GrosuPlie (centrala) sP 908 NflŠ KRAJ 2003
Dobrepo
lje) I
120030
COiHS
š kraj ^
letnik IX, št. 8
V Strugah dobili novo športno
■ • v v
ignsce
Meseca junija je bilo odprto igrišče v Kompoljah, nekaj mesecev za tem pa so dobili novo športno igrišče tudi v Strugah. Uradno odprtje s kulturnim programom je bilo 13. septembra. Občina namerava zgraditi igrišča tudi v drugih vaseh. V prihodnjem letu se bo začela gradnja v Predstrugah, nato pa še vZagorici.
stran 4
september 2003
Extempore v Podgori
Turistično društvo Podgora je bilo dejavno tudi v poletnih mesecih. Sredi julija so pripravili že tradicionalno Srečanje družin, prijateljev
in vaščanov. V zadnjih treh dneh avgusta pa je slikarska sekcija tamkajšnjega TD, ki jo vodi Saša Strnad, organizirala extempore.
Odprtje razstave in podelitev nagrad je bila v koči pri Koritu 31.
avgusta.
«•> strani 6 in 7
•*Iz vsebine
O Zdravje - danost ali poplačan trud
O Župan: V letu največje suše v tem stoletju tudi največja obnova vodovoda v naši občini
O Odprtje trgovskega centra Trgojan
O Tabor skavtov
O Konjeniška prireditev v Strugah O 100-letnica naše rojakinje O Dejavnost ekoloških društev o Sporočila JKP Grosuplje O Poletna šola v naravi O Prvič v šolo o Šport
Naslednja številka Našega kraja bo izšla 24. oktobra. Prispevke sprejemamo do 12. oktobra.
120030116,8
Županova stran
V letu največje suše v tem stoletju tudi največja obnova vodovoda v naši
občini
Letošnja suša je res katastrofalna in takšne ne pomnijo niti najstarejši prebivalci. Letošnje lepo vreme ni bilo več tako lepo kot včasih, saj je neznosna vročina dodobra izsušila naše njive in travnike, da je v nekaterih delih rastlinje
skoraj presahnilo.
Nezaslišana suša je posegla tudi v gozdove, saj se tudi drevesa neusmiljeno sušijo in še zlasti hud je napad lubadarja na smrekova drevesa, saj v nekaterih predelih kar množično propadajo. Samo upamo lahko, da se ne bodo uresničile vse črnoglede napovedi metereologov, da se bodo takšne suše še nadaljevale, zraven pa še huda neurja, tajfuni in orkani. Že letos seje nekoliko nakazovalo takšno stanje, saj se je v mnogih krajih težko pričakovani dež spremenil v rušilno hudo uro. Suša je krepko udarila tudi po naših poljih in samo veseli smo lahko, da nas niso zadela še neurja. Veliko pomanjkanje padavin je povsod povzročilo tudi upadanje podzemnih zalog vode, saj so nekateri vodni tokovi popolnoma presahnili in zares veliko dežja bo moralo pasti, da se bodo vse te rezerve obnovile. Če se ob vsem tem zamislimo, da v naši občini pravzaprav ni bilo v celem letošnjem letu nikakršnega pomanjkanja pitne vode smo lahko samo zadovoljni. Res moram priznati, da sem se v tistih strašno vročih dneh večkrat vprašal, ali bo ta naš vodovod zdržal v tej suši ali pa bo kar na lepem zagrgral in odprli se bodo pred nami strahotni problemi. Pa je zdržal, voda je bila ves čas. Zahvaliti se moramo tudi delavcem Javnega komunalnega podjetja Grosuplje, ki vodovod vzdržujejo. Včasih smo vodo vozili v suši iz kraških jam iz Pod-peške jame iz Kompoljske jame, letos tudi s tem ne bi bilo nič. Podpeška jama je bila več mesecev suha kot krušna peč. Niti sledu o kakšni vodi. Naš standard je tudi takšen, da voda preprosto mora biti.
Res včasih godrnjamo, kako je voda draga, toda ali si upamo zamisliti, kaj bi bilo, če vodovoda ne bi imeli. Kaj če voda iz cevi ne bi pritekla en dan, dva dni, tri dni, en teden. Nezaslišana zmešnjava
bi nastala in sploh ne bi več znali živeti. Da se nam to ne bi zgodilo, ves čas vlagamo sredstva v obnovo vodovoda in v iskanje novih virov. Vodovod redno obnavljamo in pripravljamo se, za nekatere prepočasi, vendar zanesljivo, tudi na to, da bo voda pritekla v vseh tistih vaseh, kjer je še ni.
Letošnje sušno leto pa je bilo za obnovo vodovoda še posebej uspešno. Lahko bi temu rekli tudi čudno naključje, da smo prav v letu največje suše uspeli obnoviti največji del vodovoda. V letošnjem letu je bil obnovljen del vodovoda v severnem delu Vidma proti Predstru-gam, sočasno z izgradnjo kanalizacije in še celotna trasa vodovoda od Vidma do začetka Kompolj, sočasno s polaganjem kabla za telefon. Skupna dolžina obnove je skoraj 3,5 kilometra, kar je najdaljša trasa obnove, ki smo jo doslej obnovili v enem letu. Na vsej trasi so bile zamenjane salonitne cevi z novimi litoželez-
september 2003
nimi cevmi. Vrednost te obnove je prek 40 milijonov tolarjev, ki se bodo pokrili iz sredstev amortizacije in razširjene reprodukcije, ki jo plačujemo skupaj s ceno vode, dobršen del sredstev pa bo potrebno dodati iz proračunskih sredstev. Leto suše je tako postalo leto največje obnove vodovoda doslej.
V teh poletnih dneh je bila tudi asfaltirana cesta v Ponikvah in dokončana dostopna pot in parkirišče pri Podgoriški cerkvi. Lepo napredujejo tudi dela v Jakličevem domu, tako da načrtujemo odprtje nove knjižnice in prostorov za godbo za letošnji občinski praznik. S tem se tudi dela na Jakličevem domu prevešajo v zadnjo četrtino. Odkupljeno je bilo zemljišče za igrišče v Predstrugah in še del zemljišča za igrišče v Zagorici. Nadaljujemo tudi s postopkom za dokonča- i nje sprememb prostorskega plana. Tudi v obrtni coni se nekaj premika, saj so bili doseženi novi dogovori, ki nam vsem skupaj vlivajo optimizem, da se bo tudi na tem področju nekaj resno premaknilo. O vsem vas bomo še obveščali v prihodnjih mesecih. Počitnice so tako bile na občini v znamenju velikih aktivnosti in prav nič dopustniške in kar mimogrede smo se znašli v jeseni, ko se bo potrebno že pripravljati na prihodnje leto. Pa lep pozdrav!
Vaš župan Anton Jakopič
Še nekaj sklepov in imenovanj Občinskega sveta
15. seja Občinskega sveta, bila je 15. julija, zaradi obsežnega dnevnega reda ni bila končana. Svetniki so se dogovorili, da bodo sejo končali
korespondenčno.
Na korespondenčni seji so tako potrdili nekaj imenovanj. Na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so bili imenovani v odbor za gospodarstvo in kmetijstvo: Jože Hočevar, Videm (predsednik), Alojz Palčar, Videm, Marija Sadar, Zagorica in Jože Zakrajšek, Videm.
V odbor za družbene dejavnosti so bili imenovani: Franci Žnidaršič,
Videm (predsednik), Ivan Grandovec, Cesta, Igor Ahačevčič, Videm, Alojz Ku-plenk, Bruhanja vas.
Za stalnega predstavnika v skupščini Javnega komunalnega podjetja Grosuplje je bil imenovan Stane Jakič ml.
Občinski svet je že na eni od prejšnjih sej pooblastil občino, da pod določenimi pogoji izpelje postopek za razpis koncesije za opravljanje zobozdravstvene dejav-
nosti za dr. Miha Marklja. Občina bo po zakonskih predpisih izpeljala postopek in o vseh aktivnostih med občino in kon-cendentom seznanila občinski svet. V obrazložitvi je bilo povedano, da občini glede na število prebivalstva pripada 1,53 zobozdravnika. Dr. Mihi Marklju bo podeljena koncesija 100 odstotno. V okviru te bo najprej poskrbel za otroško
1. Sredstva se bodo dodeljevala iz razpoložljivega kreditnega potenciala v višini 10.000.000,00 tolarjev. Obresti bodo delno poravnane iz občinskega depozita vezanega v ta namen. Obrestna mera je 6,1 % nominalna, letna, spremenljiva. Krediti se vodijo v tolarjih. Doba vračanja je 5 let.
2. Posojilo se dodeljuje v naslednje namene:
- gradnjo, prenovo in adaptacijo gospodarskih objektov kmetije;
- nakup in posodobitev opreme;
- razširitev, posodobitev in pridobivanje novih možnosti za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, kot so: kmečki turizem, domača in umetna obrt, kmetija odprtih vrat itd.;
- nakup in urejanje kmetijskih zemljišč;
- programe predelave in trženja.
3. Posojila se prednostno dodeljujejo prosilcem, ki:
- v preteklem obdobju niso koristili kreditov za te namene;
- so kmetijski zavarovanci;
- so kmetje, ki imajo kmetijsko izobrazbo ali naslednika s kmetijsko izobrazbo;
- imajo ekološko primernejši program;
- z naložbo povečujejo površino kmetije ali zaokrožujejo zemljišča.
Upošteva se tudi ekonomsko upravičenost naložbe.
4. Lastnoročno napisani vlogi je potrebno priložiti naslednjo dokumentacijo:
- vlogo za odobritev kredita - obrazec, ki ga prosilec dobi na občini;
- zapisnik o terenskem ogledu investicije (poda ga odbor za gospodarstvo in kmetijstvo);
- osnovne podatke o kmetiji (kmetijska
in mladinsko zobozdravstvo, potem pa za odrasle. Občina si bo prizadevala, da bo izšel razpis za koncesijo še za 0,53 zobozdravnika.
Sprejet je bil sklep o pristopu občine Dobrepolje k Združenju občin Slovenije-
M. S.
svetovalna služba) in mnenje KSS;
- izjava o zagotovljenih sredstvih;
- potrdilo o statusu kmeta oz. v primeru, da se prosilec ukvarja s kmečkim turizmom, domačo in umetno obrtjo oz. kmetijo odprtih vrat, še odločbo o izpolnjevanju pogojev, ki ga izstavi oddelek upravne enote, pristojen za gospodarstvo;
- pri gradnji, prenovi in adaptaciji gospodarskih objektov kmetije pa še zemljiškoknjižni izpisek, gradbeno dovoljenje oziroma lokacijsko informacijo in predračun celotne investicije;
- če prosilec ni lastnik tudi soglasje lastnika ali upravljavca kmetije, da se strinja z načrtovanimi deli in najemno pogodbo, sklenjeno najmanj za dobo vračanja kredita;
- za nakup opreme predračun ali račun;
- za nakup kmetijskega zemljišča overjeno kupoprodajno pogodbo in izjavo kreditojemalca, da zemljišče ne bo prodal najmanj 5 let.
- posestni list s stanjem za tekoče leto, ki
ne sme biti starejši od enega meseca;
- potrdilo o premoženjskem stanju, ki ga izda pristojna Davčna uprava RS;
- potrdilo o plačanih davkih, ki ga izda pristojni davčni urad RS;
- odločbo o odmeri dohodnine za predpreteklo in preteklo leto ali odločbo o odmeri dohodnine za predpreteklo leto in napoved za odmero dohodnine za preteklo leto;
- predstavitev kmetije na obrazcih A, B,C;
- potrdila pristojne kmetijske zadruge o opravljenem odkupu v tekočem in preteklem letu;
- pogodbe, izjave o odkupu kmetijskih pridelkov (s trgovci, samostojnimi podjetniki, d.o.o.);
- potrdila bank, HKS in prilivih v tekočem in preteklem letu;
- potrdilo o skupnem gospodinjstvu, ki ga izda pristojna Upravna enota RS.
5. Višina posojila je odvisna od namena investicije, razpoložljivih sredstev in števila vlog. Višina posojila se lahko dodeli v obsegu najmanj 300.000,00 SIT do največ 3.000.000,00 SIT. Posojilo ne sme presegati 50% vrednosti celotne investicije.
6. Stroški in druge dajatve v zvezi s kre ditom so: 0,25 % do 1,5 %, minimalno pa 30.000,00 SIT, od zneska kredita ter morebitne druge takse, davščine in druge dajatve.
7. Prošnjo za posojilo s prilogami vložijo prosilci na Občino Dobrepolje. Razpis velja do porabe sredstev.
Župan Občine Dobrepolje Anton Jakopič
Obvestilo
Obveščamo vse krajane, da bo Občina Dobrepolje po izidu septembrske številke Našega kraja izvedla postopek zbiranja ponudb za izvedbo zimske službe na javnih poteh. Pozivamo vse interesente, ki bi bili pripravljeni izvajati pluženje oz. zimsko službo, da svoj namen oziroma interes za izvajanje zimske službe sporočijo na občino Dobrepolje. Interesenti bodo vključeni v postopek zbiranja ponudb.
Občina Dobrepolje
Občina Dobrepolje razpisuje kreditiranje kmetijstva iz bančnih sredstev in subvencionirani obrestni meri iz sredstev proračuna občine Dobrepolje
Odprtje novega igrišča v Strugah
Struge, 13. september - Tega dne je bilo dano v uporabo novo športno igrišče v Strugah. Objekt pomeni izboljšanje javnega standarda v občini in je velika pridobitev za Struge. Investicija je znašala nekaj čez 15 mio tolarjev, 1,5 mio je prispevala država, ostala sredstva pa občina iz svojega proračuna. Čeprav igrišče še ni popolnoma končano, že kaže svojo dokončno podobo, na njem pa se tudi že odvijajo športne aktivnosti. V naslednjem proračunskem letu bodo uredili še razsvetljavo in opravili nekaj zaključnih
del.
V programu so nastopili tudi učenci PŠ Struge
S prerezom traku in krajšo prireditvijo je bilo igrišče tudi uradno odprto. Simbolično odprtje sta na slovesnosti opravila župan Anton Jakopič in domačin Anton Rus, ki ima kot tajnik občine največje zasluge za to investicijo. Kulturni program, ki gaje povezoval Igor Pogorele, so izvajali učenci tamkajšnje šole in Moški pevski zbor Struge.
O pomenu pridobitve je najprej spregovoril predsednik Športnega društva Struge Peter Novak. Spomnil je, kako je njegova generacija odraščala na igrišču, štirikrat manjšem od sedanjega, in poudaril, da seje v zadnjem času na športnem področju v Strugah marsikaj obrnilo na bolje, zato se je ob tej priložnosti zahvalil občini, sponzorjem in vsem posameznikom, ki so prispevali k tej pridobitvi.
O tem, kaj pomeni novo športno igrišče za učence, je povedala vodja PŠ Tina Gregorič. "Ko se je v Strugah gradila nova šola, je zmanjkalo denarja za igrišče in tako so bili učenci vse do letošnjega leta prikrajšani za pravo igro", je izrazila zadovoljstvo ob novi pridobitvi, vendar je dodala, da je s tem problem športne vzgoje na šoli rešen le za poletne mesece, povsem zadovoljni bodo šele takrat, ko bodo imeli tudi novo telovadnico.
Nad izgradnjo novega igrišča v Strugah in nad še enim uspehom občine je
Vodja PŠ Struge Tina Gregorič
župnik Bogomir Hren. Obenem je izrazil željo, da bi bilo športno udejstvovanje zares v zdravem športnem duhu in v mejah dostojnega obnašanja, da ne bi pozabili, da smo kristjani tudi na igriš-
Na slovesnosti je nastopil Moški pevski zbor Struge
Župnik Bogomir Hren je povedal nekaj spodbudnih misli, nato pa je blagoslovil novo igrišče
bil navdušen tudi župan Anton Jakopič. V svojem govoru je med drugim predstavil potek gradnje, od ideje, zamenjave zemljišča, pridobitve potrebne gradbene dokumentacije in do same izvedbe. "Igrišče tako postaja še ena civilizacijska pridobitev več za Struge in dopolnitev ter izboljšanje javnega standarda", je dejal župan in izrazil željo, da bi bil to prostor za združevanje, prijateljevanje in zdravega merjenja moči.
Veliko naklonjenost do športa in zadovoljstvo ob pridobitvi je izrazil tudi
ču. Nato je podelil blagoslov, ki naj bi varoval vse, ki bodo na tem igrišču krepili svoje telo in dušo.
Glavni organizator slovesnosti, ŠD Struge pa je poskrbelo tudi za zabavni del prireditve, ki seje nadaljevala pozno v noč. Za dobro razpoloženje in ples je poskrbel ansambel Zelena dolina.
M. Steklasa
Odprtje trgovskega centra Trgojan
23. avgusta je bil odprt trgovski center Trgojan. Pridobitev prinaša občanom širšo in kvalitetnejšo trgovsko oskrbo, hkrati pa je velik uspeh za Trgojan, ki se je v današnji hudi konkurenci uspel ne le obdržati, ampak z zgradbo novega trgovskega objekta znatno
razširiti svojo dejavnost.
S prerezom traku je bil trgovski center tudi uradno odprt. Na fotografiji: Milena in Jani Škantelj ter župan A. Jakopič
Zgradbo novega objekta so narekovali slabi prostorski in delovni pogoji v stanovanjski hiši. Tako je v letu 2001 podjetje odkupilo zemljišče, naslednje leto je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, gradnjo pa so končali v rekordnih 14-ih mesecih. Trgovski objekt je na lepi in ugodni lokaciji. Trgovina skupaj z mini barom obsega 460 m2.
Prodajni center je razdeljen na živilski in neživilski del s prodajo šolskih potrebščin, galanterije, igrač in podobnega, urediti pa nameravajo tudi fotokopirnico. V zgornjih prostorih je predvideno še stanovanje, ostali del objekta pa sestavljajo skladiščni prostori.
Odprtje trgovskega cen-
tra je pričakalo veliko ljudi, začetek slovesnosti pa je s svojimi zvoki naznanila do-brepoljska godba. Direktor Trgojana Jani Škantelj je predstavil svoje trgovsko podjetje in se ob tem zahvalil vsem, ki so'mu bili v pomoč pri gradnji in pri organizaciji otvoritvene slovesnosti. Prvi je Janiju in ženi Mileni čestital župan Anton Jakopič. V svojem krajšem govoru je z zadovoljstvom ugotavljal, da
živijo v naši sredini ljudje, ki imajo podjetniško žilico in interes, da ustvarijo kaj novega, kajti nova podjetja, trgovine, delavnice danes ne odpira več država, ampak podjetni posamezniki, ki jih je potrebno podpirati pri njihovi dejavnosti. Župan je nato z direktorjem Janijem prerezal trak. Objekt sta nato blagoslovila župnik Franc Škulj in kaplan Marinko Bilandžič.
Velika množica ljudi, ki se je zbrala ob odprtju, si je nato ogledala notranjost trgovskega centra in v bogato založeni trgovini opravila prve nakupe. Podjetje Trgojan pa je poskrbelo še za prijetno vzdušje in pogostitev vseh prisotnih.
M. Steklasa
Prodajalke so imele takoj po otvoritvi polne roke dela
4W ^
MISLI
Človek zmaguje le z visoko kakovostjo: z močno voljo, z dobro opravljenim delom, z veliko stopnjo urejenosti in umirjenosti.
M. Juvan
Nikoli ne veš, kaj si sposoben narediti, dokler ne poskusiš.
Angleški pregovor
Prvi nakupi v bogato založeni trgovini
Extempore v Podgori
Z organizacijo tretjega extempora v Podgori, kije bilo od 29. do 31. avgusta letos, se nadaljuje tradicija slikarskih srečanj v Dobrepolju, ki so se začela v sedemdesetih letih, v tednu obujanja tradicij, in s prekinitvijo nadaljevala v devetdesetih v organizaciji Sandi Zalar in Kulturnega društva Dobrepolje.
Ob oblikovalki kulturnega programa je vodja slikarske sekcije in organizatorka slikarskega srečanja Saša Strnad s hčerko.
Letošnje srečanje je organizirala nedavno ustanovljena slikarska sekcija pri TD Podgora pod vodstvom Saše Strnad. V vabilu na srečanje je bilo poudarjeno, da se vaščani Podgore zavedajo kulture v njihovem oko-
lju, zato želijo naravnim virom in zakladom vasi pridati še kulturne vrednote, jih ceniti in jih vzdrževati. Za moto so si zadali druženje, ustvarjanje in sodelovanje v prihodnosti, v smislu združitve idej, dela in znanja,
predvsem pa ustvarjanja in nadaljevanja kulturne dediščine.
Tako se je v Podgori v zadnjih avgustovskih dneh zbralo deset slikarjev iz vseh koncev Slovenije. Med njimi so bili udeleženci prejšnjih srečanj, med tistimi, ki so bili prvič, pa je bil tudi akademski kipar in slikar iz Kočevja Stane Jarm. Od domačinov so sodelovali Sandi Zalar, Saša Strnad in Srečko Frkulj. Tri dni so bili slikarji prepuščeni topli gostoljubnosti vaščanov in ustvarjalnemu navdihu do-brepoljske pokrajine.
