izhaja vsak dan razen .obot, nedelj 11 J in praznikov. luued daily except Saturday«. Sundays and Holiday! PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški in upravniftkl prostori: 3657 South Lawndale Ava. Office of Publication: 3617 South Lawndale Ava. Telephone. Rolfcwell 4904 jjq^YEAR XXXVIII Cena llete Je 16.00 Tc^'uS^^Z S SIgyrSg. CHICAQO 23. ILL.. POWDELJEK. 4. FEBRUARJA (FEB. 4). 1946 Subscription >6.00 Yearly Acceptance for mailing at special rate of postage provided for In section 1103. Act of Oct. 3. 1917, authorized on Juna 4. lPltt. ŠTEV.—NUMBER 24 Pogajanja med jeklarsko in Inland Steel Co. Jugoslovanska vlada reorganizirana Skupacina potrdila novo uitavo titralna vlada bo po• tegla v konflikt (DSLOVITVE VTNIH DELAVCEV Domače vesti Na dopustu Chicago. — Zadnje dni je prišel na dopust Frank Sodnik, ki služi v mornariški opremni bazi v Utahu kot veščak na kal-kulacijskem stroju. To delo je pred vpoklicem vršil tudi glavnem uradu SNPJ. Pri tem delu tudi zdaj pomaga v glavnem uradu. Dopust mu poteče Chicago. 2. febr. — Prvič, od-hr so jeklarski delavci zastavili 21. jsnuarja za zvišanje lače za 18 in pol centa na uro, bodo reprezentanti krajevnih eklarskih unij CIO sestali z u- pdniki Inland Steel Co. v East. febr Pričakujet da se v par fcicagu in se pogajali glede ^secih ne v civilno iivlje. oncanja stavke. -T Lester Thornton, direktor jek-irskih unij v Čikaškem distrik-U( je dejal, da je Edward L. yersonL predsednik Inland teel Co., izjavil, da je priprav-jen za pogajanja, da se stavka onča. Upanje je, da se bo na-a podlaga dosegi sporazuma. Washington. D. C« 2. febr. — »redsednik Truman je namignil, ia bo federalna vlada storila orake za končanje jeklarske tavke. Posebni študijski odbor, igar načelnik je Nathan P. Fei-inger, bo skušal izravnati kon-likt. Znamenja, da se je Truman tdlocil za akcijo, so se pokazala, hester Bowles, načelnik urada idministracije za kontrolo cen, i je odpotoval v Južno Karo-lino, je bil pozvan, naj se vrne Washington in sestane s Tru-tanom v Beli hiši. Feisinger je konferiral s Tju tinom Po kosKinsfl estal s časnikarji In jim pove-ai, da bodo člani njegovega dbora objavili poročilo o mezd-em sporu med jeklarsko unijo n jeklarskimi korporacijami. Kakšno akcijo bo podvzel ruman, da se konflikt izravna, e ni znano. Možnost je, da bo dredil zasego jeklarskih to-arn. Truman je že prej po-val korporacijo United States teel, naj sprejme priporočilo udijskega odbora glede zvila-ja plače za 18 In pol centa na ro. Promocija slovanskega zdravnika Waukegan, HI. — Dr. Louis F. Kompare je bil v bolnišnici sv. Terezije izvoljen za načelnika zdravniškega štaba za leto 1946 Not grob ▼ Weukeganu Waukegan, 111. — Po kratki bolezni je 26. jan. umrla žena Jakoba' Koširja, stara 65 let in rojena v Dubrovniku. V tem meatu je živela 43 let. Zapušča moža, dva sinova, dve hčeri in sestro. Isgublla mater Chicago. — Karolina Pičman je prejela pismo iz starega kraja, v katerem ji sporočajo, da je lanskega julija v Kostanjevici na Dolenjskem umrla njena mati Jerica Pavlenič, stara blizu 90 let. Iz Clevelenda de vrtam*.'— V trolnlfflici 'je podlegel poškodbam Jovan Si-mich, ki je bil nekaj dni prej zadet od avta, ko je šel preko ceste na E. 31. st. in Superior ave. Rodom je bil Hrvat in star 47 let. Tukaj zapušča brata. — Iz bolnišnice se je vrnila na dom svoje hčere Fannie Brezovar Iz Collinwooda. — Poročila sta se v Collinwoodu Joseph A. Sraj in Anne Kuhar. — V bolnišnici Glenville se nahaja John Heg-ler. — Nevarno je zbolela m rs. Mary Zakrajšek, ki je v domači oskrbi. BYRNES OKRCAL POLJSKO ZAŠČITNO POLICIJO Belgrad, 2. febr. — Maršal Josip Brož-Tlto je sinoči reorgani ziral jugoslovansko vlado in ob držal polizicijo predsednika ter obrambnega ministra. Tito je imenoval 18 drugih ministrov. Stanoje Simič je dobil pozicijo zunanjega ministra v reorganizirani vladi. On je bil prej poslanik v Moskvi in član jugoslovanske delegacije na konferenci Združenih narodov v San Franciecu. Od 2. maja lanskega leta je poslanik v Washingtonu. On je zdaj delegat na skupščini Združenih narodov v Londonu Titova vlada je resignirala na podlagi nove ustave, katero je skupščina pravkar potrdila. Takoj po resignaciji je skupščina poverila sestavo nove vlad? maršalu Titu. Na podlagi ustave je Jugoslavija federativna republika. Daai • vladna struktura sled ruskemu vzorcu, njeni člani trdijo, da ni osvojila državnega socializma v sovjetskerp obsegu. Novi režim je zavzel obliko sredine med Rusijo in zapadnim demokracijami. Ustava določa ločitev cerkve od države in razdelitev zemlje med one, ki jo obdelujejo. ■ »i ■ " Finančni interesi podpirajo Pauleyja Senator Tobay razkril pritiak ^f0^™!Višinski zahteva odpoklic v svoj krog j r brltskih čet iz Grčije Detroit. Mich.. 2. febr. — Ford otor Co. je naznanila, da je( norala odsloviti 18,000 delavcev Detroitu in nadaljnjih 11,300 Buffalu, Kansas Cityju, St. 'aulu, Chicagu in drugih me-*ih, kjer ima tovarne, zaradi tomanjfcanja jekla. Pomanjka-e je nastalo zaradi stavke eklarskih delavcev. Očitno je, da bodo morale tu-druge avtne kompanije od-oviti delavce, če jeklarska tavka ne bo kmalu končana. Podajanja med unijo združeni avtnih delavcev CIO in kor-*acijo General Motors glede tončanja stavke, ki traja že fcjst tednov, so bila pretrgana, ^es F. Dewey, federalni po-itdovalec, se je vrnil v Wash-™Won, kjer bo konferiral o si-J^iJi z delavskim tajnikom *hwellt.nbtchom. je pred odhodom iz ""ta v Washington izjavil, * ix»do pogajanja med av-unijo in korporacijo obno-Prihodnji teden. On je po-naRlasil upanje, da bo )eti Dvanajst oseb zgorelo v zavetišču Cleveland, O., 3. febr.—Dvanajst oseb je zgorelo v katoliškem zavetišču za stare ljudi, sedem pa je dobilo težke opekline in morali so jih odpeljati v bolnišnico. Poslopje je bilo leseno in zgorelo je v par urah. Nahajalo se je v predmestju Garfield Helghtsu. Povzročena škoda se ceni na $30,000. Stavka tekstilnih delavcev odvrnjena Boston, Mass., 2. febr.-Stav-ka tekstilnih delavcev v novo-angleških drževah je bila odvr njena, ko so kompanije naznani le, da bodo zvišale plačo za 15 centov na uro. Z oklicem stav ke je zapretila unija United Textile Workers of America CIO. I*»h1o do sporazuma med unijo kf"poracijo. C<»niharji odgovorili "notarju Wherry ju 2. febr. - List Star Su,f*». glasilo ameriške kJ!'T 0bjlvl1 izJtve Uarxi' tU u-k' 1(1 Ugovor senator i' - Mrvju, republikancu iz '" ki je obdolžil pred-«'ka j rumane odgovornosti dlanjo Nemcev v ameriški Zt ii%ki milj severn'» od Bukarešte. Nekrasijevič je bi! član zavezniške komisije za kontrolo Rumunije. Eisenhower za močno armado Boston, Maaa , 2. febr. — General Dwight D Eisenhower, šef generalnega štaba, je dejal, da mora Amerika imeti močno armado v mirnem času To J# najboljša zaščita pred vojno v bodočnosti. General Je govoril pred dijaki in profeaorjl bostonske univerze, ki mu Je podelili I česten naslov doktorje prav. Budimpešte. Ogrske. 2. febr. — Ogrska je bila včeraj proglašena za republiko in premier Zoltun Tildy Izvoljen za pred« sednika. Tildy Je bil edini kandidat za predsedniku ogrske republiko. On je znan kot politični nu-sprotnik komunistov. Narodna skupščina je soglasno sprejel« predlog, da Ogrska postane republika. Tildy je bil nato tudi soglasno izvoljen za predsednika. Opozicija ni ugoverjele izvolitvi Tildy j a za predsednika. On je vodja stranke malih posestnikov in metodistični pastor. Nje-govs stranka Je dobila večino glasov pri prvih splošnih volitvah, ki so se vršile na Ogrskem po /aključenju druge svetovne vojne. Ogrska je pod okupacijo ruskih sil. Tildy je postal predsednik o-grske koalicijske vlade 15. novembra .preteklega leta, Kot premier je nasledil polkovnika Miklosa. Ogrska je bila dvskrst prej republika. Prvič je pontala »epu bi tka I. 1R48 po revolt! proti Avstriji, katero je vodil Louis Košut. Avstrija je revolto potlačila s pomočjo carlstiČne Rusije. Diugič je 6grska postals republika v novembru I. 1918 po ta milu a vat ro-og takega ce»ar-fttva. Komunist Bela Kun je btl piedaednik republike, toda stmada je strmoglavila njegov režim naslednjo leto. Potem je Ogr*ko vladal kot regent adm! ral Nicholas Horthy Njegov re| hm ie padel pred- kapitulacijo Ogrske pred Run!jo. Cikaiki policijski department premešan Chicago, 2. febr — Policijski komisar John C. Prendergest je odredil drastično premeša njo policijskega departmonta Vač polirtjakih priročnikov Je bilo premeščenih, detektivski oddelek pe reorgeniziren. London, 2. febr. — Andrej Višinski, ruski zunanji podko-misar in načelnik sovjetske delegacije, je na seji članov varnostnega sveta Združenih narodov izrekel obdolžitev, da britske čete v Grčiji ščitijo grške fašiste in monarhiste, zaeno pa je zahteval tukojšen odpoklic teh čet iz Grčije. Dejal je, d« je Sovjetska unija Že štirikrut protestirala proti nuvzočnoHti britskih čet v Grčiji. Prvi protest Je vsebovala po slanica, ki je bila izročena pred sednlku Trumanu In Wlnstonu Churchillu, bivšemu britskemu premlerju, na konferenci velike trojice v Potsdamu, Nemčija. V tej Je bilo rečeno med drugim da britske čete zatirajo demo kretične grupe v Grčiji, ki so se borile proti Nemcem v času okupacije. V septembru pre teklega leta. je ruski zunanji komisar Molotov ponovno obsodil navzočnost brltskih čet Grčiji na konferenci zunanjih ministrov petih velesil v Lom donu. Na konferenci v Moakv se je tudi vršila dlikuzlja o si tuuciji v Grčiji In takrat je Mo lotov apet obsodil navsočnoft -bHtakih čet -v deželir * Višinski je dejal, da situacija v Grčiji ograiu mir in varnost, zaeno pu je pouduril, du britske čete niso potrebne za vzdrževanje vojaških komunikacijskih zvez. Velika Britanija drži čete v Grčiji in s tem izvaja politični pritisk v prilog grški reakciji, Ko je Višinski zaključil svoj govor, se je oglasil britski zunanji minister Krnest Bevin. Izjavil je, da Višinski ni dokazal ničesar. Očitno Je le, du bi morala Velika Britunlja ojačltl, ne zmanjšati, svojo oboroženo nilo v Grčiji. Bevinovo