TEDENSKE SlIKE Naročnina za flvstro=Ogrsko: Vi leta K 2-50, V2 leta K 5-^ celo leto K 10--; za Nemčijo: Vi leta K 3'50, V2 leta K T-celo leto K 14'-; za ostalo inozemstvo, celo leto fr. 16'80.'Za Ameriko letno 3'25 dolarjev. Naročnina za dijake in vojake celo letno 8 kron. Posamezne štev. 22 vin. — Uredništvo in upravništvo: Frančiškanska ulica št. 10, 1. nadstropje. Žtev. 14. V L3UBL3HNI, v sredo 11. novembra 1914. Leto I. Prodiranje naše vojske preko Mačve proti Šabcu in Lešnici v Srbijo. Štr^n 2. TEDENSKE SLIKE. 14. §tev. Ig. Borštnik: Kje? Kako, čuj, brusijo sekire Orožje v solncu se leskeče, in kose klepljejo povsod...! vrve v krvavi boj vojske... Gorje vam, senčnati vi gozdi, Kdaj vrnete se zmagonosno, gorje ti, mladi poljski plod! da stisnemo si spet roke? Posekani so gozdi iiladni in pokošeno je polje.. . Ne vračajo se k svojim dragi — pokriva grob jih — Bog ve kje? Naši Sokoli na vojni. češka podlistkarica Tea Červenkova je priobčila v praški »Union" podlistek, iz katerega posnemamo: Vojna je odločna rušilka vseh zemskih vrednot, je neusmiljena ubijalka, je krut srednjeveški inkvizitor, ki pušča kri iz neštetih srčnih ran milijonov ljudij — vojna je pekel. Vojna pa ima tudi svojo obratno stran — je proces čiščenja. Dobro ločuje od slabega, resnično od dozdevnega, prevaro od resnice. V tej smeri bo delovala vojna ustvarjajoče, ker očisti dušo vseh nizkotnosti. Prihodnji čas uniči vse izlagano in le zdravo zrnje bo poganjalo kali. Sveži, zdravi elementi bodo zmagovalno prodirali. Dragocena kri naših vojakov bo seme boljše bodočnosti za nas. Poboljšamo se in bomo višje cenili vse, kar je vredno, lepo in dobro in poslej se bomo bolj brigali za bisere, ki smo se jim privadili in ki so si pridobili občudovanje sveta. Taki biseri, ki bleste na južnem, zapadnem in severnem bojišču, in ki delajo čudeže hrabrosti, ki neustrašeno brodijo po močvirjih in prekoračajo gorovja, to so naši vrli sokolski bratje! To je junaška občina Sokolov. Naši Sokoli so, ki iskro navdušenja vzplamtevajo do ogrevajočega plamena v trenotkih, ko se začenja pojavljati upehanost. Naši Sokoli so, ki premagujejo vse ovire; naši Sokoli so, ki s svojo srčnostjo vzbujajo v tujih častnikih velike, neizbrisne vtise; naša slavna sokolska občina je, ki poučuje svoje člane v zmagovanju... Njihov način telovadbe, njihova vztrajnost, njihova železna disciplina, njihova elastičnost, njihova moč, njihovo odlično delo v času miru, ki si je že pridobilo pripoznanja tudi od vodilnih vojaških krogov, njihov patrijotizem in njihovo junaštvo: to je, kar pridobiva Sokolom v sedanjem velikem času največje spoštovanje vsega sveta. Sokol-stvo vzgaja najboljše vojake! Brez razlike, ali so sokolski bratje vseučiliščniki, ali priprosti ljudje: vsi so junaki veličine duše, največjega samopremagovanja in hrabre požrtvovalnosti. Razširjajo čast in slavo ti bratje sokolske občine, ki sta jo pred več nego petdesetimi leti ustanovila Miroslav Tyrš in Henrik Fiigner blaženega spomina. Njim ob strani stoje in se bore na najvrednejši način sokolske sestre. Potem opisuje avtorka na razsežno vse veliko človekoljubno delovanje, ki je izvršujejo sedaj v Pragi — sestre češke sokolske občine. Velikanske so žrtve, ki jih doprinašajo. Najodličnejše osebe so se naj-pohvalneje izrazile o bolnišnici za ranjence, ki jo je priredila sokoiska občina v prostorih, ki so bili dom, zibel jasne sokolske ideje. Veliko žrtev in veliko breme si je naložila sokolska občina. Vse je urejeno vojaški — sokolski. In tu opravljajo sokolske sestre samari-tansko delo z največjo vestnostjo in požrtvovalnostjo. Te sestre usmiljenja je vzgojila sokolska občina. To so ženske, ki ne izgubljajo nikdar vere v — sebe. Prišla je mati k ležišču sina, ki ga skoro ni mogla več spoznati . . . propadel je popolnoma, ker je izgubil obe nogi..! In ona ga je poljubila in pogladila ter rekla srčno: „Še sem čvrsta; jaz bom skrbela za-te!" Take žene vzgaja sokolska občina! Tudi večina slovenskih Sokolov je na bojiščih. Med našimi častniki in podčastniki so slovenski sokolski staroste, sokolski načelniki in predtelovadci, zmagalci na mednarodnih tekmah; med našimi četami najrazličnejših polkov so trume slovenskih Sokolov. In pri vseh se izkazuje, da je bilo pravo geslo, ki jih je vodilo v miru: Zdravo telo z zdravo dušo! Sokolsko delo v miru donaša korist in čast naši državi v vojni! Kakšna je današnja vojna. Angleški vojni poročevalec Hamilton Fyfe, ki se udeležuje orjaške vojne v severnovzhodnji Franciji že od njenega začetka ter je bil na različnih točkah ogromnega bojišča tudi sam opetovano v ognju, je popisal moderno vojno prav posebno jasno in nazorno. »Pokrajina z majhnimi oblački dima, to je današnja vojna," je dejal neki francoski slikar vojnih slik. In resnično, naše oči ne opazijo na bojišču navadno nič posebnega razen onih majhnih belih oblačkov v daljavi, kjer pokajo granate. Celo z najboljšim daljnogledom opaziš le iztežka kake nadaljnje znake, da se vrši pred tabo krvav boj. Sovražnikovih topov sploh ne vidiš. Morda stoje za tistimile grički, ki se vlečejo po obzorju, ali pa so za onimle drevjem, ki obdaja v daljavi tekočo reko. Tudi naši topovi so nevidni in kje stoje, je težko uganiti. Pešci leže po grapah in jarkih, ki so večkrat polni blata in vode. Le včasih opaziš čisto nerazločno, kako zagomazi po onih četah in zdi se ti, kakor bi gledal