V nedeljo, 31. avgusta, je bilo odprtje razstave in podelitev nagrad v koči pri Koritu. Vreme, ki je po vročih poletnih dneh prvič pokazalo svojo neprijazno podobo,
ni moglo pokvariti kulturnega dogodka. Zbrani slikarji in domačini, ljubitelji umetnosti, so v prijetni domačnosti koče pri Koritu prepustili svojo domišljijo izpovedim razstavljenih slik.
Organizatorji so se odločili, da bodo dela ostala v lasti TD Podgora, razstava pa bo ponovno na ogled v mesecu novembru na tradicionalnem Miklavževem sejmu, nato pa v Jakličevem domu v času občinskega praznika, februarja pa se bo razstava preselila v galerijo Boštanj in nato v Škrabčevo hišo v Ribnico marca 2004.
M. Steklasa
Vsi udeleženci so dobili posebne plakete. Na fotografiji jo prejema Srečko Frkulj iz Strug.
MISEL
Samo oči in ušesa so človeku slabi pričevalci, če v njem ni pravega duha.
Heraklit
Slikarji so prišli iz različnih koncev Slovenije
Podgora gre naprej — s kulturno dediščino
Slovenija je pred vstopom v Evropsko unijo. Moč identitete nekega naroda je predvsem odvisna tudi od tega, koliko imata njegova kultura in umetnost tistega pravega naboja, da prestopita meje nacionalnega in vendarle ostaneta prepoznavno nacionalni. Ali je to sploh mogoče? Trdim, da je. Seveda zgolj ob zavedanju gospodarstva, daje v lastno kulturno dediščino potrebno verjeti, vanjo vlagati in jo ohranjati.
Zbirke in zbiranje slik ali umetniških del pri nas običajno povezujemo z javnimi ustanovami, institucijami, ki skušajo sestaviti sistematične preglede umetnostne produkcije na Slovenskem. Čeprav se to na nacionalni ravni dogaja v dveh hišah v Narodni in Moderni galeriji, in drugod na lokalnih ravneh, je zbirka ena sama - slovenska kulturna dediščina.
V zadnjih 30 letih v Dobrepolju, se nam je delno izgubila podstat zbiranja umetnin in s tem preučevanja usod zbirk, slik in njihovih avtorjev, kar je vedno v središču delovanja vsakega umetnostnega projekta. Podstat pomenijo ljubitelji, zbiralci in njihove zbirke, kajti nikjer niso slike bolj oskrbljene kot prav v rokah takšnih ljudi. Slike dajejo in slikam dajemo. To je sožitje, ki okvir polni z vsebino in presega zgolj formo delovnega prostora.
Zbiranje na tem področju je še posebej kočljivo in v naših razmerah dolgotrajno, zahteva dovolj potrpežljivosti, koncentracijo in dobro informiranost o na novo odkritih umetninah.
Podgorska zbirka je prevzela vsa takšna tveganja in izzive. Zbirka raste v prepričanju, da nit zgodovine domače umetnosti ni tako tanka, da bi bila ena sama, in da je tako pomembna, da jo je potrebno dopolnjevati in krepiti. Ne nazadnje nas prevzame dejstvo, da seje za takšen koncept odločilo Turistično društvo PODGORA, ki v našem okolju zastopa in predstavlja že več kot 5 let pojem kvalitete, zanesljivosti in
odličnosti. Namen zbiranja je odsev samozavesti kakršne nam Slovencem žal pogosto manjka: zavedamo se, daje v domači ustvarjalnosti tako v preteklosti kot danes mogoče odkriti vrednoto, ki jo lahko brez omahovanja postavimo ob evropsko tehnično in industrijsko odličnost, ki gradi na dolgih rokih in prihodnosti, predvsem pa ponosu ustvarjalne krvi, ki je pustila sledi na dobrepoljskih tleh.
Na slikarsko delavnico, ki se je v Podgo-ri odbijala v času od 29. do 31. avgusta 2003, nam je uspelo pridobiti naslednje avtorje: Štefan Horvat, slovenski ambasador ljubiteljske likovne kulture, izumitelj, restavrator, ekolog in izumitelj, Marjan Jelene, akademski slikar in magister na področju grafičnega oblikovanja, Polona Petek, akademska slikarka, Majda Dreo, grafična oblikovalka in absolvent slikarstva na likovni akademiji, Mojca Planine, pedagoginja in kiparka, Stane Jarm, akademski kipar in slikar akvarelov, Emilija Erbežnik, slikarka, oblikovalka cvetličnih aranžmajev, poznavalka lepopisja, kaligrafije, Aleksandra Zalar, pedagoginja in slikarka, Frkulj Srečo, ljubiteljski slikar in Saša Strnad, ljubiteljska slikarka, aranžerka, maskerka in še mnogo je lastnosti, ki so vseh nas, pa se v tem času niso razkrile.
V času slikarske delavnice smo gostili udeležence z domače pripravljenimi jedrni značilnimi za ta okoliš, jim pripovedovali o zanimivostih Dobrega polja in ponudili nočitev. Za dobro razpoloženje smo poskrbeli s spoznavnimi večeri, življenskimi anekdotami, petjem in glasbeno podporo Antona Gačnika. Udeležence slikarske delavnice smo popeljali tudi po Dobrepolju, v Podpeško jamo in v cerkev na ogled zvonov ter na obisk k županu. Zaključek našega srečanja je bila enodnevna razstava v koči pri Koritu, ki je predstavila dela vseh avtorjev, ki so nastala v času druženja. Razstava bo ponovno na ogled v novembru na tradicio-
nalnem Miklavževem sejmu, nato v Jakličevem domu v času občinskega praznika, februarja se bo preselila v galerijo Boštanj in nato v Škrabčevo hišo marca 2004.
Komisija, v kateri sta sodelovala: Mira Uršič in Sašo Urukalo, sta podelila nagrade, ki so sledile takole: prvo nagrado je dobila Polona Petek za olje na platnu, pogled iz Korita proti Kompoljam, drugo nagrado je prejel Stane Jarm za akvarela: Pojoče duše in tretjo nagrado je prejela Mojca Planine za olje na platnu, bajer pri Koritu. Vsi ostali so prejeli priznanja, ki jih je kaligrafsko spisala Emilija Erbežnik, pomagala pa mi je tudi s svojimi cvetličnimi aranžmaji pri aranžiranju izdelkov pekarne Blatnik. Ob koncu naj zapišem, da gre zahvala za to zbirko izjemnih umetniških del slovenskih avtorjev, Aleksandri Zalar, ki mi je zaupala in predala nadaljevanje umetniških delavnic in nato vrsti izjemnih ljudi, ki so z velikim razumevanjem in spoštovanjem ter odličnim poznavanjem slovenske umetnosti pomagali oblikovati ta kulturni dragulj; Nande Razboršek, Mira Uršič, Sašo Urukalo, Silvija Jovanovič in Meta Stvarnik. V mislih imam tudi izjemno gospo Pavlino Novak, ki nas je ves čas razvajala s kulinaričnimi specialitetami Dobrepo-lja, poleg tega je njen prenekateri iskriv nasvet odločilno pripomogel k temu, daje podgorska umetniška zbirka resnično vredna svojega imena. Zahvala gre seveda tudi Lojzu in Milki Strnad, Tonetu Novaku, Antonu Gačniku, Franciju Adamiču, Darinki Prijatelj, Vidi Škoda, Janezu Jakopiču, Matjažu Šuštaršiču, Mihaeli Steklasa, Občini Dobrepolje in Pekarni Blatnik ter vsem avtorjem, ki so se udeležili slikarske delavnice, saj brez del in ustvarjanja ne bi mogli izpeljati tega projekta; hvala.
Naj mi moj mož ne zameri, če ga omenjam šele sedaj. Resnica je ta, da mi je bil v veliko oporo in si brez njega ne znam predstavljati vseh mojih dejavnosti.
Saša Strnad, organizatorka slikarske delavnice za TD Podgora.
Upravna enota Grosuplje, Kolodvorska 2, Grosuplje, na podlagi 4. odstavka 60. čl. Zakona o varstvu okolja (Ur. List RS, št. 32/93,1/96), v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo čistilne naprave v Bruhanji vasi, investitorja Občine Dobrepolje, Videm 35, Videm Dobrepolje
OBJAVLJA
1. Dne 3.9.2003 je Upravna enota Grosuplje z odločbo št. 351-9/2003, izdala gradbeno dovoljenje za čistilne naprave v Bruhanji vasi, velikosti 1500 PE, na zemljišču s pare. Št. 842/1, k.o. Podgora.
2. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo - Agencija RS za okolje, dne 22.8.2003 leta izdala okolje-varstveno soglasje št. 35402-20/2003 pod naslednjimi pogoji:
O Pri izvedbi posega in izvajanju dejavnosti mora investitor upoštevati omilitvene ukrepe, navedene v Poročilu o vplivih na okolje za Čistilno napravo v Bruhanji vasi št. 215400a-jh/sv, marec 2001 in dopolnitvi poročila o vplivih na okolje za čistilno napravo v Bruhanji vasi št. 215400a-jh/sv, junij 2003, ki ju je izdelal E-Net d.o.o., Ambrožev trg 5 iz Ljubljane;
O V postopku izdaje uporabnega dovoljenja je potrebno določiti čas poskusnega obratovanja, v tem času pa je potrebno v skladu s predpisi izvesti meritve emisij hrupa, meritve emisij pri odvajanju odpadne vode in meritve emisij snovi v zrak ter v primeru čezmernih obremenitev okolja v času poskusnega obratovanja izvesti ustrezne okoljevarstvene ukrepe;
O Med javno predstavitvijo, javno obravnavo in zaslišanjem investitorja ni bilo podanih pripomb, ki bi se nanašale na vpliv obravnavane gradnje na okolje.
Strnjen izpis objavljenih javnih
razpisov namenjenih razvoju
malih in srednjih podjetij
(pripravil Področni center za razvoj gospodarstva d.o.o., Ribnica, 8369-753, GSM 041/436-233)
Javni pozivza prijavo predlogovza sofinanciranj« v letu 2004 - program LIFE-okolje
Uradni list RS, št. 68-70/2003, 18.7.2003/str. 4150
Splošni cilj LIFE je prispevati k izvajanju, dopolnjevanju in pripravljanju okoljske politike Evropske skupnosti in okoljske zakonodaje, zlasti glede vključevanja okoljske v druge politike, ter trajnost-nega razvoja v Evropski skupnosti. Do finančnega instrumenta LIFE-okolje so upravičeni naslednji projekti in/ali ukrepi: demonstracijski projekti, ki pospešujejo uresničevanje razvoja inovativnih in celovitih tehnik in metod ter nadaljnjega razvoja okoljske politike Skupnosti in vključujejo okoljske vidike in vidike trajnostnega razvoja pri razvoju in načrtovanju rabe zemljišč, tudi v urbanih in obalnih območjih; ali spodbujajo trajnostno ravnanje s podtalnico in površinskimi vodami, ali zmanjšujejo vpliv gospodarskih dejavnosti
na okolje, predvsem z razvojem čistih tehnologij in poudarkom na preprečevanju, skupaj z zmanjševanjem emisij plinov s toplogrednim učinkom, ali preprečujejo nastanek vseh vrst odpadkov, ter zagotavljajo njihovo ponovno uporabo, predelavo in reciklažo ter trajnostno ravnanje s snovnimi tokovi odpadkov, ali zmanjšujejo vpliv proizvodov na okolje s celovitim pristopom k proizvodnji, distribuciji, porabi in ravnanju z njimi ob koncu njihove življenjske dobe, skupaj z razvojem okolju prijaznih proizvodov. Kontaktni naslov: Dušan Vojnovič, Tel: 01/309 42 09, E-mail: dusan.voino-vigagov.si
Javni razpis za sofinanciranje projektov v okviru programa "Partnerships in Science" v obdobju od 1. 1. 2004 do 31. 12. 2004
Predmet razpisa je sofinanciranje naslednjih oblik sodelovanja: izmenjava raziskovalcev v okviru skupnih znanstveno raziskovalnih projektov, projekti, namenjeni razvijanju diskusije med znanstveniki in širšo javnostjo, projekti, namenjeni širjenju poučevanja znanosti v izobraževalnem sistemu. Informacije in dokumentacija: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, rok oddaje do vključno ponedeljka, 20. oktobra 2003 do 12. ure.
Poslovni dogodki -predstavitve, srečanja
Okrogla miza: O FINANCIRANJU MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ "2003 FOL-
LOW-UP?od 24. do 26. septembra 2003, Bled, v prostorih IEDC Poslovne šole Bled Prešernova c. 33 Organizator: Pospeševalni center za malo gospodarstvo
Prvi dan (25. september) bo posvetovalni dan finančnih in strokovnih institucij o financiranju malih in srednje velikih podjetij, predstavljeni bodo primeri dobrih praks, udeleženci pa bodo pod drobnogled vzeli tudi financiranje malih in srednje velikih podjetij v luči regionalnega razvoja. Drugi dan (26. september) pa bodo potekale praktične delavnice, v okviru katerih bodo različne finančne institucije (poleg bank bodo navzoči tudi skladi tveganega kapitala kot tudi Javni sklad RS za razvoj malega gospodarstva) predstavile svoje oblike finančnih pomoči za podjetnike in obrtnike. Ta dan bo predvsem zelo zanimiv za mala in srednje velika podjetja, ki lovijo še zadnji vlak priprav za "bolj mehek" vstop v evropsko družino. Informacije in prijava udeležbe: Aleša Kavčič, tel.:01/ 530 98 05, e-naslov:
alesa.kavcictapcmg.si.
Več o tem:
http://www.pcmg. si/paqe2/stran.php?ID=3283
Mednarodno srečanje: NAPREDNIH INDUSTRIJSKIH TEHNOLOGIJAH (ICIT 2003), od 10. do
12. decembra 2003, Maribor.
Organizator: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Maribor. Informacije in prijava udeležbe: Sekcija elektronikov pri OZS ali na e-poštni naslov: elektron1(asiol.net.
Konference se bo udeležilo več kot 150 strokovnjakov iz 40 držav, ki bodo obravnavali dosežke v industrijskih tehnologijah. Gre pa za eno največjih tovrstnih strokovnih srečanj za visoko tehnologijo na svetu nasploh. Konferenca, ki sodi pod okrilje ameriškega združenja inženirjev elektrotehnike, bo namenjena predstavitvi najnovejših dosežkov na področju industrijskih tehnologij in vizij ter smernicam za prihodnost. Letošnja konferenca je tudi izjemna priložnost za slovenske podjetnike s tega področja, saj so jih organizatorji tudi uradno povabili, da sodelujejo pri delu konference, bodisi aktivno, s kakršnimkoli strokovnim prispevkom, ali le kot slušatelji. Hkrati to pomeni tudi uspeh pri približevanju slovenskega obrtništva svetovnim tehnologijam in modernim trendom. Glede na proceduralne priprave in na omejeno število udeležencev je treba udeležbo prijaviti že veliko prej. Če bo interes med podjetniki dovolj velik, se bodo lahko udeležili tudi "tehnološkega dneva", v okviru katerega si bo mogoče ogledati mariborske inštitute za elektrotehniko-elektroniko, roboti-ko-avtomatiko in računalništvo-informatiko.
Vavčerski sistem svetovanja in rezultati lanskega delovanja
Program vavčerskega svetovanja predstavlja obliko podpore države, namenjeno malim in srednje velikim podjetjem in vsem potencialnim obrtnikom in podjetnikom, ki se odločajo za podjetniško pot. Osrednji storitvi v programu sta splošno in specialistično podjetniško svetovanje, nudi pa
tudi druge oblike podpore, kot so informiranje, skupinsko podjetniško svetovanje in usposabljanje ter usmerjanje pri uresničevanju poslovnih zamisli.
Dostop do programa vavčerskega svetovanja zagotavlja Pospeševalni center za malo gospodarstvo, izvajalci programa so Lokalni in Regionalni podjetniški centri, ki predstavljajo mesta, kjer se potencialni uporabniki storitev lahko vključijo v program in izkoristijo njegove storitve po subvencioniranih cenah. Neposredne storitve svetovanja v okviru programa pa nudijo na javnem razpisu izbrani visoko strokovno usposobljeni svetovalci, kar dokazujejo s pridobljenimi referencami, strokovnim znanjem in izkušnjami ter nazadnje še z opravljenimi izpiti za pridobitev licence podjetniškega svetovalca.
Lanski rezultati so obetavni saj je vavčersko svetovanje potekalo v 37 slovenskih podjetniških centrih. V program je bilo vključenih 118 splošnih svetovalcev in 291 specialističnih svetovalcev, najbolje pa so bile "pokrite" osrednje slovenska regija, savinjska in podravska regija. Program svetovanja je izkoristilo 155 potencialnih podjetnikov in 1135 delujočih podjetij, skupaj pa je bilo opravljenega za 37.600 ur svetovanja.
Vavčerski sistem svetovanja je sorazmerno nov instrument ter sta stalno spremljanje in dograjevanje sistema na podlagi izkušenj nujna. Zato ob tej priložnosti posebej izpostavljamo področja svetovanja za katera lahko podjetniki in potencialni podjetniki pridobijo subvencije v okviru vavčerskega sistema:
- priprava poslovnih načrtov za preveritev poslovne zamisli ali rast podjetja oziroma pridobivanje lastniških virov financiranja; svetovanje s področja poslovnih funkcij podjetja (proizvodnja, prodaja, trženje, finance ...); priprava razvojnih programov in projektov, kot so organizacija proizvodnje, poslovni in investicijski programi, krepitev poslovnega sodelovanja, skupna vlaganja ...); zaščita intelektualne lastnine; vzpostavljanje celostnih sistemov kakovosti; finančna reorganizacija; načrt internacionalizacije; priprava strateških dokumentov; priprava trženjskih strategij; priprava internih aktov in dokumentacije podjetja, priprava projektov za gradnjo in prenovo informacijskih sistemov in priprava programov s področja človeških virov.
Program vavčerskega svetovanja ne subvencionira: pridobitve formalne izobrazbe; tečajev tujih jezikov; osnovnega računalniškega opismenjevanja; pridobitve certifikatov in licenc; stroškov gradiv, literature, strokovnih preizkusov znanja, izpitov, vodenja računovodstva, .higienskega minimuma, zdravniških pregledov, potnih stroškov, izdelave lokacijske, gradbene in druge podobne dokumentacije; postopkov pridobivanja standardov in normativov oziroma drugih postopkov, ki imajo z zakoni ali drugimi pravnimi akti predpisane podlage, funkcionalnega izobraževanja.
Mag.Jaka Vadnjal, vodja programa, tel: 01/ 530 98 04, jaka.vadnia^pcmg.si, Vesna Petričevič, svetovalka, tel: 01/ 530 98 02, vesna.petricevic (Sipcmg.si. Vse informacije dobite tudi na naslovu Področnega centra za razvoj gospodarstva d.o.o., Ribnica.