deklaracijo je podprl Thanasis Aghnlde«, član grške delegacije. Dejal je, da je britska oborožena sila potrebna v Grčiji za vzdrževanje miru In reda. Grško vprašanje bo ponovno predmet diskuzije n* seji članov varnostnega sveta v pondeljek. Svet bo moral odločiti o odpoklicu britskih čet ,iz Grčije ali pa odobriti britsko politiko. lievin je pobijal obdolžltve. Dejal Je, du so britske čete prišle v Grčijo z dovoljenjem grško vlade, katere piedaednik Je Themiatoclos Sophoulis, In dH bodo zapustile deželo po svobod* nih volitvah. Velika Britanija, Amerika in Francija so že po-alale svoje reprezentonle v Grčijo, kjer bodo nadzirali volitve. Rusiju je tudi dobila povabilo, naj pošlje opazovalce v Grčijo, a ga Je zavrnila. Izjavllu je, da »e ne mara vmešavati V gršae notranje zadev®, Sophoulis Je odstavil zunanjega ministra Hofian|>oulisa In imenovsl Konstantina HentUa na njegovo mrato, Trdi se, ds je Hofianopotilis dobil brco, ker ni hotel biti hlspec Velike Britanije. Rentis je bil član vlade generala Pangalosa, grfkega diktn torja, pred 20 leti. On Ima o-gromna posestva v korintskem dlstriktu in je znsn kot sovraž nfk levičarake osvobodilne fr«in te. Kot juatični minister v se danjl vladi Je viflll opozicijo proti amneatlji političnih jetnikov. Okrog IH.OOO političnih jetnikov se nahaja v grških Je čeh. Itentis je t/daI tudi odred bo za aretacijo 50.000 levičarjev, ki se skrivajo v gozdovih. Spor med Rusijo In Perzijo je Sovražniki delavcev zmagali v kongresu Washington. D. C.. 2, febr. Reakcija je demonstrirala svojo moč v nižji kongresni zbornici z odobritvijo protistavkovnegu načrta. Pričakuje se, da bo spre-et prihodnji teden. Načrt je bil odobren z 25R proti 114 glasovom. Avtor načrta je kongresnik Case, republikanec iz Južne Da-kote. Za načrt je glasovalo 153 tepublikancev in 105 demokratov, proti pa 95 demokratov, 15 republikancev, eden progresi-vec in eden član ameriške delavske stranke. Voditelji unij Kongresa industrijskih organizacij in Ameriške delavske federacija so Izjavili, da je načrt izrodek wallstreetskih interesov. Načrt določa med drugim: Ustanovitev posebnega posredovalnega odbora, čigar naloga naj bi bila Izravnava konfliktov, ki ogražajo ljudske Interese, potem ko odpovedo vsa druga sredstva. Izdajanje Injunkolj v slučajih nasilja v zvezi s ptketlranjem, Nor ris-La Guardljev zakon, ki ie smatra za največjo delavsko priduh^eM v * zakonodajatvu, prepoveduje izdajanje injunk-cij. Tožbe pri civilnih sodiščih proti kršiteljem delavskih pogodb. Delovodje se ne smejo organizirati v unijah, " Od vzet je pravice kolektivnega pogajanja In garancije uposlltve stavkui jev na podlagi Wagner-jevegu zakona vsem, ki se udeleže organiziranega bojkotiranja In nasilnega piketiranja. Odobritev načrta je zmaga reakcije* v kongresu. Reekcijn predstavljajo republikanci in demokrati iz južnih držav, Kongresnik Buck, republikanec iz New Yorku, je dejal, "da je na-črt v bistvu steklenics nitrogli-cerlna. Kadar bo rsbljens, bodo unije čutile posledice." Dutra prevzel predsedniitvo Brazilije Hi o de Janeiro, Brazilija, 2. feht, — General Eurico G. Du-trs'Je bil ustoličen kot nov predsednik Brazilije. Za predsednika je bil Izvoljen pri volitvah 2. decembra. Trupla irtev letalske nesreče najdena Klk Mountain, Wyo„ 2. feb.\ — Tiuplu 21 oseb, ki so bile v letalu, ki je treščilo ob hrib in se razbilo, so bila najdena. Letalo je bilo na poti iz Seattla v New York, ko se Je pripetih ntsreča. Osem Nemcev obešenih v Rusiji l/indon, 2, febr. — Poročilo iz Moakve pravi, da je bilo oaent Nemcev obešenih na glavnem trgu Velike Luke v zapadnl Ru-aijl. Val so bili spoznani ze krive vojnih zločftiov na obravnavi prtnl vojaškim sodiščem. bil potisnjen v ozadje. Nežne-nilo pravi, da se bosta sestala Višinski in Hayed Taqizedeh, načelnik perzijske delegacije, tn razpravljala o preldogu, ki določa direktna |iogejanje med drla vama. Do/nava se, de bo perzijske vlade poslal misijo v Moskvo. Gotovo Je, da bo Ruolja obnovila pritiak za oljne konce-ilje v severni Perziji. MOBVtTA PONDELJEK, 4. FEBRUARJA nuj prosveta THE ENLIGHTENMENT GLASILO I* LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ oI and published by Slovene National Benefit Society Naročnina sa Zdruiene dršave (isven Chicaga) in Kanado St.00 na leto. $1,00 sa pol lata. II.SO sa četrt leta; so Chicago in okolico Cook Co~ $7M sa celo leto. U.U sa pol latai sa inoaaimstvo IMO. Subscription rates« for the United States (except C hicago) and Canada MUX) per yeer, Chicago and Cook County $7.50 per year« foreign countries tt.00 per year. Cene oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopisov in nenafočenih člankov se ne vrašafo. Rokopisi literarne vsebine (trtios, povesit drame, pesmi Ud.) se vrnejo poilljstelju le v slučaju, če Je prlloftil ""Advertising rates on agraemen!^~Manusc*tpts of communications and unsolicited articles will not be returned. Other manuscripts, such as stories, plays, poems, etc.. will be returned to sender only when accompanied by self addressed snd stamped envelope. Nsslov na vse, kar Ima stik s listom: 1 PROSVETA , 2857-59 So. Lawndsie Ave.. Chicago 23, Illinois Glasovi iz naselbin tfatum v oklepaju na primer (February 28, IN«), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Pono-tRe Jo pravočasno, da se vam list ne usUvl, Dvoboj med Anglijp in Rusija~lll Cilj tekoče sovjetske politike je, da čim bolj ubije, uniči in izrine angleški vpliv Iz čim večjega dela Evrope, kakor tudi Iz Sredozemlja, posebno vzhodnega dela in iz Malte Azije, kjer ima Anglija važne Imperialistične interese. To politiko zasleduje z vso energijo in sredstvi po teheranski konferenci, dasi njen prlčetek sega it v dobo pred to konferenep. Na teheranski konferenci je med obema, Stalinom.In Churchillom posredoval Roosevelt in napravljen Je bil nekakšen kompromis, ki pa ni držal. Kompromii je bil v razdelitvi Evrope v angleško In rusko sfero. Ampak ruski medved ae je spremenil j tis in s svojimi bodicami nrlčel Izrivati lisico zvitorepko iz brloga. Najhujši boj je bil za Poljsko, ampak končno je le zmagal med ved-jet. Pri tem nI Izbiral s sredatvl, marveč se poslužll vseh, ki Jih Je kdaj Iznašla svetovna politika, kateri je čednost španska vas. Lisico zvitorepko hoče izgnati z njenimi lastnimi sredstvi in metodami, s katerimi si je v zadnjih 300 letih zgradila Imperij "na katerem solnce nikdar ne zaide." Obnovljena Čehoslovskijn se je sama vklJučUa v sovjetsko sfero radi izkušenj v Monakovem. Enako je storila tudi Titova Jugoslavija, vsled česar se je lisica zvitorepka, poznana bolj v levji obliki, obrnila proti nji in ji za kazen sfcušs iztrgati Trst in vsaj nekaj zaledja. Kar se Rumunije in Ogrske tiče, Anglija In Amerika skoraj nista mogli preprečiti, da ne bi prišli pod wvjetsko sfero. Divja tekma pa je nastala za Bolgarijo, katera se > kot posledica tistih manevrov znašla v 24-urni vojni s sovjeti, kar Je ruskim arma dam odprlo pot do Zofije in naprej do Grčije In v Jugoslavijo. \ Londonu so se vsled tega slino jezili in na svoji strani so imeli tud simpatije Washingtona. Toda pomagalo nI nič. Ruski medved se je razkoračil po vsem Balkanu z Izjemo Grčije. Ker ja bila nevarnost, da grška osvobodilna fronta prlključ tudi to strategično važno deželo v rusko sfero, je bila na odredbo Londona proti koncu leta 1944 inscenlrana kontrarevolucija, ki je s pomočjo angleških vojakov in ameriškega lendleasnega orožja posadila črno reakcijo na tron—v glavnem Iste elemente, ki so pomagali Nemcem. Na odredbo Bevina, angleškega delavskega zunanjega ministra, je bila grška vlada potem nekoliko "reformirana,M toda ja še vedno v desničarskih rokah, odvisna od zaščite anglfških bajonetov. V pravem "no man's landu" se je znašla mala Avstrija In obvi-sala med nebom in zemljo. Po zdrobljenju nacljslte Nemčije Je bila razkosana na štiri sfere in postala pravcati siromak. Kadar Jo Izpraznijo okupacijske sile, bo zdrknila v sovjetsko sfero—rada Sli nerada. Več trenja, še zelo vročega In napetega trenja, ki lahko Izzove novo vojno, bo za Nemčijo, za srce Evrope. Borba za potagnitev Nemčije v eno aH drugo sfero, rusko aH angleško, bo trajala še leta—lahko 10, 20 let. Kakšen bo Izid te borbe, je v naročju bogov. Kdor bo zmagal v Nemčiji, bo tudi domlnlral zapadno Evropo. Izgledi so boljši, da bo končno zmagala Rusija s pomočjo nemškega komunističnega gibanja, ki zna v bodočih letih poatatl največja politična sila. Za evropski in svetovni mir je bolje, da se io zgodi—ako med tem na pride do oboroženega konflikta med Rusijo ln zapadnimi silami. Odvisno bo od Amerike. Ako bo Amerika v tem boju *a dominacijo Nemčije stala na vsej črti za Anglijo—to Je, ako slednja ne popusti in se umakne pred sovjetskim valom, kar se zna zgoditi—tedaj postane možnost oboroženega konflikta zelo velika. Da bi tak konflikt v pričo modern nega peklenskega orožja, posebno atomskih bomb, lahko pomenil totalno uničenje prizadetih držav, niso samo prazne besede, marveč brutalna realnost. Tega se gotovo zaveda tudi sovjetska diplomacija. Zato Be je vrgla zadnja čase z vso silo. da čim bolj razširi svoje sfere ln čim hitreje oslabi Anglijo, dokler je čas (!), dokler nI nevarnosti za izbruh novega oboroženega konflikta. Igrs je drzna, cinična, brutalna in polna dmamita. ki bi se v drugačnih razmerah sigurne raztreščil v novem svetovnem požaru. Ampak v Moskvi so "realisti," ki dobro vedo, da je Anglija danes gospodarsko ln fizično izčrpana in da se proti taki sili kot je Rusija ne bo spustila v noben oborožen konflikt. Vse, kar lahko Anglija danes stori proti Rusiji, je to, da—protestira! In Bevin odprto protestira na vseh koncih ln krajih, toda izčrpani Angliji to dosti ne pomaga. Več respekta imajo v Moskvi do Amerike. Zato so ji tudi prepustili Kitajsko, naj se ona maKti s tamkajšnjim kaoaom. Is istega razlogs se bodo Rusi v prihodnjih, tednih umaknili tudi Iz Mami žurije, katero so na pUi belogardisti, en sin la od 1 1906 (1916?) akoro ves pa Je padel pri Naklem