mravljišče; včasih vidiš na pobočju hrib-cev hipno mrgolenje in beganje neštetih črnih pik, kakor bi bil kdo s palico sunil med mravljince, da beže zdaj sem ter tja. Taki so vtiski z današnjih bojišč. Lajik, nevojak si predstavlja vojno vedno le tako, kakor jo je videl naslikano na kakšni veliki zgodovinski podobi v muzeju ali po pisanih slikah v kakšni zgodovinski knjigi: z obeh strani dirjajo trume konjenikov, pešci korakajo z bajoneti drugi proti drugim, z obeh plati pa grme v dolgih vrstah postavljeni topovi ter žanjejo borilce. Vsakdo misli, da se bližajo vojaki obeh vojsk toliko časa, da se morejo zadeti s streli pušk; nato pa streljajo dotlej, da zmanjka streliva ali poguma ali pa da so vsi mrtvi. Še prej se uname metež, boj na nož, borba moža proti možu. Borilce naskoči še konjiča in posablja kar more doseči. Konec bitke je: sovražnik je razbit, pobit, poklan, poboden, razgnan in zajet, naš poveljnik pa proglaša slovesno: „Zmaga je naša!" Tako si predstavljajo bitko nevojaki. Toda to sliko moramo iz svoje domišljije izbrisati popolnoma, če hočemo razumeti resničnost moderne vojne. Vojna ni nikak šport več in nikakršno pretepanje; vojna je postala veda, torišče t e ž k i h tehničnih študij, ki zahtevajo kompliciranega računanja in uporabljanja najfinejših instrumentov. Moderni vojskovodja ne Sedi v sijajni, pestri, z zlatom obšiti uniformi na arabskem 14. §tev. TEDENSKE SLIKE. Stran 1 belcu na vrhuncu kakega hriba sredi blestečega štaba generalov in adjutantov; moderni vojskovodja je največkrat resen učenjak v skromni, neznatni uniformi, sličen tihemu profesorju z naočniki, mož izrednega organizatornega talenta in silne volje, jeklenih živcev in najširšega obzorja. Dandanes ne zmaguje vedno le osobno najpo-gumnejši vojskovodja, nego oni, čegar znanstvena ma-šinerija deluje najtočneje, čegar organizacija vojsk je najdovršenejša in oni, ki zna svoje čete in svoje orožje najbolje zakopati in prikriti. Le za fronto, daleč zadaj za zavarovanim hrbtom bojevnikov moreš opazovati ogromno kompliciranost vojne mašinerije, ki odloča zmago ali poraz. Vojska more imeti najboljše topove na svetu, a vendar so brez koristi, če niso tudi topni-čarji izvrstni; pa četudi so topovi in topničarji prvovrstni, ne pomaga nič, če so konji, ki vlečejo topove, nerabni. Vojskovodja ima lahko najvrlejše in najbolj hrabre vojake, a brez koristi bodo pobiti, ako so njihovi voditelji - častniki — neizvežbani, nevztrajni in mehkužni. A tudi najboljši častniki ne opravijo ničesar, če so njihove še toli hrabre in vztrajne čete izstradane in do onemoglosti izmučene. Vsako kretanje čet mora biti natančno urejeno, ujemati se mora točno s časom ter morajo biti proste vse poti. odstranjene vse ovire, znani vsi prehodi in mostovi. Kakor na šahovski deski se morajo premikati čete, a vedno z ozirom na premikanje sovražnika, pripravljene na vsakršno presenečenje. Za vse to mora skrbeti vojskovodja in vse to morajo izvrševati z največjo natančnostjo in točnostjo podrejeni mu generali, polkovniki in vsi častniki. Pravkar smo stali vrhu hriba in zrli na bojišče, nad katerim se dvigajo mali oblački dima. A vrnimo se za sceno, tja med čete, ki čakajo, da pridejo na vrsto in ki počivajo, dokler ne prileti povelje, ki jih potegne v bojno igro. Vojna med Rusijo in Turčijo se je pričela z bilico v Črnem morju dne 29. okt. t. 1.: Poveljnilci in častniki ruskega brodovja v Črnem morju. Kapitan Rauf bej, poveljnik turške križarke Ha-midie, ki je 29. okt. v Črnem morju napadla rusko vojno brodovje ter bombadirala ruska mesta Odeso in Sevastopol na Krimu. Tu stoji vrsta topov, skrita za gričevjem, in strelja. V bližini se pasejo izpreženi konjL Nedaleč proč vidimo dolgo municijsko kolono; cela vrsta vozov, polnih granat in šrapnelov. Nato vas, natlačena z vojaki; nekateri stoje s puškami ob nogi, drugi sede, tretji leže, nekateri pu-šijo, drugi lupijo jabolka ali jedo komisni kruh, nekateri pišejo, drugi se umivajo, nekateri kvartajo, par jih celo spi. V senci pod lipo brije vojak tovariša, tamkaj ob potočku si kopljejo nekateri noge, drugi pa izpirajo perilo. Onstran vasi se začenja mala dolina in po njej se pase čreda konj in se napaja iz potočka. Zdi se ti, kakor da si zašel na konjski sejem, toda vrsta topov ti pove, da si zašel Stran 4. TEDENSKE SLIKE. U. štev. S srbskega bojišča: Naši vojaki na predstraži pod slapom blizu Krupnja. med topničarsko rezervo. Onstran dolinice so vasice, in v njih so številne čete pešcev, zopet rezerva; še dalje naprej pa najdeš eska- ^ drone konjenikov, ki čakajo. Naenkrat srečamo zelo dolgo vrsto avtomobilov. Na določenem prostoru se ustavijo in razkrope. Pripeljali so zaklane in iz kože dejane vole, krave, ovce in svinje, ali pa cele kupe komisnih hlebcev. Tukaj je jedilna shramba, iz katere zalagajo polke, bataljone in kompa-nije. Kmalu se razkrope avtomobili, in povsod se kuha obed. Toda še preden bo gotov, pride ^ morda povelje: »Naprej!" Čez polja in travnike zagomazi na tisoče mravelj . . . eskadrone švignejo mimo . . . avtomobili oddrve nekam nazaj ... vojska se je udrla v zemljo, skrila v gozde, se zarila v hribe . . . in planjave so zopet prazne, kakor bi odnesel čaroben vihar vse skupaj. Le iz daljave grme zamolklo topovi in prasketajo puške. Konji v bitki. Mnogobrojne vesti z bojišč dokazujejo, da so vse govorice o zmanjšani vrednosti konjeništva v moderni vojni