Kje in kako iskati oz. ponujati zaposlitev na internetu
Internet je, kot smo ugotavljali v nekaj prejšnjih številkah, nadvse zanimiv tudi za iskanje in ponujanje službe. Omogoča namreč zelo ažurno in vsem dostopno objavljanje podatkov o prostih delovnih mestih. V prejšnji številki smo predstavili naš nov osrednji sistem e-kadrovanja imenovan eKARIERA, danes pa si podrobneje oglejmo še nekaj najpomembnejših agencij za zaposlovanje.
www.zaposlitev.net: Kadrovski portal www.za-poslitev.net je zaživel leta 2000 prav po zgledu iz tujine. V povprečju ima objavljenih več kot 120 ponudb za delo na dan in nobena ni starejša od 21 dni. V bazo delojemalcev je vpisanih skoraj 10.000 iskalcev zaposlitve, servis pa je doslej uporabilo že približno 1000 delodajalcev. Spletno stran obišče več kot 3000 obiskovalcev na dan, pri čemer številka nenehno narašča. Storitev je tako za delodajalce kot delojemalce popolnoma brezplačna. Iskalci zaposlitev so v povprečju stari nekoliko manj kot 30 let, najpogosteje z sedmo stopnjo izobrazbe. Po njih redno povprašujejo predvsem ugledna slovenska podjetja, delovne organizacije iz finančnega sektorja, kadrovske agencije in državna uprava. Delovna mesta so raznolika, največ pa jih zahteva višjo oz. visoko stopnjo izobrazbe. Nekoliko izstopa povpraševanje po kadru z znanjem informacijskih tehnologij. Delodajalci lahko tudi brskajo po življenjepisih, shranjenih v bazi. Na voljo so jim vsi podatki, razen osnovnih, kot so ime, priimek, naslov, kontakt. Če se delodajalcu zdi kakšen življenjepis zanimiv, lahko preko sistema Zaposlitev.net obvesti njegovega lastnika in predstavi svoj namen.
www.honorarci.com: Na portalu, ki deluje poldrugo leto, oglašujejo največ prostih delovnih mest s področja računalništva. V povprečju obišče portal od 30.000 do 50.000 obiskovalcev na mesec, novih oglasov je okoli 500, število članov pa se približuje 10.000. Večinoma imajo oglase za honorarno oz. dodatno delo, sledijo tisti za redno zaposlitev in projektno delo. Na tem inter-netnem naslovu za službami največ brskajo ljudje, stari od 25 do 29 let in tisti med 40. in 44. letom, ki imajo srednjo šolo. Iskanje dela poteka na več načinov. Brez avtorizacije lastnika ni noben osebni podatek javno dostopen.
www.atama.si: Z internetno podporo prejemajo naročila, v baze se vpisujejo kandidati, komunicirajo z delavci, dijaki in študenti, objavljajo oglase za delo in zaposlitev, sprejemajo prijave na oglase ter izvajajo osnovne postopke izbora kandidatov. Spletno stran obišče mnogo več ljudi kot pa se jih oglasi v njihovi poslovalnici in sicer več kot 300 na dan. Atama tako trenutno razpolaga z bazo, v kateri je približno 5000 kandidatov. www.profil.si: V Profilu, ki je specializirana agencija za zaposlovanje menedžerjev in strokovnjakov, so začeli kadrovati prek interneta že leta 1995. Njihov portal www.profil.si ima na mesec 5000 do 6000 obiskov. K vpisu v baze vabijo predvsem ljudi z najmanj visoko izobrazbo, ki so stari od 25 do 50 let. Svetovalci so specializirani za iskanje in selekcijo menedžerskega in strokovnega kadra.
www.moiakariera.si: Agencija, ki se ukvarja s profesionalnim iskanjem in posredovanjem kadrov za znanega naročnika, je tudi Moja kariera d.o.o. V bazi ima trenutno več kot 4000 kandidatov. Ti se vanjo vpišejo iz dveh razlogov: zato, da kandidira-
jo za katero izmed razpisanih delovnih mest, ali zato, da jih po potrebi obvestijo, če imajo kakšno zanimivo ponudbo, ki bi jim bila v osebni in poslovni izziv in bi zaradi nje zamenjali službo.
www.ess.qov.si: Prosta delovna mesta pa na svoji spletni strani www.ess.gov.si objavlja tudi Zavod RS za zaposlovanje. In prav rubrika Iskanje dela, v kateri se pojavljajo, je daleč najbolj obiskana. Do konca preteklega leta se je v tako imenovano e-posredovalnico zaposlitev, ki iskalcem omogoča vpis podatkov oz. njihovo predstavitev potencialnim delodajalcem, delodajalcem pa vpogled oz. iskanje med vpisanimi iskalci službe, prijavilo skupaj 12.364 ljudi. Kar 2119 delodajalcev seje v rubriko registriralo, da bi poizvedovali po bazi iskalcev zaposlitve. Skupaj so tako lani iskali nove sodelavce za 3551 različnih delovnih mest.
Poslovne priložnosti s širitvijo - širitev zdaj
Slovenskim podjetjem se s širitvijo EU obetajo številne nove poslovne priložnosti. Direktorat za podjetništvo Evropske komisije seje zato odločil za promocijsko kampanijo "Poslovne priložnosti s širitvijo - širitev zdaj", v katero je vključenih 20 držav članic in kandidatk za vstop v Evropsko Unijo, med njimi tudi Slovenija. Slovenska mreža Euro info centrov je pripravila skupen predlog promocijske kampanje in informiranja podjetij ob širitvi Evropske unije. Namenjena je zlasti malim in srednje velikim podjetjem, orientiranim na evropski trg, ki iščejo novih poslovnih priložnosti na novih trgih in ki pri vstopu v ta proces potrebujejo več informacij in pomoči. V okviru promocijske kampanje širitve EU pa bodo v prihodnje Euro info centri Maribor, Ljubljana in Koper sodelovali pri organizaciji sledečih podjetniških srečanj:
EIC Ljubljana
26. -29.11.2003 Regensberg (Nemčija)
elektroinžinirstvo, elektronika, informacijske tehnologije
2.-5.3.2004, Chemnitz (Nemčija), strojništvo
16.-18.6.2004, Dresden (Nemčija), okoljska tehnologija
27. -29.10.2004, Hof (Nemčija), novi materiali, tehnični tekstil, umetne mase
EIC Maribor
Februar 2004, VVarnemunde (Nemčija), prehram-bna industrija, oprema za predelavo hrane, biotehnična industrija
April 2004, Graz (Avstrija), kovinsko-predeloval-na industrija, strojna in elektromehanična industrija
EIC Koper
December 2003, Udine (Italija), okoljski mana-gement, predelava hrane, gradbeništvo / poudarek na lesu
Maj/junij 2004, Kavala (Grčija), kamnoseštvo, tekstil, les
December 2004, Celovec (Avstrija), mikroelektro-nika, strojegradnja, programska oprema
Informacije: Euro Info Center Ljubljana, Dunajska 156, 1000 Ljubljana, Barbara Koštomaj, tel: 01/5891 875, fax: 01/ 1891 885, barbara.koštomaj
(apcmg.si. Euro info center Maribor, MRA p.o., Glavni trg 17, 2000 Maribor,tel.:02/ 2345-072, fax: 02/ 2345-077 eic(amra.si in Euro Info Centre Koper, Garibaldijeva 18,6000 Koper,tel.:05/ 6279 610,fax: 05/ 6279 615 eic.kpOzrs-kp.si
V pripravi je paket štirih zakonov za spodbujanje malega gospodarstva
Informacije: Ministrstvo za gospodarstvo, Področje za razvoj podjetniškega sektorja in konkurenčnosti
Ministrstvo za gospodarstvo je sprožilo spremembe štirih zakonov, in to namenoma v "paketu". Gre za Zakon o spodbujanju podjetništva, nadalje za novelacijo obrtnega zakona, ustrezno naj bi se spremenil tudi Zakon o pospeševanju turizma, kot četrti pa nastaja nov Zakon o pospeševanju internacionalizacije podjetij. Tako v delovnih skupinah na konceptualni ravni že potekajo intenzivni pogovori. Zakonski paket štirih zakonov je neločljivo povezan v nekakšno celoto, sprejem teh zakonov (predvidoma jeseni) pa bo velika spodbuda za hitrejši razvoj celotnega malega gospodarstva. V nadaljevanju kratka predstavitev: Zakona o spodbujanju podjetništva kot odgovor na izzive globalne konkurence
Z novim zakonom o spodbujanju podjetništva naj bi malo gospodarstvo v Sloveniji dobilo nov zagon za pospešeno gospodarsko rast, hkrati pa ga imajo snovalci tudi za temeljni sistemski zakon na področju malega gospodarstva. Zastavljen je na treh, ključnih sklopih, ki sledijo ciljem razvojne politike: prvič, dvigu podjetniške kulture in vzpostavitvi učinkovitega podpornega sistema za dostop do informacij in storitev za podjetnike (preoblikovanje podporne mreže PCMG v agencijo), drugič, razvoj inovacijskega okolja, oblik povezovanja med institucijami znanja in gospodarstvom (tehnološki centri in parki, grozdi, zadruge), tretjič, izboljšanje razpoložljivosti in dostopa do finančnih virov, krepitev finančnega trga in spodbujanje zasebnih in drugih virov financiranja za investicije v podjetniški sektor.
Bistveno drugačen kot doslej naj bi bil tudi ključni problem malega gospodarstva - dostop do kapitala in drugih finančnih virov. Javni sklad za razvoj malega gospodarstva zaradi zakonskih omejitev ne more malemu gospodarstvu nuditi garancij, začetnega in tveganega kapitala itd. Zato naj bi se preoblikoval in dokapitaliziral po določilih zakona o gospodarskih družbah v javni finančni sklad za obsežnejše financiranje investicijskih vlaganj v mala in srednja podjetja. Nova finančna družba bi tako združila doslej vse preveč razpršena sredstva (tudi sredstva iz evropskih skladov) in spodbudila vlaganja zasebnih in drugih virov financiranja.
Strnjen izpis objavljenih javnih razpisov namenjenih razvoju malih in srednjih podjetij
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Uradni list RS, št. 65 (trije razpisi)
Javni razpis za dodelitev podpore za izvedeno napravo nasadov jagod. Rok za oddajo vlog je 30. 10. 2003
Predmet razpisa je podpora, ki se bo dodeljevala za napravo nasadov jagod in sicer za nasade, posajene v letu 2003. Predvidena višina podpore za napravo nasada jagod je 450.000 SIT na hektar neto površine nasada jagod. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano lahko v primeru, če bi po končani obravnavi vlog izračunana skupna višina sredstev za izplačilo podpore presegala razpoložljiva sredstva, predvidena za ta namen, višino podpore na hektar sorazmerno uskladi.
Upravičenci do podpore po tem razpisu so fizične in pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in imajo stalno prebivališče oziroma sedež v Republiki Sloveniji in izpolnjujejo pogoje, določene v tem razpisu. Sredstva iz naslova podpore za napravo nasadov jagod, v skladu s točko 1.1. tega razpisa, bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano razdelilo med upravičence do skupne višine 18.000.000 SIT na podlagi odločb.
Aktualno za mala in srednja podjetja ter samostojne podjetnike
EIC Novice: EURO INFO CENTER: NE ZAMUDITE VAŠE PRILOŽNOSTI!
Pospeševalni center za malo gospodarstvo (PCMG) skupaj s svojimi partnerji organizira 5. mednarodno konferenco no temo: Izzivi in priložnosti za mala in srednje velika podjetja v državah SEP ob širitvi EU, ki bo potekala od 5. do 7. novembra 2003 v Piranu. Več informacij (program, prijavnica, rezervacija hotela) najdete na spletni strani www.pcmq.si v oknu z naslovom "Mednarodna konferenca PODJETNIŠTVO IN EU".
Euro Info Center Maribor vabi k sodelovanju podjetja - dobavitelje v avtomobilski industriji. V okviru slovenske kampanje ob širitvi EU bo oblikovana spletna stran z informacijami o tovrstnih podjetjih, obenem pa bodo podjetja deležna pomoči pri iskanju poslovnih partnerjev ter ostalih informacij v povezavi z EU. Več informacij dobite po e-pošti eic-(amra.si ali telefonu 02/234 50 72.
Na spletni strani http://www.pcmq.si/page2/ stran.php?ID=500 so objavljena koristna gradiva in povezave na spletne strani in orodja, ki lahko pomagajo svetovalcem specialistom in podjetnikom na področju uvajanja informacijskih tehnologij, eDela in eUčenja v njihova poslovna okolja. Na spletnih straneh http://publications.eu.int/oene-ral/en/index en,htm lahko najdete publikacije, izdane v okviru Evropske unije. V publikacije so vključena različna poročila po obdobjih, dogodkih, projektih in programih, ki se izvajajo v okviru EU.
Aktualni domači razpisi so dostopni na spletni strani: http://www.pcmg.si RAZPISI> domači razpisi > za mala in srednja podjetja
Aktualni tuji razpisi pa so na spletni strani: http: //www.pcmg.si RAZPISI> tuji razpisi> za mala in srednja podjetja.
Spletna mreža eKADROVANJA -SISTEM eKARIERA
E-kadrovanje je v Sloveniji še dokaj slabo navzoče, zagotovo pa se zelo hitro razvija. Število zaposlitvenih oglasov na internetu narašča, prav tako je vse več podjetij, ki ponujajo službe na spletu. Še bolj opazen pa je naraščajoč odziv pri iskalcih zaposlitve. Zal pa njihovo število še vedno ni primerljivo s tistim v drugih razvitih državah. Za zahodno Evropo smo na tem področju v šestletnem zaostanku.
Pri nas predvsem podjetja premalo uporabljajo inter-netno obliko kadrovanja. Ne zavedajo se dovolj, kakšne prednosti to ponuja. Oglas je namreč lahko na internetu poljubno število dni, na voljo imajo neomejen prostor za opis dela, informacija o oglasu se preko interneta hitro širi, možno je iskanje po zaposlitvenih bazah in uporaba orodij za spletno kadrovanje... Natančni in uporabni so tudi podatki o kandidatih, ki se prijavljajo na razpisano delovno mesto. Ti morajo namreč na internetu izpolniti ponavadi strokovno formulirano prijavnico in življenjepis, ki zajameta vse potrebne informacije, ki jih podjetja sicer od kandidatov, neveščih pisanja prošenj za službo, ne bi dobila. Ponavadi so med spletnimi iskalci ljudje stari do 35 let, več kot 92 odstotkov pa jih ima peto ali višjo stopnjo izobrazbe. Vsaj polovica ljudi, ki išče službo preko interneta, je že zaposlena in so tako imenovani pasivni iskalci. Ti resda že delajo, a vseeno želijo spremljati trg dela - pozorni so na dogajanje in zaposlovanje v izbranih podjetjih. Strokovni profili teh iskalcev zaposlitve pa so zelo različni.
Zaradi vsega navedenega, predstavlja veliko pridobitev za podjetja nov kadrovski spletni portal imenovan eKariera..
Sistem eKariera je sestavljen iz:
1. Omrežja eKariera, ki združuje več znanih slovenskih spletnih strani (siol.net, eon.si, svetlakariera.com, gvrevija.com...). Široko omrežje desetih spletnih strani, ki dnevno sprejmejo 25% celotnega slovenskega spletnega prometa zagotavlja veliko vidnost zaposlitvenih oglasov.
2. Spletne aplikacije eKariera, ki omogoča hitro objavo zaposlitvenega oglasa na spletnih straneh omrežja eKariera. Preko sistema eKariera je oglas mogoče objaviti takoj, na večih spletnih straneh in ni več potrebno čakati na izid ustrezne priloge časopisa. Urejanje, selekcija papirnatih zaposlitvenih prijav je zamudno in drago, komunikacija s kandidati pa je celo zakonsko predpisana - vsakega prijavljenega kandidata je potrebno obvestiti o odločitvi podjetja. Orodja sistema eKariera, kot so selekcija prijav, e-obveščanje in arhiv prijav administrativna dela zmanjšajo za najmanj 90%!!
3. Lastne elektronske baze aktivnih iskalcev zaposlitve. S sistemom eKariera je mogoče oblikovati lastno elektronsko bazo iskalcev zaposlitve brez dodatnega dela. Z orodji, kot so zaposlitveni agent, arhiv potencialnih kandidatov in sistem iskalnikov lahko kadrovnik hitro najde kandidata, ki bo ustrezal potrebam podjetja
Število uporabnikov sistema eKariera od začetka delovanja s septembrom 2002 neprestano narašča. Do maja 2003:
- je bilo v sistem vključenih že 363 podjetij iz cele Slovenije in 9 zaposlitvenih agencij,
- je v sistem vstopilo 7.627 iskalcev zaposlitve,
- objavljenih je bilo že 760 zaposlitvenih oglasov in zabeleženih 11.363 prijav nanje.
Na spletni strani www.ekariera.com si lahko ogledate tudi delovanje sistema
i-
Iz dobrepoljske ambulante
1
P/še: Zdrav ko Maric, dr.med.
Zdravje - danost ali poplačan trud?
Preživljamo čase, ko nas informacije o šokantnih dogodkih iz bližnje ali daljne okolice spravljajo v vsakodnevni nemir, nelagodje in tesnobo. Mar prav zares živimo v tako čudnih in s tempom nasičenih časih ali je vse skupaj le posledica strašne invazije informacij in njihove pospešene izmenjave? Mislim, da držita obe trditvi. Dejansko smo v vrtincu in od centrifuge nam misli uhajajo iz kontrole. "Kaj res?" porečemo, "saj se mi je zdelo vse skupaj nekam čudno. Kaj se pa sploh da storiti, da bo drugače?"
Sam veliko premišljujem o tem. Jasno je, da kolesa razvoja in časovnega stroja ne moremo ustaviti, kakor se Don Kihot ni mogel upreti mogočnim krilom mlina na veter. Če obstaja potem še kakšna druga možnost, pa ne more nihče zatrditi, ker se naš skupni zunanji svet v naši notranjosti verjetno projecira v toliko različnih svetov, kolikor je ljudi na Zemlji. Če torej ne moremo spreminjati sveta, saj res, pa dajmo spremeniti naš pogled na svet oziroma dajmo se spremeniti sami in naše doživljanje sveta okoli nas bo lepše. Kakor bi se gledali v ogledalu, katerega odsev se ne da spremeniti drugače, kot da se spremenimo mi, ki se v njem opazujemo in ocenjujemo. Vse lepo in prav, a je na žalost tudi načinov spreminjanja samega sebe kot bivajočega na tej širni Zemlji toliko, kolikor nas je, nas je bilo in nas bo na svetu.
Veliko se dandanes govori o zdravem načinu življenja, o dejavnikih tveganja, o idealnih izvidih, merah, teži itd. Vsi ti parametri in informacije o njih so prav tako ogledalo, okviri, znotraj katere postavljamo svojo podobo. Ampak ne pozabimo: kakor koli veliki so ti okviri, bolj ali manj nas vedno utesnjujejo; bodisi da se moramo truditi, da jih dosežemo, če smo jih dosegli, pa da jih ohranimo. Ne pozabimo, da zdravja ne moremo definirati zgolj kot stanje brez bolečin z normalnimi laboratorijskimi in drugimi izvidi. Dodati je treba predvsem dejstvo, da je pokazatelj zdravja tudi zavedanje, da se dobro poču-
timo in da smo zadovoljni sami s sabo in z življenjem, ki ga živimo. Verjamem, da nam bo lažje, če sprejmemo notranje zadovoljstvo kot temelj našega zdravja. Če se temu dodajo še dobri izvidi, toliko bolje. Če pa kdaj izvemo za kakšen izvid, ki ni idealen, zavoljo tega ne izgubljajmo volje in zadovoljstva, temveč stvar vzemimo kot kažipot, ki nam pove, v katero smer moramo usmeriti naše dejavnosti, da bo temelj zdravja trden čim dlje. Velikokrat se zgodi, da ko pridemo v tako situacijo, ne znamo slediti kažipotu, ki nas usmerja stran od bolezni. Počutimo se zbegani in nemočni, čeprav smo pred tem že mnogim svojcem in znancem pomagali z zelo koristnimi nasveti. To je čas, ko moramo poiskati nekoga, ki nam bo podal roko in nas vodil proti cilju. Tisti nekdo je lahko prijatelj, sorodnik, duhovnik, knjiga, sestra ali zdravnik. To niti ni tako pomembno. Pomembno je, da nam tisti nekdo resnično pomaga premagati težavo. Če pa pomoč ni uspešna, vztrajajmo naprej in poiščimo drugo pomoč, kakor kadar gremo z napotnico poiskat zdravniško pomoč specialista, ki se ukvarja s problematiko, ki jo v tistem trenutku občutimo na svoji koži in jo želimo rešiti.
Vemo, da več ljudi več ve. Več ljudi tudi več zmore. Če je delo v sožitju, je to zgledno doseganje ciljev za skupno dobro. V takem vzdušju in z obilico truda je potekala privatizacija zdravstva v naši občini. Cilj smo dosegli s podelitvijo koncesije, ki omogoča prebivalcem zdravljenje in preventivo na enak način in vsaj v enakem obsegu kot doslej. Kot zdravnik, ki mi je bila koncesija za splošno medicino podeljena in jo sprejemam s polno odgovornostjo in hvaležnostjo za zaupanje, bi pa dodal naslednje: možnosti za izboljšanje zdravstvenega varstva bodo s tem večje in naše sodelovanje pri tem bo neposredno in verjamem da zelo uspešno. Za uspeh, ki smo ga dosegli z začetkom zasebništva, ki začne s 1.10.2003 (če se bo izteklo po načrtih), se iskreno zahvaljujem:
O s strani občine Dobrepolje gospodu
županu Antonu Jakopiču, svetnikom občine v prejšnjem in sedanjem mandatu, gospe Andreji Babic in ostalim zaposlenim;
O s strani Zdravstvenega doma Grosuplje direktorju dr. Janezu Merviču (s katerim se bo moje sodelovanje še nadaljevalo) in članom medicinskega sveta ter članom sveta Zavoda ZD Grosuplje;
O s strani ZZZS Grosuplje vodji izpostave gospe Jožici Zupančič
O vsem pacientom, ki ste mi z izkazanim zaupanjem dajali pogum in voljo za samo odločitev pa tudi vztrajanje pri zahtevnih administrativnih postopkih.
Hvala še enkrat, pa veliko zdravja vam želim!