na Go-čas v Rock Springsu in okolici, renjskem kot partizan, drugi sin Doma je bil v Vincarjih pri I Pavel pa je zgorel v Veteraškem Skofji loki. Po domače so mu mlinu, katerega so zažgali belo-rekli Kovečkov Polder Star je gardistL To vem, ker mi je pi-bil 63 let in član društva 177 sala sestra in s Hrenovimi smo SNPJ v Reliancu, Wyo. Zapu- bratranci, šča ženo Ivano, dva sinova, Joh- Vreme imamo tu zelo lepo in na in Valentina, ter hčeri Julijo upam, d« bo tako lepo ob Veliki in Jennie, v starem kraju pa je noči. • J. Pintar. priča nemških grozot in videl, u> so Nemci metali žive ujetnike v peči in jih sežigali. Sedaj Strašno nervozen in živčno strt. Domov je prišel pred mesecem dni, sedaj pa je odšel k sestri v Slavonijo. Ona ima kravo in vino in se bo morda malo opomogel. Ko je prišel domov, je izgledal kakor da bi iz groba vstal in ga nismp poznali. Sestri Mlci je tudi umrl mož, en sin pa je pogrešan in ga njj-brže ne bo več domov, ker ni slišala o njem že dve leti. Moj sin pa jf star 19 let, a je že dve letih pri vojakih. Bil je v bojih ranjen, toda samo da je ostal živ, Sedaj ja vojne konec in ži« vim v miru. Bri zadnjih volitvah smo zmagali na #eli črti z našim Titom na čelu. V njega stavi narod vse upe. Delati bo treba, toda te strahotne rane ne bodo zaceljene, dokler bo živela ta generacija. Odpišite nam kmalu. Vas pozdravlja Ana in imel brata Johna. Bil je dober igralec, posebno pa je igral dobro v "Divjem lovcu", prav te ko v igri "Domen" Itd. Bil je tudi dober zvonar in cerkveni pevec, pa tudi v salunu aH v va- PISMO S FARE PRI KOČEVJU Slovan, Pa.—Zopet se oglašam v Prosveti. Prejeli smo dve piši smo jo dobro urezali. Počivaj I smi iz stare domovine, namreč v miru v svobodni ameriški zero- iz vasi Fare pri Kočevju. Ker je Iji! mnogo rojakov doma iz teh kra- Prosveto prečltaro od kraja do Jev, sem prepričana, da jih bo konca, vendar pa še nisem Čital Wimalo. Pismo je pisa- poročila, zakaj in kako Titova la sestra mojega moža Ana Le-vlada preganja ljudi, ki jih Ame- tig in njen mož in se glasi: riška Domovina imenuje begun- svakinja m brati Pre- ce. Kdo jih torej preganja, daljna sem Tvoje pismo in kar ne bežijo na Koroško in naprej v morem verjetii da ste se oglasil staro Avstrijo? Vse kaže, da jih kot živi ljudje po teh težkih ča preganja slaba vest, kajti oni so ko smo toliko prestali Vpra na ta ali oni način pomagali oku-J *uješ kako smo živeli. Bila je patorju, ali pa sedeč na plotu Urozna vojna. Na Brodu so bili čakali, da jih bo Hitler all Musso I Nemci, na hrvaški strani Itali posadil k pogrnjeni mizi. Kar je odraslih beguncev, niso prav nič usmiljenja vredni, in sicer zato, ker se niso pridružili borcem za domovino, to je k partizanom. Seveda, otroci pa so reveži po krivdi staršev, ki se niso zavedali svojih dolžnosti, ali pa so jih zapeljali razni zavajal-1 ci, posebno duhovniki. Sedaj, ko so se izselili ti grešniki, si misli duhovščina, le z njimi, ker pri teh se bo dalo ša lepo živeti, ker | nimajo razuma. Ml, starejši, vemo,, da je bila prejtnja avstrijska vlada gnila! n do mozga korumplrsna, zato janl, pri nas na kranjski stran pa partizani. Dne 4. maja 1942 smo se prostovoljno preselili, ker smo se bali, da bi nas zajeli Ita lijani ali ustaši in bi morali it z njimi. Na Stružnici smo imeli tabori šče in bolnišnico; ko smo se pri družili partizanom, nas je bilo komaj 500, dočim nas je bilp že 1944-45 okrog 20,000. Italijani so napadali ln ropali naše vasi. Bile io ljute bitke pri Fari, v vasi in Banji loki. Na Brodu je zelo po MatijaXeS^ Globoke so rane našega mu-čeniškega slovenskega naroda v stari domovini, zato mu jih pomagajmo celiti in prispevajmo po svojih močeh. {Carolina Papefb. livo in on je moral voziti zanje. Partizani smo namreč pregnali belogardiste od tam. Njega še ni domov, ker je tudi nekje na Koroškem. Tako je prišel mlad fant v past belogardistom." Moj vnuk Podlogar dalje piše, da je ljudstvo zadovoljno z novo vlado, da pa zaenkrat primanjkuje vsega, ali sčasbma se bo vse izboljfplo, glavno pa je, da so se otresli krutih tlačanov. Vse bomo popravili, toda ne za druge, temveč bomo sami gospodarji na svojem, zaeno pa zgradili novo republiko Jugoslavijo." Tudi vnukinja iz Ljubljane mi je poslala kratko pismo skozi Rdeči križ katero pa-je potovalo pet mesece. Od vnuka Pritekla iz Ponove vasi mi tudi piše, bolj malo, radi tega sklepam, da je morda aimpatiziral z belogardisti. Vsi doma so zdravi in pravi, da mi bo prihodnjič pisala obširneje. Tukaj v Sharonu so na stavki delavci družbe Westlnghouse: Mnogo Slovencev, ki so tam delali in so v uniji CIO, sedaj prid no piketira. Saluni in klubi, kjer prodajajo alkoholno pijačo, so zaprti.". • Anton Valanilnčič. gar meni, naj bi društva^H a proteste v Washington a ton je drugače fin fant, društva naj se ne mazejo 2 J?! tom. Sedaj pa o Filipičevem doDJ v isti številki. On se j* doP* nil Debevčevega uredniški članka v A. D. z dne 7. jar3 ja. V njem da je Debevec m. pisal dobesedno tole: "Ali Z slite, da ameriška vlada m % za vsakega, ki na vsa usta oj pira Titov režim v Jugoslav^ Ve in zelo natančn^ ve, na to'* ahko zanesemo." Well, James, mi se tudi U zanesemo, da vedo v Washir nu, da so katoličani bolj W svetemu očetu v Rimu kakor mi vladi Zedinjenih držav! InčeM pričeli z deportacijo nelojalni žev, jih bi bilo treba deportimj 23 milijonov samo od ene verfel sekte. Ali si videl film q jI Joe"? Če ga nisi, bi bilo do da ga bi. Ko je bilo n^m, TO IN OHO West Middlesex, Pa^-Vsako leto sem nekoliko poročal o Mi-klaviu, zatp ga tudi letos ne smem pozabiti, ker tudi on ni pozabil mene. Na sveti večer, 24. decembra, kakor vsako leto, je priredil mladinski krožek prilično igro, po igri pa nas kratkočasil s petjem. Vstopnina je bila prosta, le pri vratih se je pobiralo prostovoljne prispevke za naše brate in sestre iz stare domovine. Nabranega je bilo več denarja kakor bi znašala vstopnina. Po končanem delu >a je nastopil Miklavž in nas obdaril. Nekatere je obdaroval bogateje kot druge, vendar pa je vse dobro izpadlo, da smo bili vsi zadovoljni. . Naj poročam, da sem prejel precej božičnih voščil iz vseh krajev Amerike. John Lipič, gostilničar v Walsenburgu, Colo., mi je poslal tudi nekaj lepih stenskih koledarjev. Jože Irman iz Akrona pa mi je poslal zavitek Slovenskega poročevalca, ki je glasilo Osvobodilne fronte. Jože ve, da se rad kratkočasim rušeno. Veliko so Italijani tudi z dobrim čtivom. Rad 6itam tudi požgali. Niti eden moški srednjih let nI ostal nikjer na domu. Prišel sem domov kot divja zver po se je na milijone njenih podani- malo hrtne# Naie iene ^ veiiko kov izselilo v druge kraje, v pretrpele. Ponoči so se skrivale Nemčijo, Švico, Kankdo, največ pred streljanjem, kajti ni bilo pa v Zedinjene države za bolj- niti m vasif da ne bi biU napa. šim koščkom kruha ln svobod- dena all poigana. Mnoge so od- nejšim življenjem. Pod kra- p^^ v internacijo, kjer Jih je Jem Petrom, potem pod Alek- tU(Jl mn0g0 pomrlo, sandrom in Peterčkom pa sploh pd Plričeh w imeli Italijani niso mogli državljani več polte- k m kjer „ pokopavali T J^JW 5, i jC sveje ker jih je tudi mnogo pad- Judstvo odirala dinastija, z dru- L J Nftg ' bUo v skuplnah od ge pa duhovščina. Prva Je pri- ^ do ^ mož ^a^kov pa tiskala z davki, druga pa z zvi- L ^ do 600> v bitkah so bili tostjo in "prodajanjem nebes ^ ^rahopetni in pobrali smo po smrti. Razni ^litikašl kot so ^ yeliko orolja strahopetci bili Korošw, Krek, so w klanja- ^ gtra4no pregAnjaU clviu. škofom ln drugim večjim zve- £ jih ubijgUf mučm in ropali. rlnam, slednji pa generalnemu IzJng|e vggi ^ bm ubitl Tonc beraču papežu, ki je največ kriv 0£akov, mož Mire Račkove, sin svetovne mizerije. Andrejčevega Tljata ln sin Mli- Papež je dobro vedel, kaj sta narskega Jančeta. Pogrešanih nameravala Hitler In Mussolini, pa je \\ oseb. Prezgodnjo smrt vendar pa ni niti enkrat prote- p. gorili Fanika Minarska, stlral proti njima, dokler nI vi- Ančka Žagarska ln njen mož del, da se Rusija ne bo razsula (ona dva sta zapustila štiri otro- pred Nemci. Sedaj pa bi naj raj- h^). ubit je bil tudi mož Mice ši zvrnil vso krivdo na Rusijo, Mlinarske Naš Tone pa je bil češ, da je ona pričela svetovni najprv0 ujet v Italiji in pozneje požar. Seveda, intriga se mu ne odgnan v Nemčijo. Domov je bo posrečila. Po mojem mnenju Je on prav tako velik vojni zločinec kot sta bila Hitler in Mussolini, seveda tegs zavezniki nočejo videti. Vso krivdo bi sedaj radi zvalili na komunizem, na Stalina. Tita ln partizane. V A. D. bi rad neki Jože Leskovic vse partizane utopil v žlici vode. Ko človek čita pisma Iz stare domovine, lahko vidi, kako je jugoslovansko ljudstvo veselo svobode, ki jo sedaj uvajajo po vsej Jugoslaviji, čeprav bi A D. naj-rajše zapisala, da so komunisti napadli Nemčijo. To delajo samo Iz hudobije ter tako napadajo partizane, zaeno pa bi tako radi zakrili hudobijo, ki jo je storil prodanec Škof Rožman in prav tako general Rupnik. Toda tega madeža se jim ne bo nikoli posrečilo izbrisati. V Ameriki je 130 milijonov prebivalcev, toda nikjer med njimi ne najdemo tako hudobne skupine, kot se danes 'zbira okrog A. D. Hudoben ni samo prišel kot senca in je čudež, da je ostal živ, kajti, ko je prišel, ni mogel niti govoriti. Bil je razne dopise, katerih Je veliko v Prosveti, še posebno pisma iz stare domovine, sedaj bi rekel nove domovine. Kaj vse so počenjali v Jugoslaviji! Tudi Jaz sem prejel že nekaj pisem. Tu priobčujem le par izčrpkov iz pisma, ki ga je pisal moj vnuk-partizan, ki je v Novem mestu pri pirtizanih že dve leti. Njegovo ime je Lojze Podlogar, doma iz Smrjan, fara Sentjurje. . On piše: "Bil sem zadnjič doma na dopustu, a doma ni vse tako kot bi moralo biti. Mama je živčno bolna. Zbolela je od samih skrbi za nas otroke. Brat Pepe Je prišel iz nemških zaporov bolan in sedaj se zdravi na Golniku. Težko, da bo kdaj ozdravil. Brat France je bil dva meseca v Ljubljani pri belogardistih, toda sedaj ja prost in ima tam delavnico. Z MlaČevega od Tvoje sestre Kastelc sta bila sina pri belogardistih. Sedaj se nahajata nekje na Štajerskem all v Avstriji. Tudi od Tvoje sestre sin Francelj iz Strug je prišel na obisk k teti Kostelec na Mlače-vo. Ker pa so bili tam belogardisti, so ga prisilili, da je moral za preči Kostelčeve konje, nakar so naložili na voz orožje ln stre- HZ PODPIRAJMO UBEŽNIKE Cleveland, O.