bile netočne. Vojniki na konjih so postali zlasti na severu iste važnosti kakor v vojnah minolih časov. O kozakih, naših ulancih, huzarjih in dragoncih ter o nemških konjeniških polkih, kakor tudi o ruskih kira-sirjih in o brigadi afriških Zuavov slišimo vedno in vedno. Konjeniki niso le ordonance, sli in predčete, nego posegajo tudi v pravi boj z vso važnostjo. Slikovite atake konjeniških čet so seveda dandanes skoraj nemožne, zato le izjemne. Vendar je imela naša konjenica takoj spočetka nove ofenzive v Galiciji prav resno ulogo in jo je izvršila povsod sijajno. Sami konjeniški častniki pa pripovedujejo z občudovanjem o konjih, ki kažejo včasih neverjetno inteligenco in razumevanje položaja v boju. Konji nekako zavedno sodelujejo pri borbah s sovražniki. Večkrat se je dogodilo, da so huzarski konji v bojnem metežu, ko se križajo konjeniške sablje v najtesnejši bližini, grizli kozaške konje, jih tolkli s kopiti in se z vsemi silami trudili pomagati svojim jezdecem. Ta pojav se more razlagati z instinktom ali z živalsko inteligenco, a tajiti se ne da. Neki polkovnik je bil sredi boja zadet v prsi. Onesvestil se je in padel s konja. Kako dolgo je ležal, ne ve, a spominja se, da je slišal kakor v snu neko cviljenje. Pri tem je občutil, kako se mu polaga na čelo nekaj mokrega, mrzlega, kakor moker robec. In nekdo ga je vlekel za uniformo in ga stresal ali butal. Ko se je zavedel, je zagledal nad seboj glavo svojega konja, ki ga je gledal z nekako plašno ljubeznivostjo in cvilil. Pametna žival ga je od časa do časa oblizovala po čelu in licu, ga z zobmi vlekla za obleko ter ga suvala s čelom, da bi ga zbudila. Ko se je polkovnik sklonil pokonci, je konj glasno zarez-getal, kakor da se je razveselil, ker mu sede gospodar zopet v sedlo. Od ginjenosti so ranjencu solze Kranjski fantje — slovenski črnovojniki — na bojnem polju v Galiciji. 14. Stev. TEDENSKE SLIKE. Stran 5. zalile oči. Polkovnik se je iztežka dvignil ter je priklical dva kmeta, ki so njega in konja spremili v taborišče. Enakih priprostih, a čudovitih dogodkov se je zgodilo že več in po vojni ne ostanejo pozabljeni. Vesti, da konji nekako mislijo in sočustvujejo, se torej ne smejo kar z nasmehom kratko zavračati. Gotovo je, da vsi konji niso enako bistri in dobri. A nekateri se resnično odlikujejo z nerazumljivo inteligenco, ki je vojakom večkrat na veliko korist. Nič čudnega ni, da je postavila hvaležna angleška armada v Middelburgu krasen bronast spomenik na mramornem podstavku : spomenik naj časti spomin tisočerih zvestih konj, ki so padli v bitkah Angležev z Buri, in kaže vojaško osedlanega konja, ki mu podaja klečeč vojak vodo v koritu. Angleška armada pač najbolje ve, kolike zasluge so si pridobili zvesti in vztrajni konji v ljutih borbah proti junaškim Bu.om. Kozaški konji. v sedanji vojni nalove naši in nemški vojaki mnogo kozaških konj. V Berolinu so nedavno razstavili veliko čredo takih dolgodlakih, mršavih in nizkih konj. Vse je drlo gledat to znamenitost. A obenem so nemški uradi objavili svarilo: »Občinstvo ne kriči, ne delaj šuma in ne mahaj z robci! Ti konji ne poznajo takih reči in se radi splašijo." Izkazalo se je, da kozaški konji za našo konjico niso uporabni, ker ubogajo le. na ruskopoljska povelja, ne pa na nemška; kozaški konji velikomestnega hrupa ne prenašajo in se na cestah vedno plašijo. Navajeni so pač tišine ruskih step in občevanja s kozaki, ki se ž njimi ljubeznivo razgovarjajo ter ravnajo ž njimi kakor s prijatelji- V stepah so kozaški konji pozorni in pazljivi, ker jih večkrat napadejo volkovi. Konji so vajeni grizti in brcati, ker se morajo braniti volčjih naskokov; zato bi pa pri nas tudi grizli in brcali, a ne volkov, nego ljudi in domačeiživali. Vsak človek in vsaka žival pozna'domotožje, 'zlasti_^pa konj. Neki kmet na Poljski legijonarji na predstraži: Dajanje znakov glede gibanja sovražnikov. Z Romanje planine blizu Sarajeva: Avstrijska četa pešcev na straži. otoku Barso pri Apenradu je prodal kobilo z žrebetom vred drugemu kmetu ob pri-morju v Schlesvs^igu. Že naslednjega dne sta bila prodana kobila in žrebe zopet doma. Preplavala sta mersko miljo široko vodo in sta prispela domov. Neki Nemec je prodal konja za ježo v Francijo. Čez par tednov je pridirjal konj s sedlom in brzdo domov v Lippe-Detmold, kjer je bil doma. Konj je vrgel Fran-cosa s sebe, preplaval ve-lereko Ren in našel domov. Iz tega se more sklepati, ¦da bi tudi kozaški konji uhajali, saj so še bolj navezani na rodne stepe. Kozaški konji niso lepi, toda izredno vztrajni, sila močnih nog ter glede zobi in hrane zelo skromni. Za naše kmete bi bili^ kozaški konji stran 6. TEDENSKE SLIKE. 