Zdravko Maric
DELO AMBULANTE NA VIDMU IN V STRUGAH
Ponedeljek:	od 7.00 do 14.00
torek:	od 13.00 do 19.00
sreda:	od 7.00 do 8.30 in od 11.00 do 14.00 (vmes Struge)
četrtek:	od 12.00 do 18.00
petek:	od 7.00 do 13.30
Spremembe v Zobni ambulanti Videm
7. oktobra 2003 bo prišlo do nekaj sprememb v Zobni ambulanti Videm. Dobil sem namreč 100% koncesijo za izvajanje zobozdravstvenega varstva odraslih. Delovni čas na zavarovalnico (ZZZS) bo dnevno daljši za pol ure, urnik pa je sledeč:
PONEDELJEK:
TOREK:
SREDA:
ČETRTEK:
PETEK:
12.30-19.00
12.30-19.00
7.00-13.30
7.00-13.30
7.00-13.30
Poleg tega bodo na razpolago tudi sa-moplačniški termini (po želji posameznih pacientov). To so termini izven zavarovalniških, možno pa je seveda tudi kombiniranje samoplačniških in zavarovalniških terminov za posameznega pacienta.
V primeru bolečin ali oteklin lahko obiščete ZD Grosuplje ob sobotah, od 7.00 do 19.00.
Ob nedeljah in praznikih pa se boste po pomoč morali odpeljati v Ljubljano na Kotnikovo ulico.
V osnovno šolo bo ZD Grosuplje od 1. oktobra dalje dvakrat na teden pošiljala zobozdravnika/zobozdravnico!
Miha Markelj, dr. dent.med.
100-LETNICA SESTRE JUTE
"Da doziviš sto let, je skrivnost in velik dar
7. avgusta letos je praznovala sto let življenja naša rojakinja Ivana Žlindra, sestra Juta, šolska sestra Kristusa Kralja iz Doma šolskih sester v Trebnjem.
Njena življenjska pot se je začela v Podpeči v Dobrepo-lju, po domače pri Staretovih, kjer je preživela svojo mladost in se že v najzgodnejših letih odločila za samostansko življenje. Da bi si prislužila balo za samostan, je šla služit k Sv. Gregorju, kjer jo je gospodinja zaradi njene pridnosti hotela čim dlje obdržati pri hiši. Toda sestra Juta je bila odločne narave. Ko se ji je zdelo, da je dovolj stara, je pripravila kovčke in se odpravila na pot v Nemčijo.
V povsem novem okolju in brez znanja jezika ji ni bilo lahko, zato na ta del življenja nima najlepših spominov. Po petih letih, leta 1938, se je vrnila v Slovenijo in dve leti oskrbovala bolnike v zdravilišču Topolščica. Med vojno je skrbela za duhovnike in službovala v Ljubljani v Marija-nišču. Po vojni pa je bila kot druge sestre primorana oditi v Srbijo, kjer je bila presenečena nad toplim sprejemom. Po desetih letih se je vrnila v Slovenijo, vendar jo je leta 1982 pot ponovno vodila v Srbijo, od koder se je za vedno vrnila leta 1992. Od takrat dalje živi v Domu šolskih sester v Trebnjem, skupaj še s šestimi sestrami. Z njimi je letos praznovala svojo 100-let-nico in 72 let samostanskega življenja.
In za kaj bi se odločila, če bi bila še enkrat mlada? Brez
Dobrepoljce je presenetil prijazen in gostoljuben sprejem tamkajšnjih šolskih sester. In kako je prišlo do tega srečanja? Na katehetskem srečanju pred nekaj meseci sta naš cerkovnik Stane Kostanjšek in prednica Doma šolskih sester Frančiška v naključnem pogovoru ugotovila, da sestra Juta, ki naj bi v kratkem praznovala 100-letnico, izhaja iz Dobrepolja. In tako je prišlo do dogovora za organizacijo srečanja. Na fotografiji je sestra Juta skupaj s prednico Frančiško.
Sestri Juti je prišlo voščit 17 Dobrepoljcev, med njimi je bil tudi župan Anton Jakopič z ženo, nekaj sovaščanov, daljnih sorodnikov in tistih, ki so bili kakor koli povezani z njenim življenjem v Dobrepolja.
Najlepše darilo je bilo darovanje svete maše v zahvalo za vse, kar je sestra Juta naredila dobrega v svojem življenju. "Ni važno, kaj delamo, važno je, da to, kar delamo, pregnetemo z ljubeznijo", je dejal g. Marinko Bilandžič, kije daroval mašo. Med lepimi mislimi v svojem voščilu pa je izrekel tudi naslednjo: "Da nekdo doživi sto let, je skrivnost in velik dar."
obotavljanja, in še prej, bi se odločila za isti poklic, je odločna sestra Juta. Ko spregovori, je njen obraz spokojen in jasen. Oči, iz katerih sijeta ena sama ljubeznivost in dobrota, pa pričajo o pravi življenjski izbiri. O ravnovesju med sabo in svetom. O bogati duhovnosti in zadoščenju ob neskončnih dobrih delih. Življenje je posvetila Cerkvi in drugim. Delala je
kot bolničarka, gospodinjila v župniščih, oskrbovala cerkve, obdelovala samostanski vrt... Ja, rada bi bila mlajša, a le zato, da bi lahko še delala. Še do nedavnega je pomagala v kuhinji. Njene roke, če niso sklenjene v molitvi, pa bi še vedno rade kaj postorile - pobrisale prah, zložile prti-ček ali kaj postavile na pravo mesto. Pot, ki jo je prehodila v življenju, je bila dolga in
kratka hkrati. Dolga zaradi veliko dogodkov in življenjskih izkušenj. Takih in drugačnih. In kratka. Ker tudi sto let mine zelo hitro. Vsak dan je bilo treba na novo začeti. In če je bila kdaj zjutraj slabe volje, je skupaj s sestrami zapela pesmico. Tako se spominja sestra Juta prehojene poti. In na njenem obrazu, ki je videti vsaj 20 let mlajši, se odražata milina in notra-
Osvežilna pijača in hladna senca v uti na vrtu sta nudili
prijetno osvežitev sredi hude avgustovske vročine. Razpoloženje je naraščalo. G. Marinko Bilandžič je s sabo prinesel kitaro, oglasila se je pesem. Tudi na obrazu sestre
Jute se je kazala dobra volja. "Kar pojte do jutri zjutraj, saj sem tukaj samo jaz stara", je bodrila svoje goste sestra Juta, kiji kljub visokim letom ni zmanjkalo smisla za humor.
nja lepota.
Največje zadoščenje sestra Juta najde v molitvi. Pa tudi spomini ji prevevajo srce. V sto letih se jih nabere kar nekaj. Najlepši pa so na Pod-peč in druge dobrepoljske vasi. Ne mine dan, da se ne bi spomnila kakšnega Dobre -poljca, pravi prednica Frančiška, ki skrbno bdi nad njenim dobrim počutjem. Vsakoletni obisk v rojstni vasi je za sestro Juto eno najlepših doživetij, čeprav v njeni rojstni hiši že zdavnaj ni nikogar
več njenih. Ko je živela v Srbiji, je prihajala na obiske z vlakom, zadnja leta pa jo je kdo pripeljal z avtom. Vsaj enkrat na leto je lahko videla in poklepetala s sorodniki in znanci in za eno leto omilila domotožje. Zadnjič je bila v Dobrepolju lansko poletje, ljetos, ob njeni 100-letnici pa soji Dobrcpoljci vrnili obisk in ji prišli voščit za častitljiv jubilej. Voščilom in lepim željam pa se pridružuje tudi naše uredništvo.
M. Steklasa
Skupna fotografija je nastala na velikem in lepo urejenem samostanskem vrtu, kjer sestre gojijo različne vrste vrtnin, sadja in rož.
Gostoljubne sestre so pripravile za goste še kosilo, na katerem ni manjkalo niti praznične torte. Pri kosilu sta se gostom pridružila tudi trebanjski župnik in kaplan. Na fotografiji: zadovoljna sestra Juta, preden se je poslovila od Dobrepoljcev.
Srečanje ostarelih, bolnih in invalidov
V nedeljo, 3. avgusta, ob petih popoldne, je bilo v župnijski cerkvi na Vidmu zelo prijetno. Zbrali so se naši starejši farani ter bolni in invalidi.
Srečanje smo pričeli s sveto mašo, ki jo je za ostarele daroval naš rojak Frančišek Novak ("Sakundarjev") z Vidma. V pridigi je namenil starejšim in bolnim veliko spodbudnih besed in jim vlil poguma za nadaljnje življenje. Med sveto mašo so lahko tisti, ki so to želeli, prejeli tudi zakrament bolniškega maziljenja.Veseli smo, da se vedno več ljudi odloča za prejem bolniškega maziljenja, kar dokazuje, da se zavedajo pomembnosti in moči tega zakramenta. ■>
14
Mladinska stran
september 2003
Po sveti maši je bilo družabno srečanje, ki ga že tradicionalno organizira župnijska Karitas. Na družabnem srečanju seje zbralo okoli 60 starejših, bolnih in invalidov. Ob skromni pogostitvi in poslušanju zvokov harmonike g. kaplana je bilo zelo zabavno in veselo. Zopet smo začutili, kako lepo je življenje, če se ga veselimo in sprejmemo tudi trpljenje, ki ga prinaša.
Upam, da ste bili vsi zadovoljni in da se boste teh sre-
čanj tudi v bodoče z veseljem udeleževali. Tudi iz tega me sta bi želel še enkrat povabiti vse tiste, ki takoj po sveti maši kar odidete domov. Na dru žabnem srečanju je prostor za vsakogar, samo pridružiti se nam je treba, veselje pa pride kar samo.
Hvala vsem, ki ste pomagali organizirati to srečanje. Bog vam povrni!
Tajnik župnijske Karitas
S. Kostanjšek
Prvi potovalni tabor skavtske skupine
Dobrepolje 1
Zgodil se je dogodek, ki ga bomo v zgodovini dobrepoljskega skavtstva pomnili še leta!
V petek na veliki šmaren se nas je vseh 15 dobrepoljskih skavtov zbralo pri jutranji maši na Vidmu. Po maši smo v težke nahrbtnike dali še nekaj hrane in se odpravili čez Jauhe proti Krki, kjer smo prespali v vasi Podbukovje pod prijetnim majhnim kozolcem. Ko smo se zbudili, je bila že sobota. Ta dan se nam je pridružil tudi naš gospod kaplan, kije prehodil z nami del poti in daroval mašo. šlo smo torej s tokom reke Krke proti šmihelu. Tu smo na travniku prijaznih domačinov ob tabornem ognju dočakali nedeljo - zadnji dan našega pohoda, katerega q\avn\ dogodek je bil KRST. Besedo "krst" ponavadi povezujemo z imenom, tako smo jo povezali tudi mi in dobili skavtska imena.
Skavtsko ime je sestavljeno iz pridevnika, ki označuje vrlino, ki jo ima določeni skavt in iz imena neke živali npr.: Prijazni medved.
Tako ima sedaj vsak od nas čisto sveže skavtsko ime (seveda pa slišimo tudi še na stara imena, ki so nam jih dali starši).
Vilma Šuštar
Desno:
Med vrtnicami se "skavtski duh" malo nevtralizira
Nekaj vtisov iz tabora:
Prehodili smo veliko kilometrov, tako da ni manjkalo žuljev in utrujenosti a vseeno si bom tabor zapomnila po prijetnih uricah druženja, smeha in zabave!
Bojevita čaplja
Najprej kilometri makedama ...asvalt ... "I.noč pod nebom ... hoja ...Smihel ...zvečer in končno postavitev šotora .. nato kratka noč ... bujenje ob 2h ... hoja do obrežja Krke ...spanec ...zajtrk ...južna ...kopanje ...vrnitev domov.
Trdni gams
Krasna si Krka ti deroča,
kjer smo dobrepoljski skavti taborili,
imeli ognjeviti krst
ter odlično se imeli.
Marljivijež
Voda je mokra.
Bistroumni sokol
Bog ljubi vse ljudi v tem našem taboru in izven njega. V bistvu smo se zelo zabavali.
Preprosta muca
Najbolj me navdušuje zainteresiranost in žrtvovanje posameznika. Vsak lahko razvije svoje sposobnost\ do končal
Preudarni skat
Živeti v sožitju z naravo - tega nam vsem možno primanjkuje. Ste že spali pod zvezdnatim nebom, sredi noči pa vas kar naenkrat preseneti dež? Izkušnja, kije zlepa ne pozabiš.
Natančna puma
'Bodimo prijatelji z vsemi ljudmi, bodimo prijatelji z vsemi živalcami, bodimo prijatelji tudi z žabami.
Vsestranska uš
Vilma nas je tomila. (tomiti - staroslovasnki glagol, ki pomeni krotiti).
Miroljubni žirafec
Ugotoviti je treba, daje toliko stvari in skrbi na tem svetu odveč, saj se da preživeti brez računalnika, interneta, dunajskih zrezkov in multipraktika, brezdepilacijske kreme, strehe nad glavo, preparatov za hujšanje in celo brez, \NC školjke, šampona, gobice za pomivanje posode in pomivalnega praška ter tuša (skavstki duh sicer postaja vse močnejši, vendar se ga v nekaj dneh kar navadiš...).
Sposobna orka
Desno: "Naše edino upanje je tale rižota!"
Spodaj: Maša v naravi in sprijatelji je bolj doživeta
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSULJE
vabi k sodelovanju zdrave, pridne in mlajše delavce za
zbiranje, odvažanje in ravnanje s komunalnimi odpadki oziroma opravljanje raznih gradbenih del
Pogoji:
delo ravnanja z odpadki in izvajanja gradbenih del spadajo med težka fizična dela ob vseh vremenskih razmerah, zato morajo biti kandidati mlajši, zdravi in v dobri fizični kondiciji.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 1 leta s polnim delovnim časom, z možnostjo podaljšanja pogodbe.
Vabimo vas, da pošljete svoje prošnje s kratkim življenjepisom v 8 dneh na naslov: Javno komunalno podjetje Grosuplje, Cesta na Krko 7,1290 Grosuplje.
Kosovni odvoz in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev
Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Dobrepolje, da bo v jesenskem času odvažalo kosovne in nevarne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu:
Plan kosovnega odvoza: Ponedeljek, 20.10.2003
Ponikve, Predstruge, Vodice, Cesta, Zdenska vas, Hočevje Torek, 21.10.2003
območje Strug, naselja Kompolje, Podgora, Bruhanja vas, Podpeč
Sreda, 22.10.2003
Videm, Mala vas, Podgorica, Zagorica
Med kosovne odpadke spadajo pohištvo, sanitarni elementi, gospodinjski aparati in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstev.
Kosovne odpadke je potrebno primerno zložiti, povezati oz. zapakirati ter jih na dan odvoza do 7. ure zjutraj odložiti pri zabojnikih kjer običajno pobiramo odpadke.
Plan zbiranja nevarnih odpadkov:
	DATUM	NASELJE	STOJNO MESTO	ČAS ZBIRANJA
sreda	29.10.2003	Kompolje	Parkirišče pri gasilnem domu	14.00- 15.30 h
sreda	29.10.2003	Videm	Parkirišče pri trgovini Vele	16.00-17.30 h
sreda	29.10.2003	Ponikve	Parkirišče pri gasilnem domu	18.00- 19.00 h
Med nevarne odpadke spadajo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe,
detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni
odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi in podobno.
Proti plačilu pa bomo sprejemali tudi manjše količine nevarnih odpadkov od
podjetnikov.
Plan delitve zelenih zabojnikov za organske odpadke
Vse občane naselja Videm obveščamo, da bomo zelene zabojnike za organske odpadke delili brezplačno vsakemu gospodinjstvu dne 14.10.2003 med 12. in 20. uro. V tem času prosimo, da je doma prisotna polnoletna oseba, ki bo prevzela zabojnik.
ODVOZ ORGANSKIH ODPADKOV (ZELEN ZABOJNIK) V NASELJU VIDEM BO VSAK TOREK
Zelene zabojnike (organski odpadki) bomo praznili vsak teden, za začetek vsak torek. Predvidevamo, da bo potrebno plan odvoza organskih odpadkov in že utečen plan preostanek komunalnih odpadkov spremeniti. Potrebo po spremembi plana bomo lahko ugotovili šele takrat, ko bo jasno razmerje med količino zbranih oziroma pobranih ločenih organskih odpadkov in količino zbranih ostalih komunalnih odpadkov v vseh treh občinah (Dobrepolje, Grosuplje, Ivančna Gorica). Ob morebitni spremembi plana vas bomo pravočasno obvestili.
Prosimo vse povzročitelje, da na dan odvoza do 6. ure zjutraj dostavite zelene zabojnike na že dogovorjeno prevzemno mesto (na isto mesto, kjer vam praznimo zabojnik za preostale komunalne odpadke). Z odvozom bomo pričeli v torek, dne 21.10.2003.
Pri prejemu zelenega zabojnika boste prejeli tudi"kartonček"z navodili, kaj sodi v zeleni zabojnik in kaj ne.
Za vse podrobnejše informacije v zvezi z ravnanjem organskih odpadkov, nas lahko pokličete na tel. 01 / 786 23 11 g. Alojz Mehle, glede odvoza pa g. Franca Šest GSM 031 652 943.
Javno komunalno podjetje Grosuplje
ločeno zbiranje odpadkov
Javno komunalno juh ljulju grmiipl)«
naša prihodnost je čisto okolje
CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI SPAJA DOLINA
Začelo se je leta 1996 z izvedbo raziskav, ki naj bi privedle do najugodnejše lokacije za deponijo komunalnih odpadkov. Kot najugodnejSa lokacija je bila izbrana spaja dolina. Na tej lokaciji so bile izvršene obsežne raziskave, ki so pokazale, da lokacija nima vpliva na varovana območja vodnih virov, ima ugodno prometno dostopnost, saj leži ob regionalni cesti Grosuplje -Ivanina Gorica, primerno reliefnost za izgradnjo deponije in zadostno volumsko kapaciteto za 25 do 30 letno odlaganje.
Po pridobitvi gradbenega dovoljenja leta 1999, se je pričelo z izgradnjo sodobnega centra za ravnanje z odpadki. Gradnja je potekala dve leti, center pa je zaživel spomladi lela 2001 kot center, ki bo omogočal: zajetje in ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka, vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo, nadzorovano zbiranje in nevlralizacijo nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, obdelavo kosovnih odpadkov in odlaganje le preostanka komunalnih odpadkov.
Center je ograjen. Poleg sodobnega odlagališča z večplastnim tesnjenjem obsega le spremljajoče objekte, ki jih sodobno odlagališče odpadkov potrebuje in sicer: sprejemno ploSčad z upravnim objektom za učinkovito kontrolo in registracijo spremnih listin ter tehtanjem vseh vrst odpadkov, reciklažna dvorilČa z objektom prebiralnice s Iransportnim trakom za prebiranje ločeno zbranih odpadkov na ekoloikih otokih, začasnimi pokritimi skladiSČi oziroma odprtimi povriinami za odlaganje ločeno zbranih frakcij odpadkov in kosovnih odpadkov, ki jih občani lahko tudi sami pripeljejo v center, kontejner za nevarne odpadke iz gospodinjstev, ki omogoča občanom, da sami pripeljejo nevarne odpadke v center, plato za kompostiranje, bazene za meteorne in izcedne vode ter druge infrastrukturne objekte.
individualno zbiranje
ostali odpadki
Q) ekološki\>toki
nevarni odpadki b gospodinjstev
akcije J
kompostoma
preblralnlca
/—*x ločeno f^—J) zbiranje \^^/ odpadkov
za ravnanje
.kosovni odpadki
/plato> za zbiranje kosovnih o'dpadkdv
ganski
V ta namen bomo v mesecu oktobru pri gospodinjstvih začeli z uvajanjem ločenega zbiranja organskih odpadkov primernih za kompostiranje. Ker gre za velik projekt bomo z zbiranjem organskih odpadkov pričeli le v treh naseljih in sicer:
v občini Dobrepolje - naselje Videm v občini Grosuplje - naselje Grosuplje in v občini IvanČna Gorica - naselje Ivančna Gorica.
Ločevanje biorazgradljivih odpadkov se lahko izvaja le na viru nastanka, to je v gospodinjstvih, ki jih bomo brezplačno opremili z ustreznimi zelenimi zabojniki. Zabojniku bo priložena tudi 10 I posoda za zbiranje organskih odpadkov v kuhinji. To posodo bodo občani praznili v zelen zabojnik, ki se bo nahajal na dan odvoza na prevzemnem mestu.
V posode za organske odpadke sodijo:
•Ostanki hrnna
(Kuhinjski odpadki)
■ Outnnkf z vrtov in parkov
{sadje, zelenjava, Iravn, lisljo, obraz o/micovja in v ■Ostanki Lt pokopališč
(plevel, cvelje}
noša prih
sib okolje
V posode za organske odpadke ne sodijo:
• Mineralni odpadki (kamenje, pesek, zemlja)
* Organski odpadki kot so blato iz kanalizacij, greznic, peskolovov in podobno
Pri obravnavanem projektu gre za naložbo velikega pomena za varstvo okolja, ki bo v končni fazi zagotovila ločeno zbiranje bioloikih odpadkov na območju vseh treh občin. Projekt bo minimiziral količine odpadkov, predvidenih za odlaganje in v maksimalni možni meri Jčitil okolje pred negativnimi vplivi odloženih odpadkov.