—V .Ameriki i-mamo dosti pisanja za fašizem Tudi nekateri slovenski časopisi zastrupljajo svoje naročnike vero in fašizmom. V Cleve-landu imamo lisi A. D., ki zagovarja fašizem, ki se je rodil Rimu in nato poplavil ves svet Tudi milwauški Obzor zavzema isto stališče kot A. D. Ta dva lista pošiljata laži svojim naroč nikom o veri in komunizmu, ka; pa je vera in komunizem, tega pa ne povesta. Danes so se zbra le v Rimu vse slovenske pijav ke in zanje pobirajo prispevke v cerkvah in po domovih neza vednih Slovencev. Ti ubežniki so oropali sloven ski narod, ga pobijali na debelo sedaj pa zbirajo neH klerofašisti denar zanje. Svetujem našim rojakom, naj nikar ne pomagajo tem lumpom, temveč svojim bratom in sestram, materam in očetom, ki so ostali doma in danes gradijo novo Jugoslavijo. Saj je vendar čas, da spregledate in vidite, kdo je kdo, da ločite laž od resnice in pustite na cedilu tiste zapeljivce. V A. D. sem čital, da je draga Titova agitacija za komunizem in da je poslal v Ameriko delegacijo Rdečega križa z namenom, da propagira komunizem. Nato le pristavlja urednik A. D., ds Tito nima denarja, da bi kupil kruha jugoslovanskemu ljudstvu, sa boljševike ga pa ima. Vprašam te ljudi, ali ste kupili kaj kruha za naša brate in sestre, ki so ostali doma na slovenski zemlji? Zakaj delate razdor med narodom? Ali vas ni rodila slovenska mati na slovenski zemlji in se trudila, da vas Ja vzgojila? Toda vi ste vse to pozabili in danes se udinjavate Rimu in papežu, tistemu Rimu, kateri je že od nekdaj zatiral slovenski narod. Slovenci, zdramite se in ne podpirajte tistih, ki jim je Rim več kot slovenski narod. Jokn Markich. da se mora razbiti samostan i sino, je dejal neki častnik, dij on katoličan. Drugi častniki je dejal, da je v samostanu n« ško ogleduško gnezdo, zato je treba razbiti. In razbili soi mostan ameriški vojaki, njimi tudi katoličani, ne zani. General Sherman je kel, "war is hell"! Ali tega ti i veš, Jaka? Tam se bijejo hu či, ker so prisiljeni. Nekdo pri ne, drugi pa se mora braniti. Jaka, se spominjaš, kako bil tožen, da sem proti got veri in da bi me morali viti kot uslužbenca, zato ker i pisal o raketirstvu pogrebnih Ampak jaz sem še vedno ti radi tega ne svetujem, da bi i društva SNPJ umazala s prot proti omenjenemu kaplanu, je kaj zakrivil proti vladi, ta1 prav toliko o njemu kakor tebi- Frank Barbie. Ta slika al bila enota v nsctlakt NemMJL marveč g Sen Pran ciecu. Call!., klor se m Mu aartssmltt Pred svojo asi lavnlco stoji Max Bodorholm. > V svarile drugim nI hotel dbrieatt lak aniiaamilakih psovk, pač pa ee to storili eosodie radi IZ METROPOLE Cleveland. O.—Sicer sem močno prehlajen in ležim v postelji, ker pa se nisem naznanil bolnega za dolar bolniške podpore, lahko pišem dopis. Zsnlmal me je dopis lz Mil-waukeeja, ki ga je napisal Anton Ermenc in pod katerim je bil tako zvan komentar. VI, Mil-waucani, Imate dober odgovor, kako se nsj grsdi narodni dom Vprašajte Cikažane, kdo ga je njim zgradil? Ali ga niso zunanji člani, in ker ga so. ga naj zgradijo fte Milwaučanom, pa smo na isti stopnji! Glede nagrade Ta dopisnik je povedal, ko je bil predlog za nagrade dopisnikom, da je najbolje napisan oni dopis, ki ga dopisnik tako napiše kakor misli brez vsake nagrade. Čital sem dopis, ki je prejel višjo nagrado kot milwauški. dočim bi ga jaz ne nagradil niti z enim "šnop-som!" In kaj je dotičnlk pisal? Grsjsl je druge dopisnike. Priporočena nagrado Neži Grabrov še k, podpira pa naj me fant lz Jollete. Rojak Anton Logar je priporočal v Enakopravnosti i dne 22 januarja, naj bi vlada deponirala kaplana Gabrovika. ker vodi tukaj strupeno propagando. Lo- POROČILO O SHODU Horminio, Pa.—Dne 20. ja arja smo imeli v Hermir shod, na katerem je nastop delegatinja Jugoslovans ga rdečega križa Nada Kraighe jeva. Shod je bil sklican ns tro po zaslugi Antona Zornili ki se je zelo potrudil, da je aranžiral v tako kratkem či Ga. Kraigherjeva nam je ri gala težave, ki jih ima danes i va Jugoslavija, kajti kraji uničeni, ljudje izčrpani itd. Sli venski narod je silno trpel v; nji vojni. Da je bilo v stari movini nepopisno trpljenje, lahko čitali raz njenega obr Ta vrla boriteljica-parti2 nam je orisala svoje in tr nje drugih tovarišev. Človek I na glas zajokal, ko posluša, vse je uganjal sovražnik s venskim narodom. Predavat« ca nam je povedala, da je na kmalu uvidel, da jok nič ne maga, temyeč je bilo treba^ v boj in se pridružiti osvoH nim četam, ki so rastle z vi dnevom. Veliko bi lahko pisal o kar nam je povedala boriteljiJ Nada Kraigherjeva, ali pr>^ no tako nam pričajo pism* stare domovine, ki jih vsak priobčuje naša Prosveta. P" je podobno pismu prvo bolr nimivo kot drugo, to bolj "" no kot ono. Beda trpljenje, manjkanje, smrt in žalost vi vsod. Dvoje hlač imam in lahko še podarim za naše bf in sestre v stari domovini, ki * nično zaslužijo naše pomoči " Naj še omenim, da se je udeležilo prilično. lepo š« naših rojakov in rojakinj še in bližnjih naselbin. Pn«11 tudi iz Greensburga, Carbon! la, West Newtona, Hutchir Slickvilla in iz drugih krajerj Nekaj besed tudi o naših. riških razmerah. Vse kaze. je prosperitete konec in W listi zahtevajo, da si zopet 1 nemo pasove, kakor v radn^ presiji Čudna je naša.de* Danes si gospod, jutri p« » rač. Prav sedaj, ko pi*em \ stice, renči radio, "stavka, ka, stavka!" Štrajk tu, Um. štrajki vsepovsod' MJ iz tegs? Bože mili. kaj rt** biti? Delsvske razmere se « do zboljšale toliko Časa. bomo imeli zakrknjencc boj. ki mislijo le na* v* pa naj vrag vzame ih ,HI razmer! i f. r^i | r- , CT.Mro.BJA 1« • begunci so zdaj postali | američan" I • jy go prišli semkaj iz Evrope tekom vojne, so vzbudili ?gmlriškim ljudstvom sočutje radi strahotnih razmer in okol-" ti so bile vzrok, da so morali po svetu ozir. v be*. Istočasno n liho v prihod v to deželo povzročil precej šuma in špekula-* Jk i pa je največ temeljilo na raznih neutemeljenih govoricah i podobnem klevetanji*. ' —-i-:- Oglejmo si dejstva glede teh Juncev, dejstva, ki so bila do-nana potom preiskave, katero nodvzela v docela nepristran-em smislu organizacije, po-na pod imenom Committee " the study of Recent Immi-raticn from Europe. Ta odbor bil organiziran leta 1924 na ,budo peterih vodilnih organi-•cij za pomoč beguncem, Od-ima tudi sodelovanje in pod-od več nego dvesto raznih tncij in odborov, ki se brigajo naseljeniške zadeve, kot tudi strani begunskih, organizacij deželi. Na podlagi omenjene PROS Vg TA •iskave je bila izdana knjiži pod imenom "The Refugees ,e n0w Americans." Knjižico raložil Odbor za javne zadeve New Yorku. Preiskavo in štu-ije podvzete v svrho dognanja ivih dejstev, je vodil Maurice Davie, glavni ravnatelj od-[ka za sociologijo na univerzi rile. On je tudi eden izmed irjev knjižice. Drugi avtor Samuel Koenig, inštruktor biologije v kolegiju Brooklyn New Yorku. Koliko beguncev pa je. prav-iprav prišlo v Ameriko? To prvo vprašanje, na katero ijižica daje odgovor. Citira imreč uradne številke, katere [kljueujejo vse begunce, ki, so [ojli v to deželo tekom dobe 133-1944. Skupno število be-inctv, došlih tekom omenjene lobe, znaša 318,235. (Ta števil-I seveda ne vključuje prise-encev-beguncev, ki so znabiti skom te dobe prišli semkaj iz .nglije, Portugalske, Švice, Ir-£, ter Švedske.) Zgiraj omenjeno število torej telja le za takozvane "begun-iM dežele, ali zasedene dežele. m pa v početku omenjene 11-le dobe niso bile vse pozneje dene dežele aktualno pod :to nacijev, je čisto gotovo, da ii priseljenci, vključeni v šte-lu, ki je podano (318,235), niso ili begunci. Da se torej dožene avo število beguncev, je orga-zacija, ki je podvzelp preiska-te zadeve, postavila leta 1938 't mejnik, ki je določal dobo, se je pričela izvajati nemška iroma osiščna agresija. Na ta način se je smatralo za 'gunce do leta 1938 le one pri-ljenee, ki so prišli semkaj iz emčije kot pregnanci, ali kot Mitični ali drugačni nasprotni-nacizma. Od leta 1938 dalje se je štelo kot begunce vse e, ki so pribežali v to deželo ed terorjem, ki je zavladal po ieh deželah, ki so jih zasedle iščne horde Na podlagi tega jižica zaključuje, da je prišle Ameriko vsega skupaj 243,863 juncev. To bi bilo torej 122,-'3 oseb manj kot jih prikazuje upna naseljeniška številka za ,bo ^ 1933-1944. Ta skupna vilka kaže, da je prišlo te m te dobe v Ameriko 365,955 'seljencev—manj kot ena pe-Hoseb, ki bi bile mogle pri-»z Evrope v to deželo v okvire naseljeniške kvote. Ta-pravi omenjena knjižica. • *ed 243,862 begunci nisc 'jueeni oni begunci, ki so pridni iskati zavetja le začasne f, so dobili le začasne vize pljuuTM tudi niso begunci, ki t£jji prepuščeni v to deželo le- poklicih. V primeri s prejšnjimi priseljenci, je med priseljen-ci-begunci precejšnje število premožnih oseb. To je razumljiv kontrast, kajti begunci so prišli sem le pod pritiskom ne-znasnega terorja, dočim so navadni priseljenci odšli povečini prostovoljno iz svojih dežel. Premoženje ali gotovino in drugo imetje pa so mogli vzeti s seboj le oni begunci, ki so pribežali v Združene države pred po-četkom korakanja osiščnih armad po sosednih deželah. Po-zneje so bili srečni, če so sli golo življenje. Begunci se težje prilagodijo am^jiškemu načinu življenja nego navadni priseljenci, ki so prišli semkaj v normalnih časih. Tako je dognano v knjižici, ki podaje študijo o priseljencih-beguncih. Begunci so bili s silo iztirani iz svojih domov ter so bili obenem v vednih skrbeh zaradi svojih sorodnikov in dnj-gih, ki so ostali v starem kraju. Mnogi med njimi so bili tudi prežeti z raznimi predsodki, katere jim je vbila v glavo propaganda proti Ameriki. Drugi so bili vsi zbegani spričo preganjanja in postrani-gledanja povsod, kamor