14. Stev. izborni, a vzlic vsem tem prednostim so za naše in nemšlce igraje nerabni, ker so plašljivi, trmasti, grizljivi in potepuški. Mislilo se je, da so ti konji zelo zabiti, brez inteligence ter le za kozake primerni. Toda prav ti stepni konji se dajo čudovito dresirati. Kozaki jih navadijo, da ležejo sredi boja na tla ter se vzlic žvižga-jočim kioglam ne ganejo, dokler jim ne ukažejo. Kozaški konj je v raznih jezdeških umetnostih izurjen kakor kak cirkuški konj. Kozaki se bavijo pač z njimi leta in leta ter so zato konji svojim jezdecem zelo zvesti. Na rusko-šlezijski meji se je zgodilo pred leti, da je prijezdil kozak pred neko nemško gostilno, v kateri je bilo mnogo nemškega občinstva. Kozak je pustil konja pred hišo, sam pa je stopil v gostilno. Naenkrat se je zgrudil konj na tla kakor mrtev. Jokaje je pritekel kozak iz gostilne, objemal in poljubljal konja ter javkal, da je bil konj vse njegovo imetje. Nemcem se je kozak smilil in nabrali so med sabo precej denarja ter ga podarili jokajočemu Rusu. Kozak se je lepo zahvalil, vzel konju brzdo in sedlo ter je odšel zopet čez mejo. Ko pa je bil na varnem, je zažvižgal. Navidezno mrtvi konj je hitro dvignil glavo, posluhnil, planil pokonci in oddirjal za kozakom, ki se je pač smejal Nemcem, da jih je toli imenitno prevaral. Tudi naši konjeniki bi bili v nevarnosti, da bi jih na žvižg kozakov odnesli ruski konji preko meje v ujetništvo. _ Obsodba sarajevskih atentatorjev. Usodnega dne 28. junija t. 1. se je zgodil v Sa-rajevem strašen zločin, čegar nedolžni žrtvi sta bili naš prestolonaslednik, nadvojvoda Franc Ferdinand in njegova soproga vojvodinja Hohenberška. Ta zločin je porodil najstrašnejšo posledico: sedanjo vojno. Nemške oblegovalne havbice med strelom. Vsi vojaki si zatiskajo ušesa. S francoskega bojiščaj Naskok Nemcev na višino. 2 14. Stev. TEDENSKE SLIKE. Stran 7. Nemške oblegovalne havbice med strelom. Vsi vojaki;,si zatiskajo ušesa. V sredo, 28. oktobra pa je bila zaključena dolgotrajna sodna obravnava proti glavnim atentatorjem, nedoraslim fantalinom, ter sokrivcem atentata in je bila izrečena sledeča obsodba : Na smrt na vešalih so bili ^obsojeni obtoženci: Danilo Ilič, bivši učitelj; Veljko Čubrinovič, učitelj v Priboju; Nedjo Kerovič, kmet; MiškoJovanovič, trgovec; Jakov Milovič, 43 let star. Ta Jakov Milovič je vodil Principa in Trifka Grabeža z bombami in orožjem preko Drine, vedoč, čemu bosta vse to rabila. — V dosmrtno ječo je bil obsojen 601etni kmet Mitar Kerovič; 191etni morilec, dijak Gavrila Princip, 191etni stavec Nedeljo Čabrinovič in ISletni Trifko Grabež so obsojeni v 201etno ječo, 161etno Vaso Čubrikovio, ISletno Cvetko Popovič, v lOletno ječo 191etni trgovski akademik, Ivo Kranjevič in Lazar Gjokič. Na 7 let je bil obsojen Cvijan Stjepanovič, na tri leta težke ječe iSletna dečka Branko Zagorac in Marko Perin. Ostali obtoženci so bili oproščeni. — Glavni udeleženci zarote in atentata so bili, kakor znano. Princip, Čabrinovič in Grabež. Čabrinovič je prvi zagnal bombo, ko se je vozil prestolonaslednik s svojo soprogo po Appelovem nabrežju; toda bomba je zgrešila svoj cilj. Na povratku je potem Princip ustrelil nadvojvoda Frana Ferdinanda in vojvodinjo Hohenberško. Grabež je imel tudi pripravljeno bombo za slučaj, da bi Čabrinovič in Princip ne zadela. A ti trije glavni zločinci so vsi stari manj nego 20 let; zato niso mogli biti obsojeni na smrt, temveč na 201etno ječo. Dijak Vaso Čubrilovič in Cvjetko Popovič sta imela tudi pripravljene bombe. Na smrt obsojeni Danilo Ilič je prinesel bombe in revolverje iz Srbije v Doboj in odondod v Sarajevo ter jih je skrival v svojem stanovanju. Tudi Veljko Čubrilovič, Nedjo Kerovič, Jakov Milovič in Miško Jovanovič i. dr. so skrivali orožje in bombe oz. so pomagali spraviti ga na določeno mesto. Med 25 obtoženci je bilo 15 obsojenih. Krivce je zadela zaslužena kazen; ali bodo obsojenci res obešeni, je odvisno od Najvišje milosti; prava, resnična obravnava, Počitek naše armade pred bitko na Ruskem-Poljskem. glavni obračun pa se vrši prav sedaj na svetovnih bojiščih. In gotovo je, da bosta zmagali in triumfirali končno resnica in pravica! Naš najmlajši vojak. Ko je izbruhnila vojna, se je 151etni Fran Kende, rodom iz K61eseya v unški veliki županiji, rojen 24. junija 1899. leta, prijavil vojaški oblasti, da bi ga sprejela v vojake. Prejel je odgovor, da ga ne morejo sprejeti, češ da je še premlad. Deček, ki je dovršil štiri rč.zrede realke, se je nato priglasil pri poljski legiji, ki ga je sprejela. Deček ima pet bratov, ki so vsi poročniki v armadi in so vsi na bojišču. Fran Kende, ki je najmlajši vojak v naši armadi, se je udeležil bitke pri Nagy Bocsko. Za časa pohodov po ogrskem ozemlju je služil kot tolmač med Madjari in Poljaki. Fran Kende govori poleg nemškega in madjar-ske^a jezika, poljski, slovaški, ruski in srbo-hrvatski jezik. _ Učenci in učenke Ciril-Metodovili šol pri Sv. Jakobu v Trstu. Učenci in učenke Cirii-Metodovih šol pri Sv. Jakobu v Trstu so vprizorili igro v prid »Rdečega križa" in za šolske potrebščine onih C M. otrok, katerih očetje so vpoklicani. Od čistega dobička je dobil „Rdeči križ" čez 440 K in ravno toliko revni otroci v šolskih potrebščinah. Prireditev je torej imela velik uspeh v materijalnem oziru, a tudi v moralnem, ker jo je posetil trž. nam. Nj. J. g. princ Hohenlohe s princeso. — Naše slike nam predstavljajo: Otroke v vojaških uniformah raznih avstr. polkov v poziciji med igro in sliko „žive slike" ob koncu predstave: Avstr. kronovine (grbi) združene krog vladarja, za kipom razprta ces. zastava, spredaj državni grb in prisega slov. trobojnice in trž. zastave na avstr. vojaško zastavo. V obeh zastavah so simbolično označeni tržaški Slovenci. _ EMIL GABORIO: 28. nadaljevanje. Izgovor krivca. Neobičajna razburjenost, izražajoča se na obličju njegovega varovanca, ga je ganila. Ni se mogel premagati, da ne bi stopil bližje, čeprav se je moral bati venomer, da se izda v razgovoru z odvetnikom kot sotrudniica v raziskavanju umora vdove Leruževe. Mučila ga je tudi radovednost, kaj bi se bilo utegnilo zgoditi med