KOMPOSTIRANJE NA KOMPOSTARNI V CENTRU ZA RAVNANJE Z ODPADKI SPAJA DOLINA
Organske odpadke iz gospodinjstev bomo s smetarskimi vozili z vodotesno nadgradnjo odvažali na plato za kompostiranje - kompostarna. Odpadke bomo zmleli in premeSali z zmletimi lesenimi in zelenimi odpadki. Oblikovali bomo kompostne kupe, ki jih bomo prekrili s tkanino, da bomo preprečili izsu-Sevanje kupov in premočno namakanje ob deževju. Proces razgradnje organskih odpadkov bo potekal s sistemom vpihovanja zraka. Ta sistem omogoča, da je kompostni kup dobro oskrbovan s kisikom, da se v njem vzdržuje optimalna temperatura za mikroorganizme. Dobra oskrba s kisikom in prekrivanje s tkanino preprečuje nastajanje smradu in toplogrednih plinov. Kompostiranje bo trajalo 6-8 tednov, od tega bodo trije tedni namenjeni aktivni fazi (razkrojevanje), v preostalem času pa se bo kompost ohlajal, stabiliziral in dozorel. Zrel kompost bomo presjali in odvisno od kvalitete uporabljali kot rekultivacijski sloj ali prekrivni material. Ob dobri kvaliteti pa bomo njegove viike plasirali tudi na tržišče.
Iz Regijskega društva ekološkega gibanja Ivančna Gorica
RDEG Ivančna Gorica je bilo ustanovljeno leta 1997. Društvo šteje 168 članov, od katerih jih je aktivnih 42. Raven njihovega delovanja je ne le lokalna in regijska, ampak delujejo tudi v nacionalnem in mednarodnem interesu. Njihovi osnovni cilji so okoljsko izobraževanje in ozaveščanje, preprečevanje obremenitev in onesnaževanja življenjskega okolja. Za dosego teh ciljev organizirajo različne dejavnosti, kot so kampanje za osveščanje javnosti, čistilne akcije, tabori, srečanja, okoljska vzgoja,
spremljanje stanja okolja itd. S svojo dejavnostjo je društvo vse bolj prepoznavno v širšem okolju, saj se ljudje iz celotne Slovenije obračajo nanj za pomoč pri reševanju ekoloških problemov. Društvo uspešno vodi Franc Hegler.
2. septembra je društvo na svoji seji predstavilo zaključno poročilo o enem svojih večjih projektov, ki je v Nacionalnem programu varstva okolja opredeljeno kot prednostno področje. V projektu z naslovom "Nepravilno odloženi odpadki povzročajo nepopravljivo škodo naravi in zdravju ljudi" (LGP - 07) so si zastavili naslednje cilje: identificirati obstoječa ter preprečiti nova nelegalna odlagališča, sanirati najbolj kritična odlagališča ter povečati zavest lokalnega prebivalstva o pomenu odgovornega ravnanja z odpadki. Projekt so uspešno zaključili. Zadovoljni so bili predvsem s sodelovanjem na čistilnih akcijah. Ekološke patrulje so odkrivale nelegalna odlagališča odpadkov, nekatera od teh so bila ustrezno sanirana. Organizirali so razne prireditve, razstave, k sodelovanju so pritegnili tudi medije. Ves čas so sodelovali s Komunalnim podjetjem Grosuplje. Tudi vodstva občin so se pozitivno odzvala. Manj pa so bili zadovoljni z odzivom inšpekcijskih služb, zato se bodo v
Predsednik RDEG Franc Hegler
najkrajšem času predstavniki društva sestali z njimi.
Eden večjih ekoloških problemov, s katerim se ukvarjajo že peto leto, je farma Stična, kjer emisija snovi iz hlevov onesnažuje okolje in podtalnico. Ekološke patrulje so društvo obveščale tudi o drugih divjih odlagališčih odpadkov. Med drugim so dobili tudi prijavo divjega odlagališča na Plani nad Zdensko vasjo. Inšpektorica, ki si je stanje ogledala na licu mesta, je poslala odločbo, da se mora sanacija opraviti do 15. septembra.
Društvo je poslalo na Ministrstvo za okolje, prostor in energijo tudi pobudo za razglasitev ogroženosti podzemne vode. Na seji, 2. septembra, so sprejeli tudi sklep, da bodo v povezavi s Kmetijsko zadrugo pripravili brošuro o nevarnih snoveh, kijih kmetje uporabljajo na njivah.
Seje se je udeležil tudi predstavnik Razvojnega sklada RS Darko Koporčič, ki je prisotnim razložil dejavnosti Sklada, ki na osnovi Zakona o varstvu okolja zagotavlja ugodno kreditiranje raznih investicij, tako pravnim kot fi-zičnimosebamNjihovokredi-tiranje zajema področje varstva voda, gradnjo čistilnih
naprav, kanalizacijskih omrežij, gradnjo in sanacijo odlagališč odpadkov, investicije na področju čistejšega zraka itd. Največje zanimanje velja za investicije za učinkovito rabo energije (toplotna izolacija fasad, podstrešij, obnovitev sistemov za zbiranje deževnice itd). Ker so se ljudje začeli vse bolj zavedati, da so na tem področju možni ogromni prihranki, velja za te vrste razpisov največje zanimanje. Naslov, na katerega se lahko obrnejo v teh primerih, je:
Ekološki razvojni sklad RS, Trg republike 3, Ljubljana, Spletna stran: www.ekos-klad.si, Telefon: 241 4820
M. Steklasa
Pobuda RDEG Ivančna Gorica za razglasitev ogroženosti podzemne vode
Regijsko društvo ekološkega gibanja Ivančna Gorica je 2.5.2003 poslalo na Ministrstvo za okolje, prostor in
energijo pobudo za razglasitev ogroženosti podzemne vode na našem območju in zaprosilo, da to območje ustrezno zavaruje.
Večina območja občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje leži na kraškem območju. Redne in občasne preiskave pitne vode, ki jih izvaja IVZ RS na našem območju so pokazale, da pitna voda, ki jo pijemo, kaže očitne sledove pretirane kemizacije kmetijstva in nekontroliranega odlaganja nevarnih odpadkov. Iz poročil o opravljeni fizi-kano-kemijski preiskavi pitne vode ugotavljamo, da so rezultati pokazali prisotnost trihalometa-nov (rakotvorne in muta-
gene snovi), prisotnost težkih kovin (kadmij, svinec, selen, antimon, arzen, živo srebro). Najbolj pa nas skrbijo pesticidi, saj smo ugotovili tako prisotnost herbicidov (atrazin) kot tudi sledove insekticidov in fungicidov. Poseben problem našega območja pa predstavlja živalski - prašičji gnoj, ki se neprečiščen in nepredelan nekontrolirano razvaža po kmetijskih površinah ter povzroča močno onesnaževanje pitne vode. Z dušikovimi spojinami. Zaradi neurejene kanalizacije in nepopolne sanacije vodooskrbnih sistemov pa prihaja do tega, da je
vodovodna voda občasno okužena s pa-raziti in mikrobiološko neustrezna ter potrebna izdatnega kloriranja. Glede na vse navedeno menimo, da je potrebno ravnati preventivno ter poskrbeti za sanacijo območja, še preden bo postala škoda v naravi nepopravljiva.
RDEG predvideva v mesecu septembru sklicati sejo izvršnega odbora in povabiti vse odgovorne stranke, ki skrbijo za pitno vodo. Člani RDEG Ivančna Gorica bi želeli, da bi nekdo (kmetijska zadruga ali občina) poskrbel za učinkovito obveščanje prebivalcev o pravilni in kontrolirani uporabi vseh agrokemičnih proizvodov, tako na malih vrtičkih kot na velikih kmetijskih površinah.
Obenem pa zastavljamo javno vprašanje Kmetijski zadrugi, ali ima kontrolo nad prodajo in uporabo pesticidov ter vračanjem odpadne embalaže in neuporabljenih substanc. Ali so potrošniki dovolj obveščeni o negativnih vplivih teh strupov na naše okolje, predvsem na pitno vodo.
Vse občane prosimo, da se po svojih močeh vključijo v preprečevanje nadaljnjega obremenjevanja neprecenljivih vodnih virov, kajti dolžnost nas vseh je, da tudi našim zanamcem omogočimo uresničevanje pravice do zdravega življenjskega okolja.
Za RDEG Ivančna Gorica Jelka Grabljevec
Le v zdravem okolju je lahko zdrav in uspešen učenec
Društvo RDEG Ivančna Gorica se zaveda, da je zdravje ljudi odvisno od zdravega okolja. Prizadevamo si, da bi učenci živeli v naravnem in zdravem življenjskem okolju ter v zdravih učilnicah, kajti le zdrav učenec je lahko tudi
uspešen učenec.
Ob tem se nam zastavlja nekaj vprašanj:
o Kakšen vpliv ima Farma Stična na življenjsko okolje, v katerega je postavljena nova osnovna šola Stična?
c> Ali so se pri gradnji šole upoštevali zunanji okoljski vplivi?
O Ali je bilo izdano okoljevarstveno soglasje?
O Kakšen je bil postopek sodelovanja javnosti o presoji vpliva okolja na lokaciji nove šole?
O Alije bil pri gradnji nove šole upoštevan Zakon o okolju?
Velike lagune na prostorih Farme Stična, v neposredni bližini naselja Ivančna Gorica in - kar je najbolj zaskrbljujoče, v neposredni bližini šole, so izredno velika ekološka bomba smradu in zdravju nevarnih snovi.
Ugotavljamo, da ima celoten kompleks prašičje farme Stična površino 4,5 ha. V kompleksu se nahaja 11 hlevov, 3 lagune z gnojevko, čistilna naprava za predčiščenje gnojevke (separacija), objekti za proizvodnjo humusa, objekti za vzdrževanje farme. Na farmi je od 10000 do 18000 prašičev, lagune za gnojevko zavzemajo površino 10000m2. Od hlevov do zadnje ležeče lagune v smeri S - J je 900 m. Od zadnje lagune do prvih stano-
vanjskih hiš v Ivančni Gorici (smer JV) je 300 m, do centra Ivančne Gorice pa 700 m. Od srednje lagune v smeri V je na razdalji 700 m lociran šolski center Ivančna Gorica.
Na kvaliteto zraka v bližnji okolici farme vplivajo:
O emisije snovi in vonjav iz hlevov, sepa-racije, lagun
C> emisije snovi in vonjav pri distribuciji gnojevke po bližnjih kmetijskih površinah v pomladansko-poletnem obdobju
O hitrost in smer vetra ter zračni pritisk, ki vplivajo na imisijo (širjenje) vonjav in plinov.
V iztrebkih in gnojevki je ogromno nitritov, nitratov in ostankov farmacevtskih preparatov, kužnih klic in parazitov.
Mikrobiolog Roderick Mackie iz 111 i o n -sa opozarja (glede na raziskave, ki so bile opravljene v severni Karolini), da so ljudje, ki živijo na območju, kamor veter najpogosteje zapiha in nosi vonjave s prašičje farme, nenavadno napeti, slabe volje in potrti.
Snovi v zraku, ki so posledica emisij iz hlevov, separacije gnojevke in lagun, lahko vplivajo škodljivo na vegetacijo in na zdravje ljudi na farmi in v bližnji okolici farme. Poleg škodljivih vplivov zaradi emisije v zrak
so zelo izraženi tudi moteči vplivi vonja v okolici farme.
Po pregledu strokovnega poročila in kemijske analize onesnaženega zraka iz farme, ki so jo opravile strokovne institucije (LABS Izola in ZZV Kranj) ugotavljamo, da so glavne komponente onesnaženega zraka amoniak, vodikov sulfid, metan, ogljikov dioksid in aerosoli, ki vsebujejo mikroorganizme in viruse.
Amoniak, vodikov sulfid in metan so glavne sestavine onesnaženega zraka iz gnojevke. Delež emitiranega amoniaka iz gnojevke (posledica razpada sečnine) je odvisen predvsem od Ph vrednosti in temperature. Delež amoniaka v zraku se lahko poveča tudi desetkrat, če se bazičnost gnojevke poveča od Ph 8 na Ph 10. Emisije amoniaka so največje v obdobju od junija do septembra.
Vodikov sulfid povzroči pogin prašičev in smrt pri ljudeh. Prašičje blato oz. plin, ki iz njega izhaja, lahko ljudi zaduši ali povzroči omedlevico. Še posebno pa je to problematično po mrzli zimi, ko se te ogromne količine gnojevke shranjujejo v lagunah, v spomladanskem času, ko temperature ozračja naraščajo, pa se začne anaerobni postopek gnitja gnojevke. Ob tem gnitju izhajajo ogromne količine mešanice plinov in amoniaka. Čez dan dolino prevetruje veter, ki raznaša pline in kužne klice ter parazite, zvečer, ko se vetrovi umirijo, pa se začne nabirati mešanica plinov, ki so težji od zraka in se zadržujejo nad površino zemlje. Dokler se ne začne pre-vetravanje, polnijo doline s cca 1800 - 2000 m3 plina, s katerim bi lahko pridobili 3000 - 4000 kw električne energije. Naselje Ivančne Gorice in objekti šole se nahajajo nižje od lagun, tako da obstaja možnost nabiranja plina na teh območjih.
Zavedamo se, da je slovenska zakonodaja o emisiji snovi v zrak še pomanjkljiva prav na področju emisije v zrak iz hlevov. Vemo, da nemška zakonodaja (TA LUFT), po kateri se velikokrat zgledujemo, normativno določa za farme z 2000 prašiči minimalno razdaljo hlevov od stanovanjskih predelov 450 m. Glede na vsa dejstva ugotavljamo, da je lokacija farme neprimerna zaradi bližine naselja Ivančna Gorica, zaradi zelovisoke emisije smradu, predvsem iz lagun, zaradi neugodnih prevladujočih smeri vetra. Izboljšanje obstoječega stanja je možno z zmanjšanjem kapacitet farme in z ustrezno sanacijo predvsem lagun z gnojevko.
Pravica do zdravega življenjskega okolja je pravica, ki je izrecno navedena v 72, členu Ustave RS, po katerem ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjske okolja. Bo kdo ukrepal?
RDEG Ivančna Gorica Franc Hegler
Šestdeset let Turjaka
Nad želimeljsko dolino stoji 500 let stari turjaški grad. Tukaj so nekoč gospodovali znameniti grofje Aušpergi,
v novejšem času pa je imel spet svojo enotedensko zgodovino. Osmega septembra, leta 1943, je izstopila iz vojne Italija, ker je videla, da ne bo zmage na strani nemške zaveznice.
Vaške straže iz Dobrepolja, Suhe krajine in Škocjana so se umaknile v ta grad v upanju, da bodo za tri metrskimi zidovi varni pred partizanskimi puškami. Niso pa vedeli, da so med partizanskimi napadalci tudi izurjeni italijanski topničarji.
Odhajajoči okupator je pustil vse orožje partizanom, tudi topove. Zraven tega pa je stopilo na njihovo stran tisoč rdečih italijanskih garibaldincev, ki so ostali pri njih do konca vojne. Sprva so govorili o izpadu in premirju, kar pa nazadnje ni uspelo. Začelo seje grmenje topov, kije čedalje bolj naraščalo, da smo ga slišali celo na naših hribih, ko smo nabirali gobe. Stoletni zidovi so se začeli rušiti, vse je bilo v dimu, ognju in prahu. Nazadnje so začeli padati še stropi. Položaj je bil nemogoč.
Od zunaj je bilo slišati glas. Če se predate, jamčimo življenje vsem, tudi vodilnim. Izobesili so belo zastavo in šli v vrstah proti izhodu, kjer je moral vsak odložiti svojo puško. Na dvorišču so ostali premagani, lačni, žejni, saj že tri dni niso ničesar zaužili. Granata je padla tudi v grajski vodnjak. Prišli so zmagovalci iz vasi z žicami in vrvmi ter začeli vezati te fante. Pri tem so jim pomagali tudi Italijani. Velikolaški zdravnik se je uprl, češ da je njegovo mesto med ranjenci, ki so še ostali v gradu. Nič ni pomagalo, moral je med zvezane vojake. Začel se je žalosten sprevod. Spredaj je bil italijanski tank, za njim častna četa partijcev, nato harmonika, za tem pa je 350 parov tesno zvezanih legionarjev, tako da so zadnji sprednjim stopali na prste
oziroma pete. Pri Malih Laščah so bili deležni zmerjanja nahujskane množice. V mraku so se ustavili v Velikih Laščah in se nastanili v silosu. Še prej so pod lipami sprožili strele in zadeli devet vodilnih, ki so bili v sprednjih vrstah. Drugi dan sojih odbrali 60 in spet je šla žalostna procesija križevega pota čez železnico in gozdič, spredaj je šel zdravnik dr. Kožuh in naglas naprej molil. Kmalu so zaregljale strojnice in pokosile mlada življenja. Iz velikolaškega silosa so jih peljali še v Kočevje, nekateri pa so šli v delavske bataljone. Nastala so nova grobišča v Mozlju in Jelendolu, kar je ostalo živih, pa so bili pokončani po vojni čez dobro leto.
V tistem času so padle tudi Gr-čarice, Veliki Osolnik, Zapotok, vse s pomočjo italijanske kolaboracije. Od 8. septembra do 12. oktobra ni bilo nobenega okupatorja. Italijanski okupator je odšel, nemškega pa še ni bilo. Vse te velike bitke niso bile za osvoboditev izpod okupatorja.Tukaj je šlo za zmago komunizma, ki je nazadnje na vseh postojankah tudi zmagal. Šele čez 45 let ga je zrušil berlinski zid. V gradu je ostalo še 28 ranjencev, prenesli so jih v sosednjo stavbo zaradi ruševin in ognja v gradu. Trpeli so vso noč, še posebno zaradi žeje. Zdravnika ni bilo. Zjutraj je prišel poveljnik s puško in zakričal: "Kdor more, naj gre ven." Z zadnjimi močmi je moral vsak na prag, da je dobil svoj strel. Vašča-ni so jih potem odpeljali z lojtr-nim vozom in jih položili v skupni grob. Čez pol leta, ko so bile toliko varne razmere, so svojci prišli z belimi krstami, če je vsak lahko
prepoznal svojega, in jih odpeljali na domače pokopališče. Pri nas ležijo pred glavnim spomenikom pod zeleno travo. To so bili: Jože Strnad, Jože Jerič in Franc Jerič, Franc Kadunc iz Zdenske vasi, brata Jože in Franc Boštjančič iz Ceste, Jože Kastelic, Franc Vidmar,
Jože Grm, Jože Mesojedec, vsi iz Zagorice, Jože Mustar iz Kompolj, Alojz Kovačič z Vidma.
Bog daj večni mir našim mladim mučencem!
Njihovi svojci
Pisma bralcev
Samo da bo denar
V zadnjem glasilu Naš kraj smo brali na županovi strani pismo oz. prispevek z nekoliko nestrpno vsebino. Tako kot že neštetokrat do sedaj je "Vaš župan Anton Jakopič" iz sebe iztisnil nekakšno globoko razmišljanje o miru, kar je posledica njegovega nemirnega in stresnega življenjskega sloga kot posledica dela, ki ga trenutno opravlja. Njegovi poglobljeni analizi stanja duha v občini je dal naslov "Samo da bo mir". Izhodišče njegovega razmišljanja in njegove strokovne analize črpa iz dogajanj in dognanj ter na podlagi izkušenj, katere ga spremljajo ob vsakodnevnem delu.
V članku je g. župan omenil besedo MIR in besede izpeljane iz slednje kar petnajstkrat in ker je k temu dodal še molitev in meditacijo, bi lahko prispevek okarak-teriziral kot globoko poglobljeno filozofsko razmišljanje.
Sicer smo pa v takšnem obdobju, da so vsi, ki govorijo in pišejo o miru, istočasno tudi akterji, ki ustvarjajo velik nemir.
Čeprav je "županov nemir" zgolj iztočnica in se vleče od začetka do konca članka, je ostala vsebina namenjena bolj ali manj gospodarski temi, saj je v članku omenjena tako težka industrija, kar kamnolom nesporno je, kot tudi obrtništvo in kmetijstvo kot rokodelska dejavnost.
Večji del članka pa je namenjen dogajanju (požupanovo) neumnostim in traparijam, katere naj bi se večinoma dogajale v vasi Predstru -ge. No, neumnosti in traparije se ne dogajajo kar same od sebe. Iz županovega zapisa naj bi jih največ delali vaščani Predstrug. Pa še to ne vsi, ampak samo nekate-ri.Takšna delitev je posledično tudi logična, kajti nekaterim se župan noče zameriti in jih zato izloči od neumnih in trapastih.