so prišli, pa so čutili kakor da tudi tukaj niso dobrodošli in so spočetka bili vzneje-voljeni nad novimi okolščina-mi in razmerami^' Vsi pa so pokazali veliko poguma in volje, da se končno vživijo v razmere tukaj. Od povsod, kjerkoli po Ameriki živijo, prihajajo poročila, kot piše knjižica, da se ti begunci-prise-ljenci z vnemo udejstvujejo v raznih ameriških in drugih aktivnostih v svojih krajih. Izkazali so se dobre demokrate in pomagali so veliko pri vojnem naporu—mnogi so služili v armadi, drugi so delali na domači fronti ali bili drugače na razpolago svoji novi domovini. Polovico teh beguncev že ima državljanske papirje, večina drugih se pripravlja, za dobitev državljan- stva. Le malo je takih, ki še niso zaprosili za državljanstvo. Pred vojno so mnogi gledali na begunce kot na tekmece, ki znajo odjesti kruh Američanom v tem ali onem delu, poklicu ali profesiji. Tekom vojne se je ta strah razblinil v nič. Njih znanje, ter izurjenost v tem ali o-nem poklicu je bila deželi v veliko korist. Domala vsi begunci se sami vzdržujejo, kot dokazuje študija, podana v knjižici. Ne opravljajo pa vsi istih poklicev kot so jih imeli v Evropi. Tipični izrazi nezadovoljstva in mržnje proti beguncem prihajajo na podlagi domnevanja, da mnogi begunci tukaj postajajo bogataši ter si nabirajo denarja z igranjem na borzi in z zemljiškimi ter sličnimi špekulacijami. Nekateri tudi kažejo na begunsko elito, ali na tako-zvano begunsko "kavarniško družbo," ki razkazuje svoje bogastvo po nočnih klubih in slič-nih zabaviščih. V knjižici pa je " da je odstotek teh ljudi tako majhen, da ni mogoče soditi vseh beguncev po tem, kar počne ta mala skupina. Pretežna večina se preživlja pošteno in po ameriškem načinu, med ameriškim narodom. V knjižici je končno tudi o-brnjena pozornost na vpliv, ki ga ti novodošleci izvajajo na kulturno in ekonomsko življenje Amerike. Obseg tega vpli va presega njihovo število, ugotavlja knjižica. V poslovnem pogledu so ti begunci pričeli novimi podvzetji ter so poživeli že obstoječa manjša podvzetja; ustvarili so nove trge; v industriji so uvedli mnoge nove procese; sploh so v industriji in drugače doprinesli precej novega kapitala, a obenem omogoči H nove prilike uposlitve za A meriČane. Na polju literature, umetnosti, filmov itd. so doprinesli izredna dela. Izkazali so se tudi na znanstvenem in drugih poljih ter v iznajdbah. Njih prilagodljivost je nekaj izred nega. Avtorji knjižice podčrtu-jejo hitrost, s katero so ti be-gunci-priseljenci postali del a-meriškega naroda in življenja V razmeroma kratkem času so napravili velik korak naprej njih stremljenju, da se vžive v novi svoji domovini. Knjižica "The Refugees are now Americans" je ena od popularnih in faktičnih pamfletov, ki jih izdaja Public Affairs Committee, 30 Rockefeller Plaza, New York 20, N. Y.—FLIS. Proti splošnemu bolniškemu In hpepltalisacijskemu savarova nju. kot ga predvideva sakonakl osnutek senatorja Wagner!a In kot ga zadnjič priporočal predsednik Truman, se bore Isti sloji kot ao se boelll proti obveznim Javnim šolam, proti dohodninskemu davku In sploh proti vsaki napredni sakonodajl. izven naseljeniške kvo- 1944 nastanjeni v Fort Onta-;u b!lZu Osvvega v državi New ■ Teh beguncev je okrop Ll t t0 skupino je predsed-[f Truman pmj kratkim s po-tDr>u\ ni lokom odredil, da lah f, ' v tej deželi, ako takr. celotnega števila pri-■/ri k"v tekom^H|BBM fl^'M OMffl rmi enajstih let jc Židov, proti katerim f*»sebiio divjalo in jih ''' "1 »iod nacifašistične ("dan v knjižici kaže 1 begunci veliko več J »h j«- bilo med pri J*nj»h let. Med pri-ur.ti j«. večje številc '«• prekoračile 45. le-* oženjenfk med nji v'šje kot je bilo med priseljenci prejšnjih 7a>lo veliko število )•* bilo v K v ropi u t a koz varuh boljših Kdaj se ameriško delavstvo zdrami? F. A. Vider Vzlic temu, da imamo tukaj politično svobodo, jo ne zna a-meriško delavstvo izkoristiti v splošni ljudski dobrobit, ampak sledi propagandi, katera ga zavaja na pota pomanjkanja. Posledica te nezrelosti je, da vsi plačujemo težke materialne in druge žrtve, katerih ne odpravimo toliko časa, da se ljudske mase zdramijo iz te zaspanosti. Pred Časom, dokler ni bil za oredsednika Z. D. izvoljen pokojni Franklin D. Roosevelt— kateremu ostanejo neovrgljive zasluge v prizadevanju za vsaj nekoliko izboljšanje razmer tudi navadnemu zemljanu in v reformiranju svoje stranke—smo meli, če tudi šibko, vendar kolikor toliko živo socialistično gibanje, katerega je pa pokopal "new deal" in ne komunizem, dasiravno se ta zmota od nekaterih socialistov rada poudarja. Ameriško delavstvo je bilo tedaj prepričano, kakor mnogo poltenih ter napredno mislečih ljudi, ki so premalo poznali ame-iiške demokrate, da bo demokratska stranka s predsednikom Rooseveltom na čelu rešila vse socialne in ekonomske probleme dežele, zato se tudi niso zanimali za socialistično gibanje. Vsako govoren je ali pisanje, oziroma dokazovanje od strani »ocialistov onim, ki »o drveli za "new dealom," da demokratska stranka ne bo rešila gospr>dar skih razmer dežele, katere program je ohranitev privatne lastnine, je bil "glas vpijočega v pu ičavi." Marsikdo je bil poteg njen, marsikdo zapeljan, česar pe eni in drugi sedaj ne marajo priznati. Demokrati v kongresu «0 sledili svojetou voditelju pri sprejemanju zakonov, ki jih j* priporočal, dokler niso isti ogro-žali privatnega lastništva, toda ko so uvideli, da so njegova priporočila v nekaterih ozirih Šla predaleč, so mu obrnili hrbet. Danes, po zelo kratki dobi po smrti njihovega voditelja, že ne vidimo nobene več razlike v kongresu med demokrati ali republikanci, ker eni so bolj reakcionarni kot drugi. Ves državni aparat v Wash-ingtonu je danes pod kontrolo mogočnih industrialcev, in vsa notranja, kakor tudi zunanja politika dežel«. Pisatelj Adamič je v svojem buletinu T. & T. v januarski izdaji dobro opisal, kdo nas v Evropi zastopa. Med onimi, ki jih omenja, so sovraž* niki Rusije, oboževalci dinastij, nasprotniki partizanov, reakcio-narji in zagovorniki starega reda, oboževalci Vatikana itd., med katerimi je tudi major Andrew Kobal. Mesto prijateljstva med narodi—good neighbor policy—katero je vneto zagovarjal pokojni predsednik Roosevelt, si nako-pavamo sovražnike, kar nam ne more nikdar koristiti, škodi pa lahko. Zmaga nad osiščem je nekatere ljudi na odgovornih mestih precej opijanila, nato Je pa prišla še iznajdba atomske bombe, a katero se igramo po otročje. Ampak, kakor je nabit samokres, ako ga izročiš otroku za igračo, lahko zanj poguben, tako je tudi atomska bomba za nas. če se bomo z njo po otročje Igrali, Kaj to pomeni drugega, kakor da je treba v naši politiki teme-, Ijite spremembe, katero je pa mogoče doseči le pri volitvah. Toda, kot že prej omenjeno, ker ni nobene bistvene razlike med demokrati ali republikanci, bi bil vendar že čas, da bi se zdramili voditelji strokovnih organi racij, mislim CIO. in UKtanovIll delavsko stranko. Ce je bil t kdaj zrel za tako stranko, je to bail sedaj, katere prilike bi delavstvo ne smelo zamuditi. Ako je amerlAko dele vat vo zrelo za svojo »trauko, mora to kmalu po- Iz Zaloga na Gorenjskem Albla, Iowa.—Prejel $em pismo od hrata Jožefa Kosmača iz Zaloga pri Kamniku. To je prvo pismo iz crkljanske fare oz. do sedaj še nisem nobenega Čital v časopisu iz tega kraja. Jaz sem prečital vsa pisma iz stare domovine v Prosveti in po pravici povem, da mi solze zalivajo oči, ko jih čitam. Bratovo pismo je datirano 11. novembra in se glasi: "Dragi brat! Zahvaljujem se Ti za obe pismi, ki sem ju prejel z velikim veseljem. Vsega naenkrat Ti ne bom mogel opisati, kako smo živeli tu v teh letih, ki šo bila grozna. Ko je prišel okupator, je pričel kmalu ljudi privezovati na kole in jih mučil na različne načine ter streljal. Zavedni Slovenci so zbežali v gozdove in pričeli vračati udarec za udarec, napadali vlake in avtomobile, tako da so skoro paralizirali transportacijo. Tudi lansko ltto so partizani napadli nemške orožnike. Dva orožnika sta obležala mrtva, na kar so N£mci ojačili svoje moštvo in pričeli s Klanca streljati s topovi v Spodnji Zalog. Kneče-va in Pušavčeva hiša sta bili najbolj poškodovani. Pušavču je pogorel tudi pod. Tudi Orošl-nova hiša je bila poškodovana. Vsi prebivalci smo zapustili domove in bežali do Šmartna. Ko pa so prenehali streljati, smo se vrnili in Šli pogledat, če še stoje naše hiše. Nekaj mesecev poz« neje pa je pogorel kvasov pod, Ciprnov pod in Kernov pod In hlev. Rokova hiša pa je bila podmi-nirana in zletela je v zrak. Zup-nišče je tudi pogorelo. Tudi po mene so prišli partizani, a sem bil prestar, starejši sin je bil pa prešibek. Sedaj je že zraste 1 in se nahaja že šest mesecev pri vojakih na Štajerskem. Upam, da bo kmalu prišel domov. Ob koncu vojne je pobegnilo veliko ljudi na Koroško, ker niso hoteli doma Čakati svobode. Iz Zaloga sta odšli družini Kosova in Plevelova, iz Lahovč 15 družin, z Brnika približno 100 oseb. Družina pokojnega Toneta je tudi odšla. Sedaj Um dela in gospodari moja starejša hči Angela, Štiglčovi ji pa pomagajo Doma Imam še štiri otroke. Vsi smo zdravi in nepoškodova-nl* toda v času vojne smo prestali veliko strahu, tako da če-stokrat se nismo upali spati v hiši. Skoro leto dni nismo šli v Potoke, kjer so imeli naši partizani velika skrivališča in zalo- Letos, pred praznikom Vseh svetnikov, m) odkopavali mrliče, ki so padli v štiriletni borbi. Pokopali smo na pokopališču Cim-perma novega In Kvasovega, ki sta oba padla na isti dan Tudi Matevževa, ki Je bila učiteljica v Komendi, Je padla v gozdu, tako da smo kar tri naenkrat peljali v Cerklje Pogrebi m bili lepi in veličastni. Veliko bi Ti Imel povedati in pokazati, če bi bila skupaj. Ven- dar pa Gorenjska ni bila preveč poškodovana v primeri z Dolenj sko in Notranjsko. Od sestre Julke so bili tudi trije v parti zanih in sedaj sta samo dva doma. Od sestre Stinglčove je sta rejši sin v Srbiji v partizanih, drugi pa je bil oproščen, kar je precej bolehen. Prav danes, 11. novembra, smo imeli volitve. Tiidi Primaž-kov Tone je Še živ in dasiravno je že 90 let star, je šel volit v Šola Šel je peš, le na Lojzeta se je malo opiral. Čita pa še vse brez očal, delati pa ne more več. Domačije tistih, ki so odšli na Korošvo, so prevzeli sorodnik ali pa tujci. Na Dobravi pri Ko-sernlku, Kobarju in Prosenu je vse požgano. Od Kosovih ni bi nihče ustreljen. Župnišče zopet postavljamo in je fce pokrito, Zi damo tudi novo šolo. Graščin Komenska in Križka sta pogoreli. Piši! Smrt fašizmu, svoboda narodu! Jožef Kosmač." Težko je verjeti, da more člo vek toliko preatatl, vendar pa vsa plima govore o silnem trpljenju naših bratov in sester zato je naša dolžnoat, da jim po magamo. Naj ne bo med t)am nikogar, ki ne bi vsaj nekoliko žrtvoval za jugoslovanske j una ke, ki tako zelo potrebujejo po moči. John Koemach. Satansko delo fašistov in domobrancev Pittaburgh. Pa.