starim grofom in mladim možem. Sklenil je torej, držati jezik dobro za zobmi, pa je sledil mlademu prijatelju v bolniško sobo. Bolničino stanje se je bilo nekoliko izpremenilo, toda lajiku je bilo težko reči, ali na boljše ali na slabše. Ležala ni več tako otrplo in brez življenja; trepalnice so ji drgetale, kakor da se hočejo oči odpreti; premaknila se je ter stokala tiho in bolestno. »Uboga žena," je šepnil Tabaret. „Bog je mi-lostljiv, ako jo vzame k sebi. Gotovo je, da trpi strašno; a kaj so telesne muke v primeri z zavestjo, da ji sedi rodni sin v ječi kot morilec." -^H „Tako si prigovarjam tudi jaz," je rekel Noel, „da ne izgubim poguma, kadar jo gledam, kako hira in gine. Mislil sem že, da mi ni nič več do nje. Srdil sem se nanjo — dvakrat sem ji dal občutiti precej trdo. Zdaj pa, ko preti nevarnost, da jo izgubim, mi- Ruska vojna ladja med streljanjem na turško brodovj^goraj). — V hipu, predno se sproži top na bojni ladji pod ladjinim ovom (spodaj) slim samo na ljubezen in zvestobo, ki mi jo je izkazovala, in jo objokujem, kakor da bi mi bila prava mati. Da, da, dobrota je zanjo, če umre — in vendar! Še zdaj ne morem verjeti, da bi bil njen sin zločinec." „Kaj ne da, kaj ne, da mislite tudi vi tako?" je vzbleknil Tabsret ves vesel. Noel ga je pogledal, čudeč se temu zanimanju svojega starega prijatelja Tabareta za neznanega mu obtoženca. Tabaret se je prestrašil neprevidnosti ter začel pojasnjevati svoje sočutje. „Veseli me samo, da ste mojih misli. Saj veste, da ne razumem ničesar, ali ves svet govori že o mladem grofu Komarenu in večina jih pravi, da je nedolžen. Splošni predsodek govori njemu v prilog. Tudi jaz sam si ne morem misliti, da bi bil storil mlad mož iz tako dobre hiše tako nizek zločin." „Dragi gospod Tabaret," je odgovoril Žerdi, „kaj pa se pravi to: splošni predsodek govori njemu v prilog? Množica je nespametna in zaslepljena. Zmožna bi bila kamnati reveža, nedolžnega kakor jagnje, samo ker ni znal vzbuditi njenega zanimanja. Pogostoma pa se zavzame strastno za izpričanega zločinca, ker ji imponira njegova zakrknjenost. — No, če pride Albert pred porotnike, prevzamem sam njegov zagovor; to sem povedal že očetu, grofu Komarenu." Dobri, mali Tabaret bi bil najraje kar objel Noela in mu ponudil: otmiva ga skupaj, z združenimi močmi! Toda premagal se je. Za nobeno ceno ni hotel izgubiti Noelovega spoštovan a. Samo če v interesu mladega grofa Komarena nikakor ne bi šlo drugače, je bil pripravljen priznati svoje dejansko sodelovanje v tej zadevi pri sodni razpravi. Za zdaj pa je le izrazil mlademu prijatelju svojo pohvalo o njegovem plemenitem sklepu: „Z!ato srce imate; ne morem vam povedati, kako sem vesel tega. Bal sem se že, da vas pokvarita bogastvo in visoki položaj, ki ste ga dosegli tako nenadoma, ali zdaj vas prosim oproščenja za to svojo zmoto. Vi se izmed ljudi, ki se ustavljajo hrabro vsem izkušnjavam. — Toda povejte : ali ste res že govorili z očetom — gospodom grofom?" »Govoril sem," je dejal mladi odvetnik, „vse je urejeno, da ni moči bolje. Kadar se pomiriva nekoliko, vam povem natančneje. Ob tej mukepolni postelji me je skoraj sram moje sreče." Rad ali nerad se je moral Tabaret zadovoljiti s tem kratkim pojasnilom. Uvidel je, da ne doseže nocoj ničesar več; zato se je izgovoril z veliko utrujenostjo, češ, da mora iti spat. Noel ga ni zadrževal; rekel je, da čaka še brata gospe Žerdijeve, ki so ga iskali zaman že po večih krajih. Mučno mu bo sicer gledati v oči temu bratu, saj niti ne ve, kako naj se vede proti njemu. Ali naj mu pove vse ? To bi le še povečalo moževo žalost; z druge strani pa mu je zoprna vsaka hlimba in pretvara. Tabaret je menil, da je za zdaj boljše ne govoriti o tem, češ, pozneje se pojavi vse samo od sebe. Zato se je priporočil. Vrl fant je vendarle, je pomislil Tabaret, ko je lezel po prstih v svojo sobo; zakaj bal se je, da bo jezna gospodinja, ker ga toliko časa ni bilo domov. In res je obsula siromaka z očitki in tožbami, kakorlhitro ga je zagledala; hkrati mu je napravljala posteljo. Rekla je, da ni zatisnila očesa vso noč: prisluhnila je ob najmanjšem šumu. Kako le more izpostavljati tako lahkomiselno svoje zdravje in dobro ime! stran 10. TEDENSKE SLIKE. 14. štev. S Kavkaza: Ruski kozak na svojem konju. Tabaret 12 potrpel nevihto in počalcal rešilnega trenutka, ko mu je obrnila hrbet; takrat je naglo zaklenil vrata za njo. Legel je v postelj in se poglobil kmalu spet v svoje miselno delo. Sklenil je napraviti nov vojni načrt in ga izvesti nemudoma. Najprej je pretehtal še enkrat vse, kar so bile dognale dosedanje poizvedbe. (Dalje prihodnjič.) Kolera! (Iz spomenice, ki jo je izdalo c. kr. ministrstvo notr. zadev.) Kolera je prenosna ali kužna bolezen. Nastane pa tedaj, ako se prenese takoimenovani kolerov bacil iz ust v črevo. Vselej izvira okužba od človeka, ki jo izločuje s svojimi odpadki, zlasti s črevesnimi. To izločenje se ne dogaja samo pri bolnih na koleri, nego tudi pri takih, ki so že ozdraveli, odnosno pri takih, ki so zdravi ostali (nosilci bacilov). Povzročitelj kolere je torej le v odpadkih, nikakor pa ne v izsopljenem zraku, niti v potu. Zato je nevarnost neposrednega prenosa kolere manjša, kakor pa pri marsikateri drugi kužni belezni. Tudi strežba bolnim na koleri je brez nevarnosti, ako se čuvamo vsakršnega onečejenja z njihovimi odpadki (ne jejmo torej v bolnikovi sobi; niti