Občani Predstrug si namreč že skoraj desetletje prizadevajo, da bi se kamnolom postopoma umaknil iz sedanje lokacije. Še prej bi radi
dosegli, da bi do dokončne sanacije in zaprtja deloval tako, da to ne bi bilo moteče za njihov življenjski prostor. In ni res tisto, kar piše župan in razlaga naključnim obiskovalcem v njegovi pisarni, da so vaščani Predstrug "popolni nasprotniki kamnoloma" oziroma kakršne koli "ropotajoče" dejavnosti. Ne vem zakaj podobno ne okarak-tirizira Ponikovcev , saj so bili tudi oni pred leti proti odprtju kamnoloma v njihovi bližini. Očitno sejih malo bolj boji kot Predstružanov. Pred leti, ko sem bil prisoten na enem od sestankov, kjer se je na veliko razglabljalo o kamnolomu v Ponikvah, je pritisk med prisotnimi tako narasel, da sem celo razmišljal, kako naj ukrepam, če bi prišlo do obračuna in bi morebiti kdo roko položil na prvega moža v občini. Od takrat naprej se je županova zagretost za odprtje ponikovskega kamnoloma zelo ohladila. Ne samo ohladila, ideja je zamrznjena na podlagi sklepa, ka-teregaježupan predložil občinskemu svetu v sprejem. Na ta načinje občinski svet rešil Ponikovce pred motečim kamnolomom ter posledično obvaroval nedotaknjeno tudi županovo kožo. Seveda prikazovanje reševanja Ponikovcev v "brambi" proti kamnolomu naj nikakor ne bo izhodišče, katerega bi morebiti povzeli tudi prebivalci Predstrug. Ali pač!
Župan se je v članku navidezno zaščitil s tem, koje napisal:" Pa da mi ne bo spet kdo metal gor, da mi je vseeno, kako kamnolom dela. Popolnoma se strinjam s tem, da mora kamnolom delati varno in po predpisih in da je potrebno narediti vse, da bo čim manj motil okoliške prebivalce". Ker zadeve dokaj dobro poznam, županove citirane besede z mirno dušo lahko proglasim za navadno sprenevedanje. Razen praznih besed, izrečenih in na papir danih, s strani župana ni bilo za manj moteče delovanje kamnoloma postorjenega čisto nič. Pa je imel
možnosti oz. jih še ima, da se potegne za "svoje" občane. Toda ne. Njega prvenstveno zanima samo denar, katerega nakazuje kamnolom na račun občine in ga župan s pomočjo koalicijskih svetnikov občinskega sveta prekanalizira v njemu ljuba in politično zvesta in zavedna področja.
Dodaten vir dohodka, ki naj bi prihajal na občino tudi v prihodnje, bi bilo po županovih zapisanih besedah, prava usmeritev. Za njega mogoče celo zveličavna. A to je zelo kratkoročna usmeritev, ki ima rok trajanja samo za čas njegovega mandata. Kaj pa potem? To župana ne zanima. S tem župan ponovno dokazuje, da igra le na kratek rok in da občina pod nje-
govo taktirko nima dolgoročnih usmeritev oz. zapisano drugače, občina z županom na čelu ne vidi v razvoju celotnega prostora kakor tudi gospodarstva občine dalj od dolžine otroške posteljice. O količini in kakovosti pameti pa kdaj drugič.
Seveda se župan v članku sklicuje tudi na mnenje, katerega je prejel od Ministrstva za okolje, prostor in energijo in s katerim rad pomaha naokoli. Mnenje je bilo napisano na njegovo prošnjo, po predhodni obrazložitvi nastale situacije in to tako, da v prošnji ni prikazal vseh relevantnih dejstev in je zatajil nekatere pomembne vidike nadaljnjega razvoja ter da se za neposredno bližino kamno-
loma pripravlja spremenjen zazidalni načrt za cca 90 stanovanjskih hiš. Res je, da so na ministrstvu napisali, da se "zagotovi širitev že obstoječega kamnoloma", kar pomeni širitev obstoječe lokacije in to naj bi bilo za župana zveličavno in javno razglaša, da ima "žegen" države.
Popolnoma pa župan v vseh razglabljanjih in ekspertizah o navijanju za delovanje kamnoloma na predvideni lokaciji zataji poudariti napisane povzetke iz tega "žegna" ki se nanaša na Strategijo prostorskega razvoja Slovenije v povezavi z Državnim planom o gospodarjenju z mineralnimi surovinami ter Strokovnimi podlagami sektorja za rudarstvo za prostorski plan Slovenije. Med drugim mu je "država" tudi napisala, da je s prostorskega vidika potrebno objekte za pridobivanje mineralnih surovin načrtovati tako, da čim manj vplivajo na kakovost bivalnega in naravnega okolja, ter da mora imeti zadostno sprejemljivost lokalnega okolja. Na slednje se župan milo rečeno požvižga.
Naknadno sem pridobil še nekatere druge strokovne ugotovitve. Med drugim je nosilec naloge zazidalnega načrta za Predstruge prof. Peter Gabrijelčič.u.d.i.a. v Strokovnem mnenju zapisal:
"Zavedam se, da pomeni širitev kamnoloma kratkoročno ugodno rešitev za ekonomsko situacijo in ohranitev delavnih mest v kamnolomu, dolgoročno pa bodo nove investicije še dodatno okrepile potrebo po tej dejavnosti. S tem se bodo še poglobili konflikti med motečo dejavnostjo in stanovanjskim naseljem. Računati moramo na to, da se bo s predvideno pozidavo večkratno povečalo število prebivalcev naselja in da bodo novi prebivalci, neobremenjeni z zatečenim stanjem, še bolj dosledno zahtevali optimalne bivalne pogoje v naselju. Glede na izkušnje iz Evrope menim, da bo omenjeni konflikt nujno privedel do ukinitve kamnoloma, zato, tako kot je zapisano v veljavnem prostorskem planu, predlagam, da vodstvo kamnoloma razmisli o postopni ukinitvi kamnoloma in njegovi selitvi na novo manj konfliktno lokacijo. Dolgoročno gledano je to najcenejša rešitev.
Z večanjem okoljske osveščenosti in povečani težnji h kvaliteti bivalnega okolja so postale situacije, v katerih je industrija, transport ali v našem primeru izkoriščanje mineralnih surovin v izrazitem nasprotju z bivalnimi
kvalitetami naselja. Posledica večje ekološke osveščenosti se kaže v mestih skozi postopno ukinjanje motečih industrijskih dejavnosti na teritoriju mesta in skozi njihovo selitev v širše zaledje mest. Podobno se dogaja tudi v manjših naseljih izven mest, kjer se moteče dejavnosti bodisi ukinjajo ali selijo izven vpliva naselja".
Prof. Gabrijelčič nakazuje, da naj bi se moteče dejavnosti umaknile iz bivalnega naselja, strategija našega župana pa je čisto drugačna. On celo "na tiho" podpira širitev in povečevanje motečih dejavnosti v naseljih (in izven naselij), saj drugega mu niti ne preostane .
Pa smo ponovno pri obrtni coni, katero je župan vpletel v svoje razmišljanje. Nekoč sem že napisal, da bodo še kar nekaj časa (mišljeno je bilo obdobje merjeno v letih) na prostoru, predvidenim za obrtno cono rasle grmade. Se je že kaj spremenilo? Se pa strinjam z županom, koje napisal, da je bilo v ta projekt vloženo "ogromno energije" in tudi denarja. Vse bolj se mi dozdeva, da je bila vložena energija v obrtno cono bolj "jalova", kar se bo slej kot prej pokazalo. Energijo, in čeprav jalovo, se da še nekako obnoviti,zapravljene-ga občinskega denarja vloženega v projekt obrtne cone, pa na žalost ne bomo nikoli videli. Koliko denarja je šlo v ta projekt, mi ni natančno poznano, če pa napišem 10 mio (deset milijonov) pa mislim da se nisem veliko zmotil. Daje stanje v "obrtni coni" v pat položaju, je po mojem videnju, izključno županova krivda.
Proti koncu članka je župan še zapisal, da "večina občanov naše občine zagovarja, da naj kamnolom ostane na obstoječi lokaciji". Predvidevam, da je slednja županova trditev zlonamerna in storjena na njegov prefinjen in premišljen način. Ker mi ni poznano, da bi bilo kadarkoli preverjeno mnenje občanov, je skrajno neresno in neodgovorno se sklicevati na večinsko voljo občanov. Z večinsko ljudsko voljo so njemu ljubi politiki pred časom že manipulirali, a se je na koncu izkazalo, da so bili v zmoti. Mogoče je sicer res, da obstaja večinsko mnenje, da naj kamnolom ostane na obstoječi lokaciji, toda to je lahko le mnenje kakšne pašne skupnosti ali kolhoznega združenja, katerega član je morebiti tudi župan. Ni pa to večinsko mnenje vseh volilnih upravičencev v občini, na katere se župan tako rad sklicuje. Ker če bi župan želel slišati večinsko
Ustanova Vrtnica za pomoč ljudem v stiski Ustanova Ivana Cankarja za štipendiranje in Radio Zeleni val
prirejajo
dobrodelni koncert,
ki bo v nedeljo, 12. oktobra 2003, ob 17. uri, v viteški dvorani na gradu Turjak, občina Velike Lašče.
Na dobrodelnem koncertu bodo sodelovali priznani slovenski igralci, med drugimi Boris Cavazza, Polde Bibič, Evgen Car, Jernej Kuntner in številni popularni izvajalci narodne in zabavne glasbe, med drugimi Ana Dežman, Boštjan Konečnik, Tanja Zaje Zupan, Stiski kvartet, Kamniški koledniki, Marko Fink, Nada Zgur. Podrobnejši program koncerta je objavljen na spletnih straneh obeh ustanov http://www.ustanovavrtnica.org ali http://www.us tanovacankar.org
V kolikor želite podrobnejše informacije o koncertu, lahko pokličete na tel. številko 01/ 434 5 450 ali svoje vprašanje posredujete na c-naslov info@ustanovavrtnica.org
Omejeno število vstopnic bo moč kupiti v Foto Studiu Travnik, Adamič center v Grosupljem.
Veseli bomo, če se nam boste pridružili na koncertu, lahko pa svoj dobrodelni prispevek nakažete na transakcijski račun številka 24200 - 900 42 12 430 (Ustanova Vrtnica za pomoč ljudem v stiski) ali 24200 - 900 421 25 27 (Ustanova Ivana Cankarja za štipendiranje).
Dušan Stmad       Tone Kuntner Boris Peterka
Ustanova Vrtnica   Ustanova Ivan Cankar Radio Zeleni val
mnenje, bi morali razpisati poizvedovalni referendum, za katerega je že nekajkrat bil dan predlog , a ni bil sprejet. Verjetno zato, ker se župan boji, da bi bila njegova teza o večinski volji referendumsko "povožena".
Na koncu pa je župan ponovno dal nasvet v stilu ameriškega predsednika Busha ali palestinskega voditelja Arafata , da "mir vsekakor potrebujemo, kar je pogojeno s pripravljenostjo dogovarjanja", ter
V kraljestvu kamna
Na javni razgrnitvi širitvenega projekta kamnoloma smo slišali dve vehementni trditvi. Župan je zatrdil, da kamnolom bo. Oponen-ti iz Predstrug pa, da kamnoloma na predvideni lokaciji ne bo. Družbenopolitična aktivnost na tem področju se torej nadaljuje z vso svojo silovitostjo. Glavni oponen-ti in zagovorniki širitve in zaprtja kamnoloma so zelo dobro obveščeni o pravni, kakor tudi o politični situaciji glede tega problema. Borba bo še trajala nekaj časa in če ta država spoštuje svoje lastne zakone, se kamnolom ne bo širil, ampak končal svoje delovanje.
Mene osebno pa najbolj moti razmišljanje lastnikov zemljišč, ki mislijo, koliko bodo pri prodaji zemlje zaslužili. Kako jih je gospod župan pridobil na svojo stran, mi ni znano. Očitno so postali njegovi zavezniki hote, bolj verjetno pa je, da so zavedeni. Nihče jih očitno ni obvestil o novem zakonu, ki govori o izkoriščanju rudnin. Le ta je še vedno državna last, za katero država podeli koncesijo, novost pa je to, da je za odkup zemljišča za te namene cena že vnaprej določena. Za letošnje leto se giblje okrog 150,00 Sit za kvadratni meter zemljišča in nič več! Vse drugo so prazne obljube o velikem zaslužku pri prodaji. Dajte no, ljudje, malo se informirajte in razmislite, potem pa psujte druge in drugačne.
Moje mišljenje je, da kamnolom bo, vendar nekje drugje.
Glede na to, da Slovenija prihaja, kakor tudi Dobrepolje seveda, v finančno, ekonomsko, kapitalistično, informacijsko in ne vem še kakšno Evropo, predlagam občini in županu, naj za svoj predlog širitve kamnoloma začne reklamno - plakatno informiranje in poneumljanje župlja-nov in ostalih že itak malo zme-
zraven dodal se kančekemocialno-sti iz obdobja, ko še ni bil župan, saj se sklicuje tudi na zdravo kmečko pamet. In ko bi župan le uporabil kmečko pamet. Toda ne. On je politik, tako kot sta politika Bush in Arafat. In vsem je malo mar za mir, saj se borijo izključno samo za sebe in zato, da obdržijo osvojene položaje. In njihova blaginja ni mir, je denar, ki je sveta vladar.
Slave Palčar
denih občanov. Predlagam, da občina angažira, vsekakor pa tudi Komunalno podjetje Ljubljana, gospodično Natalijo V. ter jo slika "polugolu" v kamnolomu. Potem v čudovitem reklamnem spotu in sloganupove o dobrotah vdihavanja peščenega zraka - v Predstru-gah jasno in razloži vse zdravilne učinke stalnega tresenja tal, hrupa in seveda prihranka. Vaščani Predstrug sploh ne potrebujejo fitnesa, hrupnih zabav in druženja, saj jim dobrohotna občina z županom na čelu vse to brezplačno nudi in s tem privarčujejo ogromno denarja, ki se šteje že kot odškodnina za majhne "lepotne napake" na okolici. Če je pa stranski produkt tega ugodja še nekaj malega tovornjakov peska, ki rešuje v prvi vrsti stanovanjsko gradnjo v domači občini in bi brez tega bila gradnja domala nemogoča, pa še toliko bolje. Na ta način ne bomo dobili napačnega vtisa o tem, kdo in koliko je za koga kaj vreden, zaslužen in pošten. Iz prve roke bomo informirani, zakaj pri problemu kamnoloma sploh gre.
Saj veste, reklame in plakati ne nagovarjajo nas gledalce, potrošnike takih dobrin, ampak predvsem ugajajo naročnikom in njihovemu egu. To je sevada osnovni namen takšne reklame. Zavedajte se namreč tega, da ko si enkrat dobro nategnjen, se drugič niti potrudiš ne, da bi odreagiral. Tak plakat oziroma reklamni spot v nas zbuja samo občutek slabe vesti in to je tisto, kar od nas naročnik plakata želi. Z takšno reklamno akcijo bi potem Predstružani dobili še slabo vest, ker se borijo za svojo pravico in nič drugega.
No in največji nateg takšne re-klamarske kampanje je to, da na ta način nastajajo merila, po katerih se potemtakem merijo čitatelji
oglasnih plakatov in njihovi opo-nenti.Takšna samohvalisava manira je izredno efektivna in tudi udarna, saj mora vsakdo od nas zadržati oko na plakatu vsaj sekundo ali dve. To pa je dostikrat že dovolj, da spremeniš počasi osnovno idejo, celo o tem, kako dihaš zrak skozi lastna pljuča.
In kaj namesto zaključka?
Predstružani grozijo z odpovedjo in ničevostjo prostorskega plana, če bo v predlogu tudi širitev kamnoloma. Župan grozi, da bo občina ostala brez prostorskega plana, zato se ne bo moglo graditi novih hiš, garaž, barak, ograj itd. Resnica pa je, da ima sedaj občina veljaven prostorski plan sprejet leta 1997 inje v uporabi tudi danes. Uporabljan bo, dokler se ne sprejme novi. Torej se bo dovoljenja dobivalo po sedaj veljavnem prostorskem planu. Vse ostalo je politično nakladanje in zamegljevanje problema.
Lep pozdrav, Zvonimir Zabukovec
Komu koristi nasilje?
Ob izidu brošure ob 70-letnici Godbe Dobrepolje, sem prisiljen dati javni odgovor. Pred proslavo me je, se ve zakaj on, ne pa vodstvo godbe, zaprosil Igor Ahačevčič za moj prispevek k zgodovini godbe. Že ob 100-letnici KD Dobrepolje je izšla brošura. Tam nisem bil vreden imena, čeprav sem bil v odboru društva 40 let in predsednik godbe v najbolj težkem in kritičnem času. Zaradi tega tudi učencem naše šole nisem dal podatkov pri pisanju nalogeozgodovinigod-be. Odgovornim pri pisanju ob 70-letnici godbe sem strogo prepovedal zlorabiti moje ime. Zahtevam, da se mi javno opravičijo! Sem pa vedno pripravljen, da se kot možje resno pogovorimo in zapišemo zanamcem napore posameznikov za ohranitev glasbene kulture v Dobrepolju.
Jože Zevnik
Iz Druš
Piše: Konrad Piko
Iz Društva upokojencev
Poletje je mimo in vročina tudi. Vreme je bilo res prelepo. Čas dopustov in letovanj je za letos minil, zdaj se bo treba pripraviti na zimo. Mala maša za sukno vpraša, pravi pregovor.
Poleti, 19. 7. 2003, smo imeli v naših prostorih na Vidmu piknik. Iz Dragomerja je prišlo 40 članov njihovega društva, naših pa je bilo 75 članov. Igral nam je harmonikar Frenk Lenarčič in vsi smo bili zadovoljni.
Kopalni izlet v Izolo, ki je bil planiran 27. 8. 2003, je odpadel, ker je bilo prijavljenih samo 13 članov. Škoda, do zdaj smo šli vsako leto. Morda se letos niste odločili zaradi hude vročine.
6. 9. 2003 smo imeli piknik v Dragomerju. Bil je uspešen, prijavilo seje 25 članov. Igrali so nam kar štirje muzikanti. Bilo je lepo, enkratno. Upokojenci iz Dragomerja radi pridejo k nam, veseli pa so tudi naših obiskov pri njih.
Zdaj je na vrsti izlet v Štanjel na Krasu. Izlet bo 11. oktobra, vse bo organizirala Pavlina Novak.
V našem klubu nameravamo montirati obešalnike za garderobo in kupiti stroj za brisanje tal.
Obveščamo vas tudi, da imamo za prodajo še 12 stolov in mizo. Lepo pozdravljeni!
Vpliv staršev na otroke
Med počitniškim branjem sem si izbrala knjigo, ki opisuje, kako so otroci podoba svojih staršev. Prav gotovo to drži. In spet bomo starši pametni in bomo zaradi svojih napak poskušali "popravljati" otroke. Spet je to dvorezno. Kako? Mi hočemo svojim otrokom najbolje in jih najbolje vzgojiti v najširšem pomenu. Ali ne delamo narobe, ker so otroci "nič dolžni, nič krivi" žrtve prav nas, nas staršev? Namreč, zavedati se moramo, da svoje napake (življenjske vzorce, navade, dejanja) popravljamo na sebi. Namreč. Otroci so naše ogledalo. Ti se samodejno vzgajajo prek nas.
Je pa zelo veliko staršev, ki vzamejo starševstvo "zares", potem so pa razočarani in čisto na tleh, če njihovi otroci zavzamejo drugačna pota od njihovih, mnogokrat tudi težka.
Takrat staršem ni treba obupati in sprejemati nase občutka krivde za napake svojih otrok. Pri tem so svoje naredili gensko pridobljeni vplivi in vplivi okolja. Na prvo, žal ne moremo vplivati, kot je dejal pred mnogimi leti neki moj sorodnik (že pokojni) "krije kri". In zagotovo drži, da kri ni voda, jo pa s svojo osebnostjo (po mojem) lahko zdravimo kot eno od oblik slabokrvnosti (če smo starši slabokrvni, torej ne zdravimo otrok).
In splošno vzdušje našega vsakdanjega življenja bo vplivalo na to, kaj bodo otroci odnesli od nas, kakšni bomo kot družina ostali zapisani v njihovih spominih na otroške in na mlade dni. Te spomine in izkušnje bodo ponesli, ko odrastejo, s seboj v svoje družbene vezi, v svoje zakone, v lastne družine in v svojo prihodnost kot celoto.
In za zaključek?
Spet najdemo napako na sebi. S svojo nervozo, nezaupljivostjo, grajo namesto pohvale, s svojo nestrpnostjo,
s svojim "kaj bi ti otrok lahko naredil namesto mene", zagotovo ne vplivam na pozitivno naravnanost otrok.
Dajmo svojim otrokom svet, napolnjen s spodbudami, s strpnostjo in pohvalami, svet, v katerem so deležni našega sprejemanja, potrditev in priznanj, svet, v katerem se lahko odkrito razdajajo in v zameno pričakujejo poštenost, prijaznost in skrb, lahko resnično oblikujemo njihoya življenja in življenja vseh v njihovi družini.