—Od moje ses-stre, ki živi v Trstu, sem prejela sledeče pismo; Draga sestra! — Tvoje pismo smo prejeli in smo ga bili vsi zelo veseli. Na žalost pa Ti ne morem nič veselega poročati, kajti mi smo šli skozi vse grozote strašne vojne, kile divjala v teh krajih. Brata $tankota so ubili, brat Rufael pa ima malarijo. Mama slabo vidijo in jaz sem uničena, ker imam pudavi-co že dve leti, kanuje posledica groznega mučenja v taborišču Zgodilo se je tako. Dne 4. junija 1942 so Italijani in domači zdajalci udrli v mojo domačo vas Ratečevo Brdo ^n okolico in pobrali vse moške od 16, do 60 leta starosti in jih odgnali nekoliko proč od vasi, Tam so jih najprej strašno mučili, potem pa vse pobili. Ko so to fcatansko delo izvršili, so se vrnili v našo vas in jo zažgali, Ženske in otroke pa odpeljali v Nemčijo v ta boriŠČe. Tam so ostali eno le to. Prišli so tudi po mene ^ Trst in me gnali za jtidovje, kjer so me tako mučili s drugimi ne-srečnicami vred, da se ne da opi sati. Uničili so jne duševno in telesno, tako da sem Šepasta, po vrhu pa še ta bolezen. Ko so me odpeljali, sem bila zdrava, sedaj pa je Življenje za me neznoano. Večkrat sem mi ■lila, da bi skočila v morje in končala to trpljenje. Smilita pa «e mi otroka in le radi njiju vztrajam in -Živim tp težko živ ljenje. Draga sestra! Prosim Te, ako moreš, da mi pošlješ kaj alare obleke in obuvala, nič zato, če je ponošeno, za nas je vse dobro Mi smo lačni in bosi ter takore-koč nagi, posebno pa je slabo za mamo, ker je stara in vedno Joče. Samo to •! želi, da bi vas še enkrat videla. Prosim Te, povej Katovim naj kaj pošljejo njihovi sestrični, kajti tudi ona trpi, ker ima petero malih otrok, moža pa ao ji ubiji; padel je tisti dan kot Tvoj brat. To je Pepca Katova. Oprosti moji slabi pisavi, kajti moja bolezen mi dela hude preglavice. Naj omenim tudi to, da je bil tukaj mlad ameriški rojak, ki je pri ameriških vojakih. Rekel je, ko so prišli v tržaško okolico, da so videli v nekem kraju šest ženskih trupel viseti dreves in bilu so popolnoma nage. Dostavil je, da je bilo nekaj groznega. Povedal ju tudi, da so videli več mladih žen in deklet, ki so bile vse noseče in so jih hitro odpeljali v bolnišnico. Nesrečnioe so povedale, da so jim v nemškem taborišču storili s silo, da so morale iti z Nemci, ali pa umreti strašne smrti. Vsako, ki ae je uprla, ao mučili, potem pa obesili. Rekel je, da rad ne joče, ampak ko jo videl take nečloveške prizure, so ga solze oblile. Tako zverinsko so postopali fašisti In nacisti z našim ubogim narodom! Tega človek ne bi mogel verjeti, ako ne bi sam skusil. Naj končam. Vse skupaj prav prisrčno pozdravljamo in poljubljamo, srčno želeč, da at bomo še enkrat videli. Pozdravi vse. Ostanite srečni. Živela svoboda! — Tvoja ljubeča sestra. To piamo je dovolj jasno, da vidimo vsi, kaj se je godilo v stari domovini. Kljub temu pa se dobijo nazadnjakl, ki pravijo, naj bi ljubi Bog preprečil, da ne bi Tito prišel v Trst. Ti kle-rofašivti bi radi, da bi Prlmorje a Trstom ostalo pod Italijo, tako da bi izdajalec Škof Rožman tam goapodaril. Naša dolŠnost Je, da podpremo Titovo vlado in da pomagamo našim ljudem v stari domovini. Prestali so več kot dovolj, »to zaslužijo popolno svobodo in pa naše pomoči. Caroline Btanlch. 216. kazati; morda ga zdramijo poli cijski kr«*|M*lci v stavkah, ki se širijo po debeli kakor {»o>ar po preriji, v*led oho|»wtl nrvw*»lh gospodarjev industrij. Izgledi volitev v Argentini ji WASHINGTON. - ONA - V teku razgovora, katerega sem 1-mel z visokim uradnikom vlade, mi je bilo povedano, da je skoro zagotovo, da bo polkovnik Peron zmagal v predsedniških volitvah, ki so razpisane v Argen-tiniji za dan 24. februarja. Politična situacija v Argcnti-niji je zdaj čisto podobna položaju v Nemčiji leta 1936, mi je rekel omenjeni uradnik, ki je naglasil, da se resno boji groženj proti miru na naši polobli, ako pride do tega, da se v Argentini trdno zasidra nacifašisti-čen režim pod vodstvom polkovnika Perona. Cilj politike tega spretnega političnega stratega Je, da pretvori Argentino v močno vojaško silo, katero bo podpirsla mogočna trgovska mornarica pod kontrolo vlade in precejšna zračna sila. Peron si Je pridobil mnogo zaslombe med argentinskim de-Isvstvom s tem, da Je dosegel skrčenje delovnega časa pri povišanih plačah. Kot kandidat za predsedništvo Peron bsje že govori o načrtih, ki so izdelani za dolge dobe—v nekaterih alula-jih za 60 let v naprej. Demokratična opozicija, katere naloga bi bila, da zapre Peronu pot do vlade, je desorganiziran« in brez pravega vodstva—in to je piav posebno ojačilo Peronovo situacijo. Trtfen nastop proti Peronu s strani zunanjega sveta je otef* kočen, sko ne onemogočen, radi obsežnih trgovskih zve/ med Argentino in Veliko Britanijo ter radi tega, ker nekatere osebnosti v ameriški vladi nočejo o-dobriti takih korakov napram 'iefoli na zah"dni polobli. Ameriško zunanje ministrstvo čaka zdaj na medameriško konferenco, ki se ima sestati v Rio de Janeiiu v marcu ali aprilu, kjet nndejs, ds Imj mogoče najti •i sporsrum za skupen nastop pr< ti argenOnskJ grožnji. Z zelene Štajerske Broughton, Pa«—Is stare domovine sem prejeli1 idve pismi, obe i Štajerskega, eno od svakinje Centrih in eno od svakinje Cilke Zupane, ki sta aeatri mojega pokojnega moža. Piamo Cen-trihove, datirano U. dec. 194», se glasi: Draga svakinja! Tvoje pismo smo prejeli t velikim veseljem, obenem pa z veliko žalostjo, ko nam sporočaš, da jo brat Janez umrl. Tega kar verjeti nismo mogli, saj se spominjamo, ko Je rekel, da bo še prišel obiskat svoj rojatnl kraj. U»oda je pač drugače hotela. Tudi tukaj je mnogo ljudi umrlo. Ate ao naa zapustili 3 maja, Cilka Je tudi vdova. Na tisoče Jih Je padlo po gozdovih in grmovju. Dne 14. dec. 1944 je prišlo Nemcev brez števila, grozovito ao streljali, uboge lju* di preganjali In uničili ao vae kar so mogli. Vse je bilo naenkrat v plamenu. Zdelo se narr Je kot bi bil aodnl dan. Ostalr je le nekaj hiš nepoškodovanih tako tudi naša, mlin pa ao nan zažgali, tako tudi hlev. Bilo jf strašno. Zrakoplovi ao se v zre ku bojevali, bombe so padale li grsnate. Ameriški padalci ac skakali z gorečih letsl. Jaz imam šest otrok v ataroat od 12 let do treh tednov. Zek smo Jih veseli. Glede obleke J< tukaj zelo slabo, tako ae ne dob obutve, zato bi prav prlilo, či kaj pošlješ, kakor al omenila 1 pismu. 8 pozdrsvom—Družini Centrih." Pismo svakinje Cilke: "Draga svakinja! Tvoje pismo, ki si ga pisala moji sestri, M*m prečitala. Zelo me Je potrta vest, da J« bi at Janez umrl Tudi mene Je zadela enaka usoda, kajti tudi moj mož Je umrl Tukaj smo šli skozi neverjetna trpljenje, še hujše pa je bilo v Mariboru, Ne moreni opisati ti* »tega dneva, ko so ne« iztirali i> naših domov In nas pognali v Nemčijo. Mlajši ličerki so mi kar iz rok iztrgali In odpeljali v Nemčijo. Klara je bila state b let, Milka pa 3. Tilka, stara 16 let, Je bila 1 menoj. Moža ao zaprli v posebno koncentracijo, ain J oš ko je, Ml na fronti, Janko nekje drugje. Nera pa Je bila v Celju. Tudi njo »o Vrgli v za-|iur, če/ dva meseca pa je ušla. Tako ao na« Nemci pregnali m fozkiopiii, da mamo vedeli drug za drugega. Lahko al ml-ališ, koliko aem prestala vsled tega, tako tudi drugi. Ločeni smo bili štiri mesece, končno pa amo pe vsi vmiU nazaj na dom. Dne 20. aprila ava prišli med ve s TUko, nekaj dni pozneje pa obe mali hčerki. Četudi je težko vrniti ae v razbito domačijo, smo seveda prišli z veaeljem nazaj. NI ostala ne atreha ne zidovje, samo pepel. Za prvo alio amo si napravili atsnovanje v kleti. Upamo, du bo kmalu boljše. Nimam ne očeta ne matere ne moža—edina tolažba mi Je mojih šestero otrok. Vsi te lepo pozdravljamo!—Cilka Zupane," S Štajerskega Je malo piaem v Prosveti, zato aem poslala gornji dva pismi, da bodo Štajeraki rojaki videli kako Je bilo na Šta-Jerakcm, kajti tudi tam ao potrebni naše pomoči. ' Anna Orobln. Hitler je imel etna? New York.