ne pijmo in ne kadimo), oziroma, ako smo se onečedili, naj sledi temeljito osnaženje in temeljita razkužba. Poleg odpadkov prenašajo bolezen onečedeni predmeti, ponajveč perilo, obleka, posoda in sploh vse, kar je v vsakdanji rabi, potem stranišča, one-Ušcena voda in onesnažena živila. Delo peric, ki po neprevidnem prijemajo onesnaženo in še ne razkuženo perilo, je nevarno za okužbo po koleri. Kolera se širi od kraja do kraja s prometom; prenos po zraku je nemogoč. Iz strahu pred kolero ni treba bežati, nego vsakdo naj vztraja v običajnih svojih razmerah. Najvažnejši predpisi za osebno varstvo soti-le: Telesna snažnost. Po vsakršnem onečejenju (zlasti na straniščih) si umi/ roke, na vsak način pa pred jedjo. Snaženje stanovanj, posebno kuhinje in stranišča (izganjanje muh itd.). Uporaba nedvomno čiste vode za žejo in kuho (pitna voda naj se, če treba, prekuha). Svariti je pred uživanjem pokvarjenih ali težko prebavljivih živil, neprekuhanega mleka, prevelike množine sadja, solate, kumar itd., sploh pred nezmernostjo v jedi. Škodljiv vpliv imajo tudi slaba stanovanja, nezadostna obleka, neredno življenje, napačna prehrana in sploh vsake vrste nezmernost, zlasti tudi pijančevanje. Različna sredstva za varstvo in zdravljenje, ki se priporočajo pod imenom kolerovega žganja, kolerovik kapljic itd. so brez vsakega pomena. Opojne pijače sploh ne obvarujejo, oz. ne ozdravijo kolere. V zadnjem času se priporoča cepljenje proti koleri. Stvar zdravnikova je, da presodi, ali naj se cepljenje izvrši. Od okužbe do izbruha bolezni poteče pri koleri po navadi pol dneva do pet dni. Po preteku petih dni se izbruha bolezni ni več bati. Naj-očividnejši bolezenski pojavi so v jasnih slučajih: močna brez bolestna driska (primerja se vodi, v kateri se je izpiral riž) in bljuvanje; poleg teh cesto neznosna žeja, brezsečnost, boleči krči, zlasti v mečah, hripav glas in slabost. Bolezen poteče časih tudi samo z znaki navadnega črevesnega katarja. Kolera se v takih slučajih konštatira le s pomočjo bakteriološke preiskave. V času, ko se širi kolera, pazimo na vsakršen, za obolenje sumljiv pojav in ga naznanimo. Bolni in za obolenje sumljivi se morajo od drugih oseb ločiti in je najbolje odposlali jih v bolnico. Osebe, ki prihajajo iz krajev, okuženih po koleri, treba na kraju, kamor so bile dospele, pet dnizdravstveno-policijsko nadzo ¦ rovati. Temeljito treba med boleznijo in po njej razkuŽevati:od- Najmlajši avstrijski vojakprostovoljec padke bolnikov Fr. Kende. (Glej članek na str. 8) 14. Stev. TEDENSKE SLIKE. Stran 11. kakor tudi vse predmete, ki so bili, ali bi mogli biti onesnaženi od bolnika. V krajih, ki se ponašajo z dobrimi zdravstvenimi razmerami, ki so preskrbljeni z dobro pitno, oz. užitno vodo in koder se pravilno odstranjujejo odpadki, se azijska kolera ne bo udomačila, odnosno, ako bi se tudi pojavila, se ji razširitev uspešno zabrani. Minoli teden. Svetovni vojni požar se je zopet razširil. Dne 29. okt. je del turškega brodovja v Črnem morju blizu Dardanel obstreljeval neke ruske vojne ladje in jim prizadel precej veliko škodo. Nato so priplule turške ladje pred rusko črno-morsko pristanišče Feodosijo, ga obstreljevale in poškodovale pristaniška skladišča in druge zgradbe; Novorosijsk, mesto ob kavkaški obali, je obstreljevala turška križarica .Hamidie" in pozvala mesto, naj se uda. Ker so ruske baterije odgovorile s streli, se je „Hamidie'i\umakniIa. Celo rusko trdnjavo Sebastopol na Krimu so obstreljevale turške ladje. Ruski poslanik je osta-vil Carigrad in za njim so odpotovali angleški, francoski in srbski poslanik; turški poslaniki pa so odpotovali iz Petrograda, Beigrada, Pariza in Londona. Ako se dvignejo Turki, jim bodo sledili mohamedanci vsega sveta, in vojna se razširi v Egipt, Malo Azijo in Indijo. Rusi, Angleži, Francozi in Srbi so dobili novega sovražnika. Turški vojni minister Enver paša je turško vojsko in brodovje preosnoval ter je pripravljen začeti vojno, dasi v turškem ministrstvu ni sloge ter je več ministrov odstopilo ter tudi turške finance niso ugodne. Enver paša upa, da bosta Turčiji pomagale Perzija in Afganistan ter še druge kolonije, ki so jih zasedli Rusi, Angleži ali Francozi, a so po veri mohamedanske ter priznavajo le sultana za svojega vladarja. — Po devettedenskem obleganju so dne 7. t. m. Japonci in Angleži zavzeli trdnjavo Tsingtau ter zasedli to nemško kolonijo. — Dne 1. novembra so 4 nemške križance ob čilski obali po uro trajajočem boju potopile angleško križarico ,Good Hope" in zelo poškodovale angleško križarico .Monmouth', ki pa se je rešila. — V Belgiji so se boji zaradi povodnji ob Učenci Ciril-Metodovih šol v Trstu za Rdeči križ: Otroci v uniformah raznih avstrijskih polkov. Nieuportu prekinili ter se vrše zdaj okoli Vperna. — Za Arras se bijejo strašni boji, Nemci počasi napredujejo. Francozi zahtevajo, da bi prišli Japonci na pomoč, kar bo pa vsled silne oddaljenosti zelo otežkočeno, tako da ne pride japonska pomoč do veljave. — Tudi Japonska, Belgija in Črna gora so zdaj napovedale Turčiji vojno, tako da je na svetu vseh skupaj nič manje kot 21 vojn. Toliko jih še ni bilo naenkrat, odkar stoji svet! — V Bukovini so zavladale zopet normalne razmere, odkar so se Rusi umaknili po brezuspešnem obstreljevanju Črnovic. V Galiciji so južno in južnovzhodno Prze-mysla dosegle naše čete zopet nekaj novih lepih uspehov ter zajele