**
Otroci se naučijo, kar živijo
Pravkar prebiram knjigo Otroci so podoba svojih staršev. Knjiga je nastala po pesmi Dorothy Law Nolte Otroci se naučijo, kar živijo. Učitelji, vzgojitelji in svetovalci po svetu to pesem uporabljajo kot del učne vsebine pri vzgoji, svetovanju in poučevanju. Mnogim mamam pesem pomeni prvo globlje spoznanje o starševstvu. Nekateri so si jo vtisnili v spomin kot vodilo pri vzgoji, mnoge babice in dedki jo uporabljajo kot biblijo pri ravnanju z vnuki, vsem pa je navdih, kakšni starši in vzgojitelji želijo biti.
Mislim, da se bom v enem letu ali morda več, večkrat vrnila k njej oziroma posameznim vsebinam, saj upam, da bo tako kot meni, dragi starši, tudi vam, posamezno poglavje pomoč pri težki nalogi vzgoje naših otrok.
Tokrat objavljam pesem, ki je navedena v prvem odstavku. Posvečena je vsem otrokom, saj je 2. oktober dan otrok.
Ko sem sama prebrala to pesem, me je prešinilo, da to ni le pesem o soncu in lahnem vetriču, morda o lepi pomladi, ampak povratna informacija celostnega življenja staršev, katere žrtve so otroci. Sarkastično bi pripomnila: Heroji!
Anica Štrubclj
Pesem:
Otroci so podoba svojih staršev
Če otroci doživljajo grajanje,
se naučijo obsojati. Če otroci doživljajo sovražnost,
se naučijo nasilnosti. Če otroci doživljajo strah,
se naučijo biti zaskrbljeni. Če otroci doživljajo pomilovanje,
se naučijo smiliti sami sebi. Če otroci doživljajo zasmehovanje,
postanejo zaprti vase. Če otroci doživljajo ljubosumje,
se naučijo zavisti.
Če otroci doživljajo sramoto,
se naučijo prevzemati krivdo.
Če otroci doživljajo spodbudo,
se naučijo samozavesti.
Če otroci doživljajo strpnost,
se naučijo potrpežljivosti.
Če otroci doživljajo pohvalo,
se naučijo ceniti sebe in druge.
Če otroci doživljajo sprejemanje,
se naučijo ljubiti. Če otroci doživljajo odobravanje,
se naučijo imeti radi sebe. Če otroci doživljajo priznanje,
se naučijo zastavljati cilje. Če otroci živijo tako, da delijo z drugimi,
se naučijo velikodušnosti. Če otroci doživljajo iskrenost,
se naučijo resnicoljubnosti. Če otroci doživljajo poštenost,
se naučijo biti pravični. Če otroci doživljajo prijaznost in pozornost,
se naučijo spoštovanja.
Če se otroci počutijo varne,
se naučijo zaupati vase in v ljudi okrog sebe.
Če otroci doživljajo prijateljstvo,
se naučijo, da je svet prijeten kraj za življenje.
Poletna šola v naravi
Tudi letošnja poletna šola v naravi je potekala na Debelem Rtiču odi. do 8. septembra. Šole v naravi se je udeležilo 35 učencev četrtih razredov OŠ Dobrepolje. Poučevali in spremljali so jih učitelji: Jelka Samec, Martina Jeromen, Danilo Drobnič, Mare Strah in Andrej Škantelj.
Skoraj vsi v središču Pirana
Letošnjo šolo v naravi je zaznamovalo nekoliko slabše vreme in hladna voda, kljub temu pa smo zastavljene cilje dosegli v celoti, kar gre zahvala prizadevnim učencem in delovnim učiteljem.
Delo je potekalo po naprej pripravljenem programu, ki smo ga učitelji pripravili že doma. Delovni dnevi so se pričeli z jutranjo telovadbo, umivanjem, pospravljanjem sob in zajtrkom. Sledila je učna ura, pri kateri so učenci reševali delovne zvezke, izdelovali razne izdelke, spoznavali morje in značilnosti primorskega sveta ter ponavljali učno snov tretjega razreda. Po pouku je bilo na vrsti učenje plavanja. Po kosilu obvezen počitek in zopet pouk plavanja. Pred večerjo so bile na sporedu razne športne aktivnosti, pri katerih so učenci pomerili svoje moči in spretnosti. Tekmovali so v iskanju praznega prostora, nogometu, vlečenju vrvi, namiznem tenisu, badmintonu, preizkusili so se tudi na plezalni steni, štafetnih igrah, vodni košarki ... Večeri pa so bili namenjeni družabnejšim aktivnostim, kot so ples, nočno kopanje, kviz, piknik, gasilski napad z vodnimi balončki, letni kino in še veliko drugih dejavnosti, pri katerih so
se učenci sprostili in uživali. Vsi učenci so tudi spoznali pravilno uporabo potapljaške opreme in se preizkusili v potapljanju. Ob 22. uri pa so se učenci odpravili na zaslužen počitek. Med tednom smo odšli na ogled mejnega prehoda Lazaret, odpluli z barko v Piran, kar je bilo za večino učencev posebno doživetje. V Piranu smo si ogledali staro mestno je-
dro, Tartinijev spomenik in Akvarij. Dobrodošel je bil tudi obisk slaščičarne ter nakup spominkov. Zadnji dan so učenci pokazali svoje plavalno znanje in osvojili tri ZLATE DELFINE, štirinajst SREBRNIH in šestnajst BRONASTIH DELFINOV. Dva učenca pa sta postala plavalca pripravnika. Sledil je zaključni večer s podelitvijo nagrad najboljšim športnikom in slovesno podelitvijo del-finčkov.
Na koncu bi rad poudaril, da tako uspešne in vsebinsko bogate poletne šole v naravi ni mogoče izpeljati le v nekaj dneh (petih), ampak je za to potrebnih vsaj osem dni.
VSEM UČENCEM ČESTITAMO! Vodja poletne šole v naravi: Andrej
Škantelj
Zlati delfinčki: Ines, Luka in Daša
SVOJE VTISE SO ZAPISALI TUDI UČENCI
Všeč mije bilo, ker smo imeli zelo zabavne in smešne večere.
(Laura)
Zelo mije bilo všeč potapljanje.
(Renata)
Na pikniku je bila odlična hrana in zabavne in smešne vodne igre.
(Timotej)
Na DEBELEM Rtiču mije bil všeč pouk - predvsem likovni. Naredili smo veliko zanimivih izdelkov.
(Luka)
Na pikniku so nam učitelji pekli dobrote na žaru, pripravili zanimiva tekmovanja in nas na koncu še lepo postregli.
(Klemen)
Najbolj mije bila všeč vožnja z barko.
(Simona)
Najbolj sem užival v suhem slalomu.
(Doron)
šola v naravi mije hitro minila in mi bo ostala v lepem spominu.
(Vesna)
Skakanje na glavo je odlično.
Naša skupina seje Imenovala Delfinči-ce. Zmagale smo v pospravljanju sob.
(Lidija)
Na Debelem Rtiču mije bilo najbolj' všeč, ko sem osvojila zlatega delfinčka.
(Ines)
Imeli smo nočno kopanje. Praznovali smo tudi Martinin rojstni dan.
(Anja)
Prvega septembra so vsi učenci odšli v šolo, mi pa na morje. Tam smo se imeli zelo lepo.
(Katarina)
Prišel je težko pričakovani čas, ko sem moral spakirati za na Debeli Ptič, kjer sem se s sošolci udeležil šole v naravi. Na avtobus meje pospremila mami. Do Debelega Rtiča smo se vozili kaki dve
uri. Ko smo prispeli, smo se najprej razdelili po sobah in razpaklrall stvari. Že prvi dan smo preverjali znanje v plavanju in se razdelili v štiri skupine. Z nami so bili učitelji plavanja: Andrej, Danilo, Marko in Martina. Vsaka skupina je imela svojega učitejja. Plavali smo v bazenu in v morju. Koje bilo slabo vreme, smo plavali tudi v notranjem bazenu. Naučili smo se plavati žabico, kravelj in hrbtni kravelj. Dobil sem diplomo srebrnega delfinčka.
Učenci sedmega razreda OŠ Dobre-polje so v preteklem šolskem letu pri pouku biologije spoznavali značilnosti in škodljiv učinek drog na človeški organizem. V tej številki nadaljujemo z objavo referata, ki so ga napisali učenci s pomočjo strokovne literature.
ECSTASY(XTC)
Sodi med poživila. Je droga, ki jo zaradi njenih učinkov imenujemo tudi plesna droga. Izdelana je v laboratorijih kot sintetična droga ali izvleček muškatnega oreška. Na tržišču se pojavlja v obliki tabletk z različnimi motivi ali pa v obliki prahu. Ker so izdelane ilegalno, vsebujejo različne vrste primesi, ki so lahko tudi strupene in tudi količina aktivnih snovi v njih lahko zelo niha ali pa je sploh ni oziroma je nadomeščena s katero koli drugo snovjo. Učinki teh primesi so pogosto neprijetni ali celo nevarni. Prvič so drogo naredili leta 1913 in jo patentirali kot sredstvo za zmanjšanje apetita, vendar je zaradi velikih stranskih učinkov niso smeli proizvajati. Danes uživajo XTC zlasti mladi v diskotekah, na zabavah, plesih, saj je povezana z določeno zvrstjo glasbe, kamor sodijo rave, techno in house.
XTC poživlja. Uživalec se po njih počuti budnega in polnega energije. V 30 do 60 minutah po zaužitju povzroča učinke evforije, sreče, ljubezni, olajša sporazumevanje, dvigne samozavest, dobro razpoloženje. Učinek traja od 4 do 6 ur. Prve četrt ure se lahko pojavijo neprijetni občutki, kot so slabost, vročica, tesnoba. Včasih se pojavi krajše obdobje zmedenosti in strahu. Uživanje XTC zmanjša apetit. To lahko vodi v izčrpanost in slabo počutje. Dolgotrajno uživanje poživil vodi v preganjavico. Pogosto poročajo tudi o slabem
Hrana na Debelem Ptiču je bila zelo dobra, imeli pa smo tudi piknik. Najbolj mije ostal v spominu izlet v Piran, ker smo se tja odpeljali z barko, katero sem lahko krmilil tudi sam. V Piranu smo si ogledali akvarij, kjer smo videli mlade morske pse, ribe vseh vrst, morske zvezde in druge morske živali.
Z nami je bila tudi učiteljica Jelka, s katero smo ponavljali matematiko in slovenščino. Na Debelem Ptiču smo bili osem dni. Imeli smo se lepo.
(Klemen)
razpoloženju in slabem spominu. Ti učinki izginejo ob prenehanju jemanja droge. Posledice uživanja XTC je nemogoče natančno predvideti. XTC je nevaren, ker zvišuje telesno temperaturo in pulz, ker lahko povzroči vročinsko kap ali smrt. Veliko mladih je umrlo ravno zaradi tega. To se lahko zgodi že ob prvi uporabi in ni potrebno, da je uživalec zasvojenec.
FENCIKLIDIN - PCP
V iskanju kirurškega anestetika, ki ne bi bil narkotik in ne uspavalo, je bil v petdesetih letih proizveden PCP. Je edinstven primer droge, ki ima menjajoče se učinke v odvisnosti od velikosti odmerka. V različnih časovnih obdobjih pri isti osebi lahko PCP deluje kot poživilo, deluje na centralni živčni sistem in upočasnjuje njegovo delovanje in razširja območje psihičnega izkustva, lahko pa tudi ublaži bolečino.
PCP ne moremo uvrstiti v skupino drog. V čisti obliki je PCP bel kristalni prašek, ki se hitro topi v vodi. Ima spremenljivo barvo, od oker do rjave, ki jo dosežejo z dodajanjem posebnih snovi med postopkom pridobivanja. Na ulicah se prodaja pod več kot petdesetimi imeni, ki se navezujejo na vrsto učinkov: angelski prah, raketno gorivo, ubijalski plevel, tablete miru ...
PCP použijemo s kajenjem, šmrkanjem, vbrizgavanjem v žilo ali v obliki tablet. Običajno se kadijo posebej pripravljene cigarete iz grobega temnega papirja, ki ga namakajo v raztopino PCP. Kot dodatek v obliki prahu ali raztopine ga umešajo tudi v origano, pe-teršilj ali celo marihuano.
Večina uporabnikov PCP ima za sabo dolgoletne izkušnje z uporabo drugih vrst drog.
(se nadaljuje)
Proti zlorabi drog
Prvič v šolo
V letošnjem šolskem letu poteka na OŠ Dobrepolje devetletka že tretje leto. Letošnja generacija prvošolčkov je v primerjavi s prejšnjimi leti precej številčna, saj šteje skupno 52 otrok. Od tega obiskuje prvi razred na Vidmu 31 učencev, v Strugah 9, v Kompoljah 7 in v Ponikvah 5.
Prve vrste so zasedli prvošolčki
Na prvi šolski dan so se vsi skupaj v spremstvu staršev zbrali na Vidmu. Prijazen sprejem učiteljic in vzgojiteljic je pregnal še zadnje sledove strahu in negotovosti z njihovih obrazov. S prijaznimi in vzpobudnimi besedami pa sta jim prvi šolski dan poskušala polepšati tudi ravnatelj Ivan Grandovec in župan Anton Jakopič, policist iz Policijske postaje Grosuplje pa je za otroke in za njihove starše
pripravil nekaj koristnih nasvetov in priporočil za varnejšo pot v šolo. Učenci drugega razreda devetletke so jim zaigrali igrico Pod medvedovim dežnikom, nato pa je napočil čas za pogostitev in sprostitev. Zanimivih doživetij in drobnih pozornosti pa s tem še ni bilo konec. Prvošolčki so skupaj s svojimi učiteljicami oblikovali "rdeči in zeleni vlak" in pogumno odkorakali v učilnice, kjer so jih čaka-
Nazadnje so se prvošolčki odpravili v učilnice
la darila za prvi šolski dan.
Medtem ko so se otroci zatopili v svet igrač, so tudi njihovi starši dobili priložnost, da so se pogovorili z učiteljicami o tem, kako bo potekalo letošnje šolsko leto.
M. Steklasa
Poročilo Policijske postaje Grosuplje
Po programu je bila na vrsti pogostitev
JAVNI RED IN MIR
Policijska postaja Grosuplje je julija 2003 na območju občine Dobrepolje obravnavala 7 kršitev zoper javni red in mir. Od tega je bilo 5 kršitev storjenih v zasebnih prostorih, 2 pa na javnem kraju. V mesecu avgustu pa so obravnavali 9 tovrstnih kršitev. Od tega je bilo 5 kršitev storjenih v zasebnih prostorih, 4 pa na javnem kraju. Razlogi za omenjene kršitve so zelo različni, od družinskih prepirov do sosedskih prepirov in pijančevanja ter preglasne glasbe, tako v zasebnih kot v gostinskih prostorih. Zoper vse kršitelje represivno ukrepamo. Če drugače ni mogoče vzpostaviti javnega reda in miru, odredimo zoper kršitelja tudi pridržanje. Prav tako ukrepamo zoper lastnike gostinskih lokalov, ki
prekoračujejo obratovalni čas. Enako se zgodi tistim, ki strežejo alkoholne pijače že pijanim osebam oziroma mladoletnim osebam. Javni red in mir je pogosteje kršen ob vikendih ter praznikih. Zgodi pa se tudi, da pijana oseba zaradi onemoglosti obleži na cesti.
KAZNIVA DEJANJA
Na območju občine Dobrepolje smo v juliju obravnavali 9 različnih kaznivih dejanj, v avgustu pa 13. Najpogostejša so kazniva dejanja tatvin, vlomov in poškodovanja tuje stvari. Do vlomov najpogosteje prihaja v nočnem času, predvsem v zgodnjih jutranjih urah, vlamlja pa se v vikende, zapuščene hiše ter delovne stroje in v trgovine na območju občine Dobrepolje. Iz vikendov in hiš ter trgovin storilci odnesejo vse, kar je
vrednega in se da prodati ali uporabljati, od nakita do tehničnih aparatov in orodja kakor tudi hrane. Najpogosteje storilci ukradejo nakit in denar, prav tako pa tudi ostale stvari, ki se dajo prodati, predvsem mobilne telefone.
Če občani opazijo kakšno osebo, ki se sprehaja oziroma vozi z vozilom v neposredni bližini vikendov ali parkirnih vozil ali se na kakšen drug način vede sumljivo, naj to nemudoma sporočijo policiji, ob tem naj si zapomnijo čim bolj podroben opis osebe ter morebitno prevozno sredstvo, s katerim seje osumljeni odpeljal.
Vsi občani, ki bi kar koli vedeli o kakšnem kaznivem dejanju ali prometni nesreči, ali če bi opazili storilce na delu oziroma begu, naj to sporočijo na Policijsko postajo Grosuplje ali na telefon št. 113. Vsaka informacija, ki bi kakor koli pripomogla k izsleditvi storilca, je dobrodošla. Poleg tega bomo z boljšim sodelovanjem med policijo in občani dosegli, da se bodo varnostne razmere izboljšale, hkrati s tem pa tudi varnostno počutje občanov.
V mesecu juliju smo opravili oglede 11 prometnih nesreč, v avgustu pa 10 prometnih nesreč z materialno škodo in telesnimi poškodbami. Največ prometnih nesreč se pripeti zaradi neprilagojene hitrosti voznikov, ki ne upoštevajo omejitev hitrosti, posledice so pri teh prometnih nesrečah najhujše. Drugi najpogostejši vzroki za prometne nesreče so še vedno stran in smer vožnje, izsiljevanje prednosti in neustrezna varnostna razdalja. Največ prometnih nesreč se zgodi v času, ko občani hodijo v službo ali domov ter ob slabih vremenskih razmerah. Pogoste so tudi prometne nesreče na parkirnih prostorih, kjer vozniki pri premiku z vozilom niso dovolj pozorni pri vzvratni vožnji. Največ prometnih nesreč se zgodi na avtomobilski cesti A/2, regionalni cesti R 647 Čušperk - Predstruge in v samem naselju Videm.
Policijska postaja Grosuplje vsakodnevno izvaja poostreni nadzor nad cestnim prometom na celotnem območju občine Dobrepolje, posebno pozornost pa posvečamo kontroli hitrosti, seveda pa ostalih kršitev na zanemarjamo.
V mesecu septembru 2003 bo Policijska postaja Grosuplje izvajala kontrolo hitrosti z lastnim radarjem na celotnem območju občine Dobrepolje, predvsem pa na odsekih cest, kjer se dogajajo prometne nesreče oziroma tam, kjer so prekoračitve
hitrosti največje in najbolj pogoste.
Vozniki naj vozijo v skladu s cestno-prometnimi predpisi ter prilagodijo hitrost vožnje vremenskim razmeram ter ostalim trenutnim dejavnikom, ki kakor koli vplivajo na potek prometa. Tako bodo pripomogli k boljši prometni varnosti in predvsem k manjšemu številu prometnih nesreč.
Glede na to, da se je začelo šolsko leto 2003/2004, opozarjamo vse udeležence v cestnem prometu, da so posebej pozorni na otroke, ki so na poti v šolo in iz nje in da spoštujejo prometno signalizacijo in vozijo v skladu s cestno-prometnimi predpisi
Policijska postaja Grosuplje
Sport
DOSEŽENI REZULTATI OBČINSKE LIGE V MALEM NOGOMETU OBČINE "DOBREPOLJE" JESENSKI DEL
X. krog
PAR		REZULTAT
šd struge	- cesta	0       : 5
šd ponikve	-   šd zagorica	5 1
šd kompolje	- snezak	preloženo
šmd turjak 1	-   sd dobrepolje	1 6
TRENUTNA LESTVICA
mesto	ekipa	Stev.		neodl	poraz	točke	dani	prejeti	gol
		tekem	zmage				goli	goli	razlika
1	šd ponikve	10	9	1	0	28	48	12	36
2	šd dobrepolje	10	8	0	2	24	30 :	22	8
3	snezak	9	5	2	2	16	32	13	19
4	šd zagorica	10	4	1	5	13	35 :	38	-3
5	cesta	10	3	2	5	11	30 :	25	5
6	šmd-turjak 1	10	3	2	5	11	21	39	-18
7	šd struge	10	1	1	8	4	15	37	-22
8	šd kompolje	9	1	1	7	4	20	45	-25
Pripravil: Kuplenk Alojz
Športno društvo Dobrepolje objavlja pričetek zimske rekreacije in sicer:
ODBOJKA: SREDA M+Ž ,18.00 - 20.00 h (vodji: Bojan Novak in Danilo Drobnič)
ŽENSKA VADBA: PONEDELJEK IN ČETRTEK,
18.00-20.00 h
(vodja Stanka Kuplenk)
Omenjena rekreacija se prične že v začetku meseca oktobra.Ostale skupine pa pričnejo z rekreacijo v mesecu novembru. Za vse informacije se lahko obrnete na vaditelje.