—ONA—Francoski radio Brazzaville poroča, da je imel Hitler z Kvo Braun sinu, ki Je bil rojen v Sun Remu, na itali-lanaki Kivijeri, in aicer na dan )1, decembra 1038, Nekateri italijan«ki čaanlkarjl «0 bili baje obveščeni o tem, a niso smeli nlčeaar poročati. Omenjena francoska radioposta-|a trdi, da je prišlo nekaj čaaa pozneje do tegp, da Je bil eden uradnikov nemškega zunanjega ministrstva v Monakovu aretiran in odveden v zapor, ker ae |e drznil reči v Javnoati: "Hitlerjev sinček praznuje danea prvo ibletnlco." _ POWKH8 SKW1N11 OPKRATORH Company not too large Congenial surroundings Clean Light Work Five Day Week 8 00 A M. to 4:30 P. M. See Mr, Brown ftKNNKT-LANDON-WKB COMPANY 2430 No. Oakley _ HAN!) CO!!. WINDK.HS BOBLIN AND THANKFORMER WORK Good Wage« Paul Rent Periods day week ELECTaiCAL windings inc. Wit No. Kultu« PROSVETA IZZA KONGRESA Zgodovinski roman SpiMl dr. Im Tivhr (Nadaljevanje) Marija Lepuiičeva v Gosposki ulici, pri kateri je stanoval kralj Ferdinand s svojo vojvo-dinjo, je dobila prstan z briljanti — "einen schoenen Brillantenring". O tem prstanu se je razpravljalo po vseh ljubljanskih gostilnah, a končna sodba je bila, da je gospa Lepuiičeva dobila — premalo. Izražali so se prav reteii dvomi, bo li tisti del stanovanja, kjer sta prebivali vojvodinja in njena hčerka-princezinja, ie kdo v najem vzeti hotel. Dosti jih je bilo, ki bi tam ne bili hoteli stanovati, in to tudi brezplačno ne! Vojvod Franc iz* Modene se je že bolje obne-sel. V Ljubljani je bil priljubljen in tudi njemu se je bilo prikupilo mesto. Trikrat je odpotoval, a trikrat se je zopet vrnil. Kakor je bilo podučenim znano, je tičal v zlatih mrežah zlatih las ter se naslajal s poljubi, katerih bi Dantejeva Beatrice sladkejiih ne bila mogla dajati. Na livadah te ljubezni dandanes fte nobenega imena imenovati ne smemo! Stanoval je, kakor smo že povedali, pri grofu Vajkfurtu Turjaškem na Nemškem trgu. Dasi je imel dosti manjše ''kraljestvo" od debelega Ferdinanda, je bil vendar mnogo radodarnejšl. Ko je zadnjič odhajal iz Ljubljane, je zlatih darov kar deževalo na obitel grofa Turjaškega. *. Kronika pripoveduje) da je dobil grof VaJ-kart Turjaški prstan z briljanti; grofica mati in hči kontesa sta dobili vsaka kolje, in mladi gospodiči grofi vsak uro repetirko. Se celo hiini duhovnik ni bil pozabljen, dobil je zlato tabatiero. Največjo pozornost so vzbujali darovi ruskega carja. Med obdarovanimi se je na prvdtn mestu nahajal škof Avguštin, prejel je naprsni križ z zlato verigo, kar je bilo po kroni#ov4m poročilu vredno pet do šest tisoč goldirihrjev. O tem daru so se vneli živi prepiri, je 11 katoliškemu Škofu dovoljeno nositi dar, ki je nekako cerkvenega značaja, ki pa je izhajal iz rok očitnega krivoverca. Veliko se j« govorilo pro in contra, posebno ženske so bils proti temu, da bi prihajal škof v katoliško cerkev s križem, katerega mu je podaril človek, ki sodni dan ne more drugam kako v pekel. Prepir je odločil Škof sam: prihodnjo nedeljo je imel propoved v svoji katedrali, a na prsih se mu je lesketal ruskega carja zlati križ. Pobožno ženstvo ni od takrat več ljubilo škofa Gruberja in v svoje zadoščenje je Še doživelo, da je bil poklican za nadškofa v Sol nog rad. Bila je to posledica ljubljanskega kongresa, na katerem se je bil prikupil cesarici Karolini in knezu Metternichu! In take pro-tekclje nekaj veljajo, to posebno Še pri imenovanju škofov in kardinalov. Tako je ljubljansko meščanstvo neprestano živelo v Živahnem razburjenju. Včasih je tudi kaj imenitnega pripotovalo. Prišel je nadškof Verhovac iz Zagreba, škof iz Vidma, oni iz Lodija; tudi beneški patrijarh, znani nemški poet Pyrker. Bilo je torej vedno kaj videti. Največ hrupa je povzročil dohod salernskega princa Leopolda, drugega sina kralja Ferdinanda, ki je bil oženjen z nadvojvodinjo Klementino, hčerjo cesarjevo. Ljubljančanom je belil glave, ker se ostentativno ni hotel udeležiti mrtvaške maše po pokojni cesarici Ludo-viki, dasi je bil čil in zdrav, ter je takoj po maši obiskal ruskega carja v škofijskem dvorcu. To vse je vplivalo, da je princ Leopold v hipu postal nepriljubljen pri Ljubljančanih. Ti so bili v tisti dobi hiperlojalni. Pravi tip takega lojalnega meščana je bil Henrik Costa. V predgovoru k svoji kroniki o ljubljanskem kongresu piše: "Ne poznam višje sreče, nego ljubljeni domovini pod varstvom modre in previdne vlade po svojih močeh služiti in koristiti. To, kakor tudi pospeševanje podložniške ljubezni do predobrega in preljubečega deželnega očeta imam za svojo in vsakega državljana prvo in sveto dolžnost. Naj bi tudi moje delce (kronika o kongresu) dokazovalo, kako se Kranjec trudi, da bi milost in naklonjenost najboljšega deželnega očeta z neizbrisljivimi občutki spoštovanja, ljubezni in hvaležnosti poplačeval ter te občutke presajal tudi na pozne potomce!" Tak je bil rod tedaj, in prav malo jih je bilo, kateri bi bili le v mislih hoteli grešiti proti lojalnosti, ko se je približeval konec kongresnih razprav ter se tako bližal trenotek, da bosta najboljši deželni oč« in najboljša deželna mati zapustila mesto! Nikjer pa pojemajoči kongres ni tako vplival kot pri Ceškovih. Takoj po plesu so že bile velike sitnosti, ker se je vse mesto menilo o tem, da je konec med Andrejem in Fino. Vsak bi bil rad zvsdsl natančnejše vzroke. Najboljše prijateljce so prihajale v hišo, ne toliko iz radovednosti nego iz hudobije, da bi se pasle ob zadregi matere Elize. Pa le-ta se je čvrsto branila: da je Fina še premlada, da je Smole itak človek, o katerem se ne ve, bo li dober zakonski mož, ali ne. Tudi se je namigavalo, da rad zapravlja in da sploh ne kaže trdnega značaja, na katerem temelji sreča vsakega zakona. Istotako se j« grajalo, da je mladenič, dasi že kot ženin, prerad zahajal k Židanovim na Poljane, kar ga nevestini materi nikakor ni moglo priporočati. 0 "Končno," je odgovarjala gospa Eliza, "je bila že božja volja tako in nam ČeŠkovim je prav. Bo že Bog dal novega ženina in gotovo bo boljši, nego je bil oni, katerega smo izgubili!" Nekaj skrivnostnega je tičalo v tem odgovoru matere Elize, in prijateljice so se prepričale, da je dogodki niso potrli in da se ne nahaja v nikakih zadregah, katere bi ji bile dobre prijateljice prav iz srca privoščile. Tudi deklica ni bila posebno poparjena. Nekoliko bledih lic je bila in včasih se je nekoliko zamislila. Parkrat jo je ogovoril mladi knez na ulici in enkrat jo je še celo spremljal po Lat-termannovem drevoredu. Ljubljanske gospe so to opazile, in skoraj se je pričelo širiti mnenje, da se bo iz tega kaj razvilo, ker se je mladi aristokrat, kadar je bil v družbi z dekletom, kazal zaljubljenega od nog do svojih črnih las. Gospa Češkova pa bi bila prisegla, da ji mladi Neri Corslni postane zet in da bo cvetoča ji hči kakor kneglnja svoj Čas hodila po cvetoči Toskani. (Dalje prihodnjič) Obračun s pijavkami in izdajalci Predstavniki Zadružne zveze, Zadružne gospodarske banke in kranjske "Jugobrune" obsojeni Ljubljana.—Pred izrednim vojaškim sodiščem se je 11. avg. zagovarjala akupina odgovornih predstavnikov Zadružne zveze in Zadružne gospodarske banke, proti kateFlm je javni tožilec IV. armade vložil obtožbo, da so v času okupacije našega ozemlja pO italijanskih In nemških vojaških silah brez okupatorjevega pritiska gospodarsko in denarno pomagali tujcem in doms-čim Izdajalcem pri izvrševanju njihovih vojnih zločinov nad narodi Jugoslavije in nad združenimi narodi. Tsko so obtoženci kot odgovorni predstavniki ZZ podpisali za en milijon lir italijanskih dr žavnih zakladnih bonov, namenjenih izključno oboroževanju fašistične vojske Vzpostavili so poslovsnje ZZ z okupatorskimi densrnimi zavodi, zlasti c Ban-cs d'ltalia in Banca dl Roma, i katerimi so imeli skupno pro meta 22 milijonov lir. Iz fingi ranih računov so za ZZ izplačsli domačim političnim in vojaškim izdajalskim organizacijam pre ko 1,080,000 lir. V lastni zgradbi na TyrSevi cesti so prepustili H sob informacijskemu odseku šefa pokrsjinske uprave in odseku izplačali 40,000 lir. Za ZOB, katere lastnica je V ®0' i ZZ. so podpisali 10,750.000 lir italijanskih zakladnih bonov, namenje- nih izključno za oboroževanje italijanske fašistične vojske. Za ZGB so poslovali z denarnimi zavodi okupatorja, zlasti z ljubljanako podružnico zavoda Banca d'ltaMa, s katero so imeli preko 33 milijonov lir prometa, in eržalko podružnico Banca di Roma a prometom nad 92 milijonov lir. Neposredno po okupaciji so v Belgradu osnovali podružnico ZGB in preko nje gospodarsko sodelovali z okupatorjem. Prevzeli so izvrševanje blagajniških in hranilnih poslov za dontato izdajalsko .vojaško organizacijo in vršili blagajniške posle za okupatorja. Da bi izkazali gospodarsko uslugo okupatorju, so sklenili prodajo svojih koncernskih pod jetij Sešir d. d, tovarne klobukov v ftkofji Loki, Levant d. d.f tovarne konoplja v Baču, Slad kogorske tuernice lepenke d. i o, z. na Sladkem vrhu in Park hotel d. z O. Z. na Bledu. Neposredno po okupaciji so odobrili kredit tovarni za letala Ikarus v Zemunu, ko Je to tvornico prevzela nemška tvrdka MW. n Flug/eugwerkeH, tovarno Štora ki Ji Je ZGB lastnica 62'( delnic so dali na razpolago in v tzkori ščanje okupatorju in so mu do-bsvili skoraj celotno proizvodnjo. Kot odgovorni predstavniki tovarne Zmsj d. z o «. v Ljubljani in Kristal, delniške družbe PONDELJEK, 4. FEBRUAPT* v Mariboru, so stavili ti podjetji na razpolago in gospodarsko izkoriščanje okupatorju, ker so mu dbbavljali skoraj celotno proizvodnjo. Senatu je predsedoval poročnik Jure Lesjak, prisedniki so bili major Mirko Lokar, Mirko Bregar, kapetan Stanislav Piš-ljar in major Ivan Vanič, sekretar pa poročnik Stanko Kovač. Obtožbo je zastopal javni tožilec IV. armade poročnik dr. Viktor Damjan. Razprava se je zočela ob 3. popoldne in je trajala pozno v noč, saj je bilo obtoženih 30 predstavnikov obravnavanih podjetij, izmed katerih jih je 8 na begu, 14 neugotovljenega bi valilča, 14 v priporu, ostali pa so se branili s prostoati. Obsojeni so bili: gimnazijski ravnatelj v p. Bogomil Remec, prtdaednik upravnega odbora ZZ, nadzorstvenega sveta ZGB, upravnega odbora Store in za-cjruge Stadion, podpredsednik upravnegs odbora Vzajemne posojilnice. upravnega odbora ho-telake in stavbne družbe Union; ravnatelj Zadružne zvese dr. Jože Basa j, predsednik uprsvnega sveta ZGB, upravnega odbora Tekstilsrne d. d. v Kočevju. Itd., odvetnik dr. Stanislav Žltko. predsednik Kstoliške akije, častni kanonik papeža Pija s mečem in čepico, član upravnega in izvršnega sveta ZZ , nadzorstva-negs sveta ZGB itd , vsi trije na begu; dr. Ivan Slolur, generslni ravnatelj ZGB, predsednik Pokrajinske zveze delodajalcev itd. (v priporu)—na odvzem svobode s prisilnim delom in izgubo političnih in državljanskih pravic za dobo 5 let ter na zaplembo celotne imovine (dr. Slokar samo imovine, s katero je bil udeležen pri navedenih podjetjih); gimnazijski ravnatelj, dr. Karel Capuder, podpredsednik upravnega odbora ZZ in član nadzornega sveta ZGB (v priporu); industrijalec Ivan Avsenek, predsednik Hranilnice ljubljanske pokrajine, član upravnega sveta Store, tvornice za dušik v Rušah, TPD itd. (neugotovljenega bivališča) in knjigovodja ZZ in poslovodja Zmaja, na odvzem svobode s prisilnim delom za dobo 3 let, izgubo političnih in državljanskih pravic za dobo 2 let in (razen Capudra, ki je brez premoženja) na zaplembo celotne Imovine; dekan in častni kanonik Valentin Zabret, podpredsednik upravnega odbora ZZ (neugotovlj. bivališča), župnik Janez Kete (na begu), član upravnega in izvršnega odbora ZZ, posestnik Josip Skvarča iz Logatca, član upravnega odbora ZZ (na bagu) in odvetnik Miloš Stare, član nadzorstvenega od bora ZZ (na begu)—na dvzem svobode za 2 leti, izgubo političnih in državljanskih pravic za 2 leti in zaplembo premoženja, s katerim s? bili udeleženi prt ZZ; stavbenik Matko Curk, . član upravnega«odbora ZGB (v priporu), veletrgovec Ignacij Vok, član upravnega sveta ZGB (neugotovljenega bivališča), odvetnik dr. Ivo Ceanik, član upravnega sveta ZGB (na begu), od vetnik dr. Albin Šmajd, član upravnega sveta Store (na be gu), ravnatelj Franc Vogel, član upravnega sveta Store in Teka-tilame (v priporu), prof. Franc Pengov, član nadzorstvenega odbora Store (na begu), in ravnatelj ZGB Franc Erce — na odvzem svobode za dobo 14 mesecev, izgubo političnih in državljanskih pravic za dobo 2 let in na zaplembo celotnega premoženja (Curk samo na zaplembo 75%; Erce )e brez premoženja). OBSODBA JUGOBRUNE Kakor smo že v nedeljo na kratko poročali, se je v soboto dopoldne pred vojaškim,, sodiščem ljubljanskega vojnega področja začela razprava proti lastnikom in vodjem znane kranjske tekstilne tvrdke "Jugobruna", ki je nosila svoje ime po svojem glavnem lastniku, tovarnarju Frantilku Bruni iz Plavov v ČSR In ki je po prihodu okupatorja spremenila ime v "Tekstil-bruna". Vodstvu podjetja je pod okupacijo uspelo, da so mu nemška oblastva priznala značaj oboroževalne Industrije, ter se je z vsemi mogočimi sredstvi stavilo okupatorju v službo. Nemcem je tovarna dala na razpolago vse svoje znatne zaloge blaga, ki jih je poprej načrtno odtezala jugoslovanski potrošnji In je pod novim gospodarjem preuredila svoje delovanje tako, da mu je služila s čim večjim uspehom. Za nemško vojsko je tovarna izdelovala obvezilni material in vrečice za smodnik. Mel drugim so bili lastniki in vodje podjetja obtoženi, da so že v zimi 1940-41 izvedli redukcijo 25% delavstva, čeprav so imeli na zalogi dovolj surovin, samo zato, da bi oslabili gospodarsko kapaciteto Jugoslavije, o kateri so vedeli, da se nahaja pod stalnim vojaškim in političnim pritiskom fašistične osi. V istem času so našemu trgu odtezali zaloge svojih izdelkov, da oslabe gospodarsko kapaciteto Jugoslavije in prihranijo zaloge okupatorju. Prostovoljno ao izpreme-nili naziv svojega podjetja i. nemškim imenom "Tekstilbru-na" ter dopustili, da ae podjetje do zadnje možnosti izkoristi za nemško silo In gospodarstvo. V čaau pred in po okupaciji so čez vsako mero izrabljali zaposleno delavstvo, da bi se s tem neupravičeno gospodarsko okoristili, naše ljudstvo pa oslabili v njegovem odporu proti okupatorju. Zabranili so vsako redno knjigovodstvo in opuščali sestavo letnih bilanc, da skrijejo kapaciteto svojega podjetja pred vpogledom državnih oblasti. Hkrstu pa so v inozemstvu vodili pravo knjigovodstvo in s tem uvedli zloglasni način, ki je bil v naših podjetniških krogih znan pod imenom 'sistem Jugobrune*. Voditelji podjetja so v sporazumu s lastniki zavestno delovali proti OF in NOV s tem, da so dopuščali Geštapu neomejeno kootrolo delavstva, da so Gešta- jhi stavljali na razpolago kartoteko delavstva, silili delavce k denarnim zbirkam za NSADA itd. Dopuščali so v podjetju širjenje nacistične propagande že pred vojno, posebno pa v letih okupacije. Ugotavljali so pristaše OF, jih na posebnih listah zbirali in tako ovajali Geštapu. Na ta način so povzročili smrt delavca Jožeta Resmana In delavke Ane Hafnerjeve, ki sta bila na podlagi njihovih ovadb v Begunjah ustreljena, ter povzročili odvedbo velikega števila delavcev v zapore In Internacijo. Zasliševanje prič, ki je zavzelo velik del dopoldanske in domala vso popoldansko razpravo, je nazorno Jx>dkrepilo navedbe obtožnice. Živo sliko okrutnega izkoriščevalskega sistema, ki ga je vodstvo izvajalo nad delavstvom še pred vojno in ki je v sodelovanju z okupatorjem našlo samo svojo izpopolnitev^ je podal bivši starešina delavskih zaupnikov v podjetju Bogomir Se-šek. Obsojeni so bili: František Bruna, tovarnar iz Plavov v ČSR, inž. Miloš Taranza, podjet nik iz Dolenjega Leskova v ČSR, Inž. Voja Adalbert Knop, podjetnik neznanega bivališča, Jožef Synovec, ravnatelj tovarne, neznanega bivališča, in Friderik Zestar, obratovodja tovarne, neznanega bivališča—vai na smrt z ustrelitvijo. Dalje so bili obsojeni Viktor Seidl, podjetniški za upnik neznanega bivališča, na 12 let odvzema svobode s prisilnim delom, Stanislav Chauloupetzky, ravnateljev namestnik, na 2 leti prisilnega dela brez kratenja svobode (v priporu), in Josip Dyml, tekstilni uradnik "Jugobrune" (v priporu, na 3 leta odvzema svobode s prisilnim delom. Hkratu je sodišče izreklo zaplembo celotne imovine pravne osebe "Jugobruna" in imovine na smrt obsojenih, ki se nahaja na področju Jugoslavije. —Po Slov. Poroč. Rasni mali oglasi Girls for light factory work and packing STANDARDIZE Phone: Humbolt 4110 CAPABLE WOMAN to keep house - Two adults - Good cook -Stay or go - Own roorrt and radio • Good working conditions - Pleasant home.—Phone: Stewart 3624 _ BUBBLES pravi— # Vidim, da nam bo atomitna aila pomagala opravljati Soma-6a dala prav kmalu. A mod tam (worn mora biU vaaano to prav aa milo talko dobi. Zapomnita al. k »ar J« maMoba. tam )a mik> torej oddaj ta valo ha BI J ENO maščobo, ki ja potrebna ta ve* mila. AU GLEDATE ZA DOBRO PLAČO IN STASIUVOSTT Talofon kompanijs ima nekaj takih prilik hišnice (JANITRESSES) Tsko) od sačetka plača TSc na uro. pe troh moaocih 7lc na uro In po šestih moaocih pe SSs aa ura. ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSEH DELIH MESTA Delovne ure od 8:20 pop. do 13 ure ponori. POMAGALKE V JEDILNICI IN KUHARICE V KAFETIRIJI POTREBUJEMO NOVA VISOKA PLAČA Oglasite ss pri illinois bell telephone company v pritličju 30f W. WASHINGTON ST. Angleži in griko vprašanje London.—ONA—Iz zanesljivih virov prihaja vest, da bo zahtevala angleška vlada, da grška vlada sama razloži svoje stališče v varnostnem svetu organizacije Zedinjenih narodov. To v odgovor ruske obtožbe glede navzočnosti britanskih čet na Grškem. • Grška delegacija v Londonu podpira stališče Ajiglije, obenem pa se boji, da utegne ta ruska izjava povzročiti nove nemire v Grčiji, ker bo levica smatrala, da bodo Rusi njene težnje zdaj bolj energično podpirali. To ravno v trenotku, ko si sedanja grška vlada prizadeva zgraditi politično stranko sredine. Nekateri opazovalci smatrajo, da je nevarnost novih bojev in ponovnega izbruha meščanske vojne, ako vprašanje Grčije v Londonu*ne bo kmalu razčiščeno. Razni mali oglasi ian road £a prijetno olatta-nje poskusite čisti, modarnl In preizkušeni način, ki {»omasa prt navadnem hrbtobolu. Samo porabite an velik Johnson BACK PLASTER ravno na bolečem prostoru. To je milo zdravilo In prijetno ORZJE vai hrbet, olajia bolečine in okorelosti. Gorki flanelasti pad odpravi mrzloto, paao-ve In obvese. Dober občutek. Izdelan pri Jojuuwna Johnson. Dobi se v BAbK 1'IASIfR 25 WOMEN WANTED r No experience necessary; to pack spinach; 75c per hour; time and Vi over 40 hours. See Mr. Maier. Krispy-Kleen Vegetables, Inc., 28 South Water. Market. PICTURE FRAME FINISHERS Experienced finishers, polishers, sanders, etc. for wood molding; steady work with plenty overtime; free hospitalization and insurance. Turner Mfg. Co., 2309 S. Keeler av., 2d floor. SINGLE NEEDLE OPERATORS FOR SPORTSWEAR CAN MAKE $1.25 OR MORE PER HOUR STEADY - PLENTY OF WORK . 5 DAY WEEK MARLO JUNIORS 115 South Market St. 4th floor La France Dress C Announces THE OPENING OF A MODERN FACT0R1 at 31 IS ROOSEVELT RD. Stock of the Latest Style Dre always on hand for immedij delivery COOPER WAN11I Highest .salary Best equipment and working conditions in nice small town near Chicago C. F, N. Room 940 30 W. Washington 9 Chicago, 111. Gen. Office and P ay« Clerk . for plant located si 3636 WEST 38th STREET 40 hour week Time & hslf for overtime Excellent pay 6ood opportunity Phone SUPERIOR 3704 Ask for Mr. O'Connor V Prosvetl »o dnevna «▼•» ne in delavske vesti. AU I čltate vsak dan? GIRLS—WOMEN for typing and clerical work in small pleasant mail order office. P«i nent noaitions Hours 8:30—8:00. No Saturdays. Excellent opportu« nent positions, with good starting salary. Convenient transportation. CENTRAL MERCHANDISE CO. 1(1 W. HURON ST. naročite si dnevnik prosveto Po sklepu 12. redne konvencije se lahko naroči M Ust Prostato* priitojo eden, dva, tri. itiri aU pet članov is •»• družine k eni na«t nini. List Proa veta stane sa v»e enako. »Člane aU nečlana M«« eno letno naročnino. Ker pa ilani fte plačajo pri asesmentu J tednik, se jim to prišteje k naročnini. Torej seda) nI vsroka. r* da Je list predrag sa člane SMPJ. Ust Prosveta Je vala lastnin« * gotovo Je v vsaki druilni nekdo. U bi rad čital Ust vsak dan. Pojasnilot—Vselej kakor hitro kateri teh Članov preneha biti t «J SNPJ, ali če se preseli proč od druiine in bo zahteval sam svoj 1» tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj na jjaaiti upravniitvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako teg« «* stori, tedsj mors uprsvniitvo znižati dstum zs to vsoto naročnika- Cena listu Prosveta Jet Za Zdrui. drftave In Kanade IM0 1 tednik la.------------------- 4J0 2 tednika in____________I JO 3 tednike in...............2.40 4 tednike Ul.................1.20 I tednikov te______________ nič Za Evrope Je..., Itpolnito spodnji kupon, prileftite . __ Money Order v pismu te si naročile Prosvetew Ust U Je vsta PROSVETA. SIVPJ, 2087 So. Lawadale Ave. Chicago 22. I1L Priloženo potMJam naročnino sa list Piosvele Naslov _______________ Ustavite tednik te ga pripižiie k asoji članov saoje družino: ------------------------------------------ČL ______________________________________CL