velike ruske oddelke. Na črti Jaroslav, Ležajsk, Nisko in Rozvadov se vrše uspešni boji. — Na Ruskem Poljskem so zavzele nemške vojske po odhodu izpred Varšave nove postojanke na zahodu za Kutnem in Opočnem. Med Plockom in Skernjevicami so zbrane močne ruske sile; na južnem Poljskem pa stoje Rusi na prostoru med Kjelcami in Klimontovim. Ob dolenjem Sanu so izvedli Rusi vzporedno operacijo s svojimi postojankami ob Visli. Tako se vleče ruska bojna črta, 25 ko-rov, od vznožja Karpat v Galiciji črez vso Rusko Poljsko do Vzhodnje Prusije. Ker imajo nemške in avstro-ogrske armade paralelno z ruskimi izborne, sila močne pozicije, se začne zdaj pač dolgotrajna vojna iz jarkov in zakopov, kakoršna se vrši že nad dva meseca med Francozi in Nemci na francoskih tleh. — Strašno krvavi in srditi boji v Flandriji na belgijsko francoski meji se bližajo menda koncu, ker Nemci prodirajo polagoma proti Diinkirchenu in Calaisu. Angleži in Francozi se upirajo Nemcem z obupnim junaštvom. — V Srbiji so zavzele naše pogumne in vztrajne čete že drugič mesto Šabac. Srbi so se umaknili proti Valjevu. — V Južni Afriki so se začeli Buri gibati proti Angležem ter se je razvila cela zarota, ki se more stopnjevati v revolucijo. — Zjedinjene države, Švedska, Norveška in Danska ugovarjajo, ker so Angleži zaprii Severno morje ter so s tem uničili vsakršno trgovino. Bati se je torej novih kofliktov i Razne vesti. Kako se godi našim ranjencem na Ruskem ? Spočetka vojne se je poročalo, kako grozoviti so Rusi proti našim ranjencem Učenci Ciril-Metodovih šol v Trstu za Rdeči križ: „Živa slika", ki predstavlja avstrijske krohovine, združene krog vladarja. Stran 12. TEDENSKE SLIKE. 14. Stev. in ujetnikom. Izkazalo se je, da so bili tisti slučaji ali redke izjeme ali pa neresnični. Nemški listi priobčujejo zdaj več pisem Nemcev in Madjarov, ki so sporočili iz Rusije domov, da se jim dobro godi in da ravnajo Rusi z njimi prav človekoljubno. Ranjenci so pisali iz mesta Kijeva; ozdravljence pa odpošiljajo Rusi dalje v Omsk, veliko sibirsko mesto. Neki Čeh je pisal domov preko Rumunske, da leži v ruski bolnici v Kali-novcu pri Kijevu in sporočil sledeče : Dragi moji! Ne bojte se zame! Ležim v ruski bolnici, in moja rana se hitro celi. Tu postopajo z nami uljudno in Iju-domUo. Pravijo nam: Saj vemo, da se tudi na Avstrijskem ravna z našimi ujetniki dobro in obzirno ter da se ni storila še nobenemu Rusu krivica. Naš stari nadzornik z dolgimi, vihrajočimi lasmi nas večkrat pogladi po glavi in pravi: .Golobčki, vsaka stvar mine, torej tudi vojna, in pojdete potem zopet domov! Tudi moj vnuk se vrne z Dunaja, ki je irenda ondi ujet!" Naša bolnica je čista, hrana izdatna in redilna, le kruha se še ne moremo navaditi. — Tudi nekaj Slovencev živi na Ruskem. Upajmo, da se jim ne godi slabše kot drugim. Naši ranjenci v Srbiji. Enoletni prostovoljec, Anton Vellner, konceptni praktikant pri praški policiji, je bil dne 17. avgusta ranjen in dne 19. avgusta na obvezovališču od Srbov ujet. Prepeljali so ga v Valjevo in od tam v vojaško bolnišnico v Skoplju. Piše, da Srbi z našimi ranjenci človekoljubno postopajo in hvali postrežbo in njihovo postopanje. Drugi vojni ujetnik je dr. Wanka iz bolnišnice v Žatcu. Tudi tega so ujeli Srbi na obvezovališču in ga prepeljali v Skoplje, kjer pomaga v bolnišnici. Tudi ljubljanski mestni uradnik, rezervni poročnik Ciril Tavčar je bil v boju pri Šabcu ranjen in ujet ter prepeljan v bolnico v Niš. Poroča, da ravnajo ž njim Srbi prav človekoljubno in postrež-Ijivo. »Fantje držite se, jaz umiram!" Na južnem bojišču pri Šabcu je padel poročnik pehotnega polka Maksimiljan Pro-hazka, o čegar junaštvu so pripovedovali ranjeni vojaki istega polka. Poročnik, ki je bil pri moštvu zelo priljubljen, je bil težko ranjen. Ko je že umiral, je še zaklical: „Fantje, držite se — jaz umiram!" Če hofete svoje izdatke skozi nekaj mesecev skrčiti za par kron 2 dobite od nas pojasnilo glede nakupa turške srečke. - V -najneugodnejšem slučaju se Vam večjidel prihranka povrne, v srečnem slučaju pa zamorete že dne 1. decembra zadeti 400.000 frankov! Srečkovo zastopstvo 3, Ljubljana. List „Tedenske Slike" je najbolf zanimiv slovenski ilusirovani tednik. Razširjajte ga in pridobivajte mu novih naročnikov! Mestna hranilnica ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3. Največja slovenska hranilnica! Denarnega prometa koncem leta 1913 , K 700,000.000-— Vlog..............„ 43,500.000-— Rezervnega zaklada........„ 1,330.000-- Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 4 2 O brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevenje ima vpeljane lične domače hranilnike. Premog Uher Ljubljana. Vojak-brusač brusi avstrijskemu častniku sabljo. V ozadju sanitetni voz. 14. štev. TEDENSKE SLlKE. Stran 13. Poljski strelci v bojni črti na Rusko-Poljskem. Važno poročilo. Ker je za časa vojne malo denarja in mnogim ni mogoče kupiti najpotrebnejšega blaga, za obleke in perilo, za sebe ali otroke, se je odločil trgovec I. N. Šoštarič, Maribor, Gošpodska ulica št. 5, da bode kljub temu, da se je v tovarnah vse podražilo, prodajal vse ceneje kakor popreje. Platno druk in porhat po 36, 40, 50 in 56 vin. Volneno blago za obleko po K 1'—, 1'20, 1-50. Ker se veliko razproda, je dobiti tudi velika množina lepih ostankov ki se veliko pod ceno prodajajo. Ceniki in vzorci se dobijo poštnine prosto. Za neugajajoče se vrne denar. 188 En sam glas gre okoli o Kolinski kavni primesi: da je najboljši kavni pri-datek, ki daje kavi izvrsten okus, prijeten vonj in lepo barvo. Zato jo naše gospodinje tako rade kupujejo in jo tudi drugje priporočajo. Zaradi svojih dobrih lastnosti se je Kolinska kavna primes priljubila v vseh krogih. Tudi zato jo imajo naše gospodinje rade, ker je pristno domače blago. Priporočamo prav toplo izvrstno in pristno domačo Kohnsko kavno primes in Vas opozarjamo v vašem lastnem in- teresu, da zahtevate v proda izrecno samo ta kavni pridatek! alni vedno 120 Trebušne pasove, kil ne pasove in vse potrebščine za babice 294 priporoča K. P§otrowskB. Ljubljana, Sv. Petra c. sedaj št. 33. IIL knjiga knjižnice >Slouenskega Ilusfrouanega CednikaJlSNaCA. LdUBLdANA • KOMENBKEGA-ULICA- 4 \|J SEF-zDFWNK:PRimRij-DR.FR.DERGANC | in razno moderno blago za moške in ženske obleke razpošilja po najnižjih cenah Jugoslovanska razpošiljalna R. STRHECKI V Celju, štev. 341, Štajersko. Pišite po glavni ilustrovani cenik čez več tisoč stvari, kateri se vsakemu pošlje zastonj. Pri naročilih iz Srbije, Bulgarije. Nemčije in Amerike je treba denar naprej poslati. 81 14 Stev. TEDENSKE SLIKE. Stran 15 V vojnem času je potrebna zanesljiva ura ali žepna budilka, kakoršno Vam nudi res domača svetovno znana tvrdka, ki je največja zaloga zlatnine In sre-brnine ter bri-Ijantov, sedaj po najnižjih cenah. Ne zamudite prilike! F. CUDEN - LJUBLJANA samo Prešernova ulica štev. 1 Lastna tovarna ur v Švici. - Naročujte veliki cenik zastonj, je tudi po pošti franko. Kupujem staro zlato in srebro. A. ZANKIi Sinovi toTuma oljnatih barv, fimežev, lakov in steklarskega kleja v Ljabijani 86 priporočajo oljnate barve, fasadne barve za hiše, kranjski Hrnei, karbolinej za les, karbolinej za drevesa, mavec (gips) za podobarje in stavbe, čopiči la vsako obrt, kaker tndi vseh vrst mazUa in olja xa stroje. - Zahtevajte cenike. KRSTE lesene in kovinaste, okraski za krste, pregrinjala za mrtvaške odre, blazine, čipke, črevlje, oblačila, kakor tudi vse druge pogrebne potrebščine so najceneje pii Fr. iv\argolius. Beljak, (Koroško). — Iščem solidne zastopnike. 33 Ceno posteljno perje! 1 kg sivega dobrega puljenega2, boljšega 2-40, prima polbelega 2-80, belega 4, belega puhastega 5-10, vele-finega snežnobelega, puljenega 6*40 do 8, puha sivega 6 do 7, belega, finega 10, najfinejši prsni puh 12 K. Zgotovljene postelje L&r^^^ nega nankinga, pernica 180 cm, dolga 120 cin široka z 2 Klavnicama 80|60, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16, napol puh 20, puh 24 K, posamezne pernice 10, 12, 14 in 16 K, zglavnice 3, 350 in 4 K. Pernica 20O|14O cm 13, 14-70, 1780 in 21 K, zglavnica 90|70 cm 4 50, 520 in 5-70 K, spodnja pernica iz močnega črtastega gradla 1S0|116 cm 1280 in 14-80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja, za neugajajoče se vrne denar. Najholjii čeiki nakupni vir. - Naročila od 6 kg naprej banko. S.BENISCH, DEŠENICE 180, ČEŠKO. Natančneji cenik gratis in franko. 20 Za -vojake! Toplo perilo, pletene telovnike, rokavice ter nepremočljive spalne vreče in druge vojaške potrebščine. Za gospode! 81 Klobuke, perilo, kravate i. t. d. Zadnje novosti pravkar došle. Modna in športna trgovina za gospode In dečke J. KETTE LJUBLJANA, Fran Josipa c. 3 Edina prim. tovarna dvo-koles Jribuna' Gorica, Tržaška ulica 26. Zaloga duokoles, šiu, in kmet. stro-Jeu, gramofonop, orchestrijonop itd. F. Bafjel, Gorica stolna ulica štev. 2—4. Prodaja na obroke. 18 Ceniki franko. PRIPOROČA SE UIVIETNA KNJIGOVEZNICA IVAN JAKOPIČ. LJUBLJANA, iss Modistka MINKA HORVAT Ljubljana, stari trg 21 priporoča cenj. damam svojo zelo povečano zalogo damskih klobu- in otroških čepic. Popravila najflneje In najceneje. GRIČAR & MEJAČ LJUBLJANA, Prešernova ul. št. 9. Največja zaloga zgotovlje-nih oblek za gospode, dečke in otroke. Konfekcija za dame. Točna postrežba. - Solidne cene. »SLAVIJA« VZRJEMMO ZRVHROV. BRHKR V PRn<3l. 62 REZERVNI FONDI K 66,000.000-—. Izplačane dohodnine in kapitalije K 129,965.304-25. Dividend se je doslej izplačalo nad K 8,000.000-—. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vsezkozi slov. narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših konbinacijah, pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugoJno zavarovanje na doživetja in smrt z manjšajočimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. — Uživa najboljši sloves, koder posluje. ZAVARUJE TDDI PROTI VLOMU. Vsa pojasnila daje: »Generalni zastop vzajemne zavarovalne banke Slavije v Ljubljani". Skrbite vojakom za toplo obleko! Volnene in pavoljnate obujke (Socken), golenice (Stutzen), dolge nogavice, snežne havbe, zapestnice (šticke), bele jopice (takozvane gorenjske jopice), hlače, rokavice; vse to je dobiti po režijskih cenah v 405 ^fd^Otill J^flbdr I. kranjski mehan. avtom, tovarni pletenin in tkanin Ljubljana, Zaloška cesta 14. Izdajatelj in odgovorni urednik Drmgotln Mekar. Tiskal Dragotin Hribar v Ljubljam. Stran 16. TEDEMSKE SLIKE. 14 šlev. Avstro-ogrska vojska osvojila drugič srbsko mesto Šabac: Zmagoslavno vkorakanje naših ulancev v osvojeno mesto. V listu so slike: Kapitan turške križarke Hamidie; poveljniki ruskega brodovja v Črnem morju; rusko-turška bitka v Črnem morju; slike s srbskega bojišča; slovenski črnovojniki v boju v Galiciji; oblegovalne havbice med strelom; slike iz Trsta itd.