28
Šport
S konjeniške prireditve v Strugah
Struški venček je treba dobiti v galopski dirki
Tekmovalni program, ki se je začel že v dopoldanskih urah, je obsegal vztrajnost-ni tek na 30 km, struški venček (alko) in spretnostno ježo okoli sodov.
Rezultati:
VZTRAJNOSTNI TEK NA 30 km
Udeležencev: 10 Razvrstitev:
1. Klavdija Janežič, Stična
2. Miha Zupančič, Spodnja Slivnica
3. Gregor Križman, Podtabor Struge
4. Marjetka Padar, Mala vas
5. Janez Zaje, Maršiči
STRUŠKI VENČEK (ALKA)
Udeležencev: 13 Razvrstitev:
1. Andrej Markelj, Hočevje
2. Jože Garvas, Glinek
3. Rok Tomšič, Srebotnik
SPRETNOSTNAJEŽA
(okoli sodov) Udeležencev: 13 Razvrstitev:
1. Peter Požar, Kočevje
2. Rok Tomšič, Srebotnik
3. Jože Rupar, Glinek
M. Steklasa
Konjeniško društvo Struge je bilo organizator velike konjeniške prireditve, kije bila 6. septembra v Strugah. Lepo in toplo vreme je pomagalo organizatorjem k lepi in uspešni
prireditvi ter dobremu počutju tekmovalcev kot tudi gledalcev.
Slika zgoraj desno:
Pefer Pugelj, predsednik Konjeniškega društva Struge in glavni organizator konjeniške prireditve, obljublja, da bo konjeniška prireditev v Strugah tudi naslednje leto.
Struški venček je po vzoru sinjske alke
Na prireditvi smo našteli okoli trideset konj
Konjeniška prireditev je popestrila toplo sobotno popoldne
KINOPttOCMM U OKTOBER 2009
KINO "00BKEP0LIE" VIDEM 30
DOLBY-DIGITAL ZVOK
PETEK, 3. OKTOBER, ob 20.30 uri
ameriška uspešnica - romantična komedija
PODRI JO MRHO FRANCOSKO
KRATKA OZNAKA: Starla (Jane McGregor) ima vse, kar si najstniško dekle v majhnem teksaškem mestu lahko želi. Je priljubljena lokalna lepotička, vodja gimnazijske navijaške skupine, odlična dijakinja in vzorna hči. Neizmerno si želi priti na televizijo in tam uspeti, kot voditeljica. Njena kariera je načrtovana do zadnje potankosti in na poti k uresničitvi sanj je ne more nič zaustaviti. Nič in nihče. Vse dokler, prek mednarodne zveze za izmenjavo študentov, v mesto ne pride čedna Francozinja Geneviev (Piper Perabo). Starlina slava začne bledeti, njena gostja pa postaja vedno bolj priljubljena med njenimi prijateljicami, starši in celo pri njenem fantu. Starla ugotovi, da bo potrebna resna bitka za povrnitev ugleda in položaja.
Živahna in provokativna satirična komedija, ki že v spremljajočem tekstu opozarja, da pri snemanju filma niso poškodovali prav nobenega Francoza.
Jane McGregor, ki igra naivno Starlo, je pred tem filmom delala kot glasbena voditeljica na MTV-ju in nastopila v številnih televizijskih serijah, predrzno Francozinjo pa je odlično zaigrala že znana ameriška zvezdnica, ki ji je vrata v filmski svet leta 2000 široko odprla vloga mlade Violet v Dobrih mrhah.
DOLŽINA: 91 minut
NEDELJA, 5. OKTOBER, ob 15. in 20.30
ameriška uspešnica - akcijska komedija TOMB RIDRER 2
KRATKA OZNAKA: Pandorina skrinjica, v kateri naj bi bilo zaprto najhujše zlo sveta, je menda skrita nekje v Afriki, na kraju, ki mu pravijo Zibelka življenja. Svetovno znana pustolovka in arheologinja Lara Croft je zdaj dobila nalogo, da jo najde, še preden pride v roke Nobelovemu nagrajencu in brezkompromisnemu, brezsrčnemu blaznežu Jonathanu Reissu, ki hoče skrinjico zlorabiti in jo uporabiti kot najhujše orožje, s pomočjo katerega bo uničil vse, ki mu niso po volji. Ostali naj bi le tisti, ki jih bo sam izbral in ki mu bodo pokorni.
DOL2INA: 90 minut
PETEK, 10. OKTOBER, ob 20.30
ameriški pustolovski film ,
PIRATI S KARIBOV
KRATKA OZNAKA: Napeta in vznemirljiva zgodba o drznem reševanju in želji preklicati grozljivo prekletstvo, je ena izmed atraktivnih tem Disnevjevih zabaviščnih parkov. Ko so zamisel, da bi po njej posneli celovečerni film, predstavili odgovornim v Disnevjevem studiu, so bili ti prepričani, da jo lahko uresni-
"mi		
	It ^1fl?i <	i
či en sam človek - eden najuspešnejših filmskih producentov tega časa, Jerry Bruckhei-mer. Navdušila ga je v trenutku, ko so mu jo opisali. Mož, ki je v filmski industriji zapisan z nepozabnimi zgodbami, kot so Top Gun, Armagedon, Pearl Harbor in Sestreljeni črni jastreb, če naštejemo le nekatere, bi se takšnemu izzivu težko odrekel, še zlasti zato, ker je kot otrok izredno rad prebiral "piratsko" literaturo in gledal gusarske filme. "Otok zakladov, Krvavi kapitan in Črni gusar so bili med mojimi najljubšimi in nikoli ne bom v vlogah gusarjev pozabil Errola Flvnna ali Douglasa Fairbanksa, ki sta bila izjemna. Čeprav so mnogi od gusarskih filmov še danes zelo zabavni in niso izgubili na vrednosti, sem prepričan, da je tej zakladnici mogoče dodati še kakšen biser, ki se ga bo spominjalo staro in mlado," je neomajen Jerry Bruckheimer. "To morsko bahaško zvrst je mogoče povzdigniti na višji,
nepoznan nivo in hkrati obdržati njene ključne privlačnosti - napeto, pustolovsko vzdušje z dobršno mero romantike in ljubezni; skratka vse, kar odlikuje dobro pustolovsko zgodbo." DOL2lNA:140 minut
NEDELJA, 12. OKTOBER, ob 15.in 20.30 uri
ameriški sihhronizirana komedija
OČKOV VRTEC
KRATKA OZNAKA: Charlie (Eddie Murphv) in Phil (Jeff Garlin) imata v uspešni oglaševalski firmi dela čez glavo in zato nimata časa iz-kušati radosti očetovstva. A v čudoviti novi družinski komediji Očkov vrtec jima njuni otroci zagotovijo hitri tečaj iz otroške vzgoje z ganljivimi in prečudovitimi rezultati. Ker jima javnosti ne uspe navdušiti za nove zelenjavne kosmiče, Charlieja in Phila odpustijo. To pomeni, da sinovoma ne moreta več plačevati dragega vrtca Akademija Chapman, ki ga vodi ošabna gospodična Gwyneth Harri-dan (Anjelica Huston). Medtem ko brezciljno išče zaposlitev in čez dan skrbi za štiriletnega sina Bena (Khamani Griffin), saj seje žena Kim (Regina King) vrnila v službo, Charlieja prešine zamisel. Če sta s Philom kos dvema otrokoma, le kako bi bilo lahko težje nadzirati deset otrok?
Veliko težje kot sta si kdajkoli predstavljala. Vsak otrok je drugačen in vsak je nezaslišan izziv: eden kar poka od energije, kadar se naje sladkarij, drugi sanjari o super junakih, tretji pa podere vse, kar mu pride na pot. Charlie in Phil kmalu spoznata, da sta do vratu v težavah. Do vratu in še čez.
A sčasoma spet ujameta niti v svoje roke, njun novi podvig Očkov vrtec se razcveti in k njima začno prihajati tudi otroci iz Akademije Chapman. Ko število otrok naraste, najameta tretjega varuha Marvina (Steve Zahn), za katerega je videti, da govori jezik otrok. Verjetno zato, ker je tudi sam prevelik otrok. Otroke skozi igro učijo branja, igric, interakcij. DOLZINA:120 MINUT
PETEK, 17. OKTOBER, ob 20.30 uri
ameriška najstniška komedija
BLONDINKA S HARVVARDA 2
KRATKA OZNAKA: Najljubša ameriška blondinka se vrača. Reese VVitherspoon seje znova prelevila v Elle VVoods v sončni komediji tega poletja Blondinka s Harvarda 2. Potem ko je osvojila Harvard, je Elle zdaj obetavna mlada odvetnica v veliki firmi, ki skuša uskladiti zahtevno kariero in priprave na poroko z moškim svojih sanj. A ko odkrije, da na družini njenega ljubljenega kužka Bruiserja kozmetične izdelke testira podjetje, ki je klient firme, v kateri dela, se postavi za njihove pravice - in je takoj odpuščena. Obupana je, a optimist ne more biti prav dolgo na tleh. Gospodična VVoods se odpravi v VVashington in vzame zadeve v svoje zmanikirane roke.
Tam skuša izvedeti čim več o političnih zvijačah in prepričati politike, hkrati pa se sreča z izjemnim izzivom - v morju sivega, črnega in mornarsko modrega izstopa kot rožnati svetilnik. Kongresniki niso takoj naklonjeni Barbiki
s Capitola. VVashington ni ravno mačji kašelj za nekoga z brezhibnim občutkom za modo in diplomo s Harvarda. A s pomočjo svoje inteligence, odločnosti in prikupnosti se loti sistema na način Elle Vvoods. Ko se zavzame za Bruiserja in njegovo družino, Elle vse okrog sebe navdihne, da najdejo same sebe.
DOLŽINA:95 minut
NEDELJA, 19. OKTOBER, ob 15. URI
ameriška risanka
MEDVEDEK PU 2
KRATKA OZNAKA Vse seje začelo zdaj že davnega leta 1921, koje mladi Christopher Robin Milne dobil v dar plišastega medvedka Edwar-da za svoj prvi rojstni dan. V nekaj naslednjih letih je svoji zbirki "nagačenih" igrač dodal še več likov, med njimi oslička, enega ali dva kenguruja, pujska in progastega tigra. Sova in Zajec iz zgodb o dogodivščinah medveda Puja in prijateljev temeljita na živalih, ki so živele v bližini avtorjeve kmetije Cotchford v vzhodnem Sussexu. Ko je Christopher dopolnil štiri leta, je obiskal londonski živalski vrt in tam takoj sklenil tesno prijateljstvo s kanadskim
črnim medvedom z imenom VVinnie (Pu), kar je okrajšava njegovega rojstnega kraja Win-nipeg. Ta izjemni pripetljaj je napeljal Chri-stopherjevega očeta, priznanega pisca iger in publicista A. A. (Alana Alexandra) Milneja, da seje lotil cele serije čudovitih zgodb in knjig. Napisal jih je predvsem na pobudo dečkove mame, svoje soproge Daphne.
DOLŽINA: 75 minut
NEDELJA, 19. OKTOBER, ob 15. uri in ob 20.30 uri
ameriška nora komedija
KIFELJCI
KRATKA OZNAKA: Kifeljci je novi film Jose-fa Faresa, režiserja uspešnice Jalla! Jalla! To je komedija, ki se odvija v malem švedskem mestu. V filmu spoznavamo skupino kolegov z lokalne policijske postaje.
Policist Benny je obseden z ameriškimi policijskimi klišeji. Še v svojih sanjah si izmišlja situacije, v katerih bi z obilico strelskih spretnosti sam obračunal s katerim koli nepridipravom. A njegovo življenje v uniformi le ni tako pestro. Pravzaprav je naravnost dolgočasno, saj v majhnem in mirnem švedskem mestecu Hogbotrask, v katerem skrbi za red skupaj s svojimi tremi kolegi, kriminal preprosto ne obstaja. Zato večino svojih dni preživi ob pitju kave, uživanju slastnih klobasic in preganjanju izgubljenih krav. Mir in tišina, sanje slehernega drugega policista, pa zmoti švedsko vlado, ki se odloči za radikalni ukrep. Zaradi pomanjkanja nepridipravov želijo namreč zapreti prav lokalno policijsko postajo v Hogbo-trasku. DOLŽINA 90 MINUT
PETEK, 24. OKTOBER, ob 20.30 uri
ameriška romantična komedija KAR SI DEKLE ŽELI
KRATKA OZNAKA: Duhovita in prisrčna zgodba filma Kar si dekle želi pripoveduje o mladi
Američanki Daphne, ki se po svojih najboljših močeh skuša prilagoditi zategnjeni in dolgočasni angleški visoki družbi, v kateri se giblje njen oče. Resda ji po njihovih kriterijih ne uspeva ravno najbolje, vendar deklica s svojo iskrenostjo očara celo največje nadlež-neže. Daphne že celo življenje hrepeni po svojem očetu ki ga pozna le po maminem pripovedovanju in fotografijah, ve pa, da živi v Londonu.
Nekega dne se odloči, da je čas za uresničitev njenih sanj in na svojo roko odpotuje v Anglijo. Odkrije, daje oče vpliven plemič, ki se ukvarja s politiko. Pogumna Daphne si drzne pritihotapiti v njegovo hišo in očeta postaviti pred dejstvo. Njena načelo je, da ljubezen premaga vse. Resda jo oče nekako sprejme, vendar njena spontanost v visoki družbi povzroči pravo razburjenje, saj deklica poskrbi za vrsto škandalov, ki mu niso ravno v ponos. DOLŽINA: 90 MINUT
NEDELJA, 26. OKTOBER, ob 15.in 19.30
ameriška mistična srhljivka TEMA
KRATKA OZNAKA: Nekaj je v hiši ... Nekaj temačnega in zelo starega, ki ostaja negibno, skrito, tiho. Samo čaka, leta in leta čepi v senci in snuje načrte. Njegov medij je tema. Samo v temi se lahko giblje in deluje. In celo ime ima. Tukaj prebiva, odkar ga je pred več kot 40 leti nekdo skušal priklicati. Kajti hiša varuje skrivnost, odvratno preteklost, dejanje nepojmljivega zla ... Sedem otrok, ljudje brez obrazov, krog, ki mora biti sklenjen. In kri, ogromno krvi ...
V hišo se je pravkar doselila nova družina. Mali deček. Živčen oče, ki bo vsak čas vzkipel. Idealna tarča. Na pravem kraju, ob pravem času. Kajti nič ni naključno, vse je že od začetka preračunano v peklenskem načrtu s pikolovsko natančnostjo. Kot peklenski stroj. Očetova bolezen, hiša, krogi, otroci... DOLŽINA: 102 minuti.
OBVESTILO: V oktobru pričenjamo z vpisom filmskih abonmajev po 15 kino predstav po izbiri kupca abonmaja. Cena abonmaja je 7.500, oo SIT. Dijakom, ki rabijo ure izbirnih vsebin, izdamo potrdilo o opravljenih 40 ur izbirnih vsebin.
UPRAVA
SARA LEE NEPREMIČNINE
SAŠA KRŽIN s.p.
Rašica 39,131 5 Velike Lašče
tel: 041 S69 927, e-naslov: krzzin@siol.net
Imetnica licence Nepremičninske zbornice
PRODAMO:
- Gradež - dve zazidljivi parceli, 976 m2 in 1541 m2, urejen dostop, izveden delni izkop, mirna lega, zeleno okolje, cena 4.600,00 sit/m2 - UGODNO!
- Karlovica - čudovita parcela 1000 m2, popolnoma ravna in sončna, cena 5,5 mio SIT
- Rašica - starejša hiša v središču vasi, 240 m2 stanovanjske površine, CK na olje, možnost nakupa polovice hiše - cena 18> mio SIT
- Zdenska vas - starejša, pretežno obnovljena hiša, 200 m2, z dvoriščem 163 m2, po zelo ugodni ceni 12,3 mio SIT
ODDAMO:
- Kompolje - poslovni prostor 90 m2 (trgovina), cena 45.000,00 SIT/mesec
- Ljubljana Šiška, okolica - popolnoma opremljeno stanovanje 90 m2 - 118.000,00 mesečno
KUPIMO:
- zazidljivo parcelo v okolici Velikih Lašč
- starejšo hišo z nekaj parcele
POKLIČITE!
Obljubljam kvalitetno in cenovno ugodno storitev s pravno podporo.
MLMN občine Ribnica -sezona 2003
Končan pomladanski del tekmovanja v Medobčinski ligi v malem nogometu občine Ribnica.
Končal se je pomladanski del tekmovanja v MLMN. Prvo mesto zaseda ŠD Ponikve, ki je prvo tekmo izgubilo ravno v zadnjem krogu, drugo in tretje mesto pa letošnja povratnika v tekmovanju.
Letos seje izkazalo, da v ligi ni več "lahkih moštev", saj seje
K sodelovanju vabimo 2 mlajša sodelavca kbvinske ali druge stroke.
Delo na terenu - montaža. Zaželjen je šoferski izpit E kategorije.
Pisne ponudbe z opisom izkušenj pošljite na naslov:
SINTEX d.o.o. Župančičeva 34, 1290 Grosuplje, Tel.: 7865 580.
Oddamo 3 mlade kužke, mešančke, manjše rasti (1 psiček in 2 psički). Vsi so črne barve z belo liso na trebuhu in belimi tačkami.
Telefon: 041 581 892, Kom polje)
za vsako zmago potrebno še kako potruditi. To pa je v zadnjih letih zelo dvignilo nivo tekmovanja in kakovost moštev. Vse več je tudi mladih igralcev, ki so zelo vešči nogometne žoge in vidno napredujejo.
V drugem delu tekmovanja, ki se bo pričelo zadnji vikend v avgustu, se tako obeta razburljiv boj, predvsem za mesta, ki prinašajo nagrade.
LESTVICA po prvem delu:
Mesto	Moštvo	T	Z	R		^■1	m		1^223
1.	SD PONIKVE	14	13	0	1	59	20	39	+ 39
2.	MI&CO EXTREME	14	10	1	3	60	29	31	+ 31
3.	ŠMD TURJAK 1.	14	8	3	3	65	41	27	+ 24
4.	KMN SODRAŽICA	14	8	2	4	72	32	26	+ 40
5.	GRAFIT	14	7	2	5	45	32	23	+ 13
6.	KMN KOT	14	7	1	6	50	41	22	+ 9
7.	A'D' B? BAR	14	6	3	5	43	37	21	+ 6
8.	LAŠKI PESJANI	14	5	3	6	63	46	18	+ 17
9.	KMN V. POLJANE	14	4	4	6	38	57	16	- 19
10.	KMNTORNADO	14	4	1	9	53	61	13	-8
11.	KMN DIVJI JEZDECI	14	2	0	12	37	74	6	-37
12.	SD MOŠTIKEL	14	0	0	14	27:142		0	- 115
NAJBOLJŠI STRELEC (zadetki): 31 : Mihelič M. (MI&CO Extreme) 29 : Pirman (ŠMD Turjak I.) 28 : Čampa M. (KMN Sodražica) 26 : Klarič R. (Laški pesjani)
17 : Mihelič D. (KMN Kot), Strah Mat. (ŠD Ponikve).. NAJBOLJ ŠPORTNO MOŠTVO (kazenske točke):
6 7 8 9 10
ŠD Ponikve 13 : KMN Kot
Grafit 14 : KMN Velike Poljane, MI&CO Extreme
KMN D. jezdeci    17 : Laški pesjani, ŠD Moštikel ŠMD Turjak I.      20 : KMN Tornado : A'D'B? 34 : KMN Sodražica
Pefer KOČEVAR Vodja tekmovanja MLMN
Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o.
PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA
VAM NUDIMO:
- izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta
lokacijska dokumentacija po starih predpisih
- izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov
- pridobitev gradbenega dovoljenja
Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju
in po telefonu
(01) 781 -03-20 ali (01) 781 -03-28
GOGRAD d.o.o.
Izvajamo gradbena deta cest, dvorišč in kanalov z gradbeno mehanizacijo
rovokopač z žlico - 4000,00 SIT na uro rovokopač s kladivom - 4500,00 SIT na uro valjanje, utrjevanje - brezplačno
Kontaktna oseba: Franc Hočevar tel.: 041 /610 496 01/427 46 86
Se priporočamo!
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35,1312 Videm-Dobrepolje Glavna urednica: Mihaela Steklasa (tel.: 7807 069, GSM: 031 561 081, e-mail: mihaela.steklasa@guest.arnes.si)
Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov.
Gasilska c. 4, Grosuplje tel.: 01/7864-068, tel/faks: 01/7864-067
TRGOVINA Z GRADBENIM IN TEHNIČNIM BLAGOM d.o.o.
FINALNA DELA V GRADBENIŠTVU
STROPOVI-PREDELNE STENE PO SISTEMU
kHAUf
©rnstrong
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo