Leto LXVL, ŠL 89 Lf ubijana, sreda io. aprila 1933 Cena Din LOVENSKI Izdaja vsak (ten popoldne, tavzemđi nedelje in praznike. — Inseratt do 90 petit ^7» do 100 vrst Dto 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S.—, večji tnseratJ pettt rrsta Din 4.—> Popust po dogovoru, Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« *slja mesečno ▼ Jugoslaviji Din IX—, za Inozemstvo Dto 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN CPRAVN18TVO LJUBLJANA, Knafljeva nltca it. 5 Telefon št. 3122, 312S, »124, S125 m 3126 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 8 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica L telefon it. 60, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru MKL Račun pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani it. 10.S51 Azija se probu j a Senzacij©nalne vesti o tajnih pogajanjih za sporazns sko in Kitajsko med Japon* London. 19. aprfla p. Nemalo senzacijo v vseh političnih, a nič manjšo skrb v diplomatskih in finančnih krogih so vzbudile zaupne vesti, da se vrše med Kitajsko m Japonsko kljub vsem voj-nkn operacijam na Daljnem vzhodu skrivna pogajanja za sporazum in sodelovanje. Ta pogajanja sicer nimajo oficijelnoga značaja, marveč so tako rekoč še v privatnih rokah updivnm kitajskih in japonskih gospodarskm krogov, ki uvide-vajo, koliko škodo povzročajo sedanje rai^iKije obema državama, a ni dvoma, da bo ta struja prodrla, tem prej, ker v&ada na Kitajskem popoftna anarhija, tako da sedaj nihče več ne ve, kdo pije in krio plačuje. IV} zanesljfcvfii informacijah angleških. zaupnikiDv na Daljnem vzhodu je središče tega pokreta Kanton. Ofidgedna kitajska viada sicer te vesti demantira kot tendenco gotovih prena-petežev, vendar pa te vesti niso docela brez podlage. Vodstvo tega pokreta je v rokah starega kitajskega državnika, bivšega ministrskega predsednika Tuan-čajudja, ki vodi pogajanja z zastopnikom Japonske na Kitajskem, ministrom Ari-vošijem, Tuančijua je predlagal najprvo razgovore o obnovi prijateljskih odno-šajev. Pozneje so bih' k tem razgovorom, ki zavzemajo vedno bolj značaj obsežnih pogajanj, ptridre^njend toda še nadaljnji uplivni ljudje, med drugi-mi bivši vojni minister Kitajske, kakor tudi general Ceukuofu, eden izmed najožjih zaupnikov diktatorja Cankajska. Cerikuofu je namreč voditelj in organizator tako zvanih »modrih srajc«, oficirske lige, ki stremi za sporazum z Japonsko. Pokret za sporazum se vedno bodj širi tudi v drugih kitajskih provincah- Tako je na primer general Ti&suecung v svojem področju že najstrožje prepovedal vsako nadaljno agitacijo za bojkot japonskega blaga. To akcijo podpirajo zlasti tudi trgovski krogi v Tiencinti. V tukajšnjih diplomatskih krogih ne prikrivajo, da je kljub vsem sporom med Kitajsko in Japonsko sporazum kaj lahfco mogoč. Upoštevati je namreč treba dejanski poiožaj. Na severu Kitajske se je akcija Caughsuelianga docela zlomila. Položaj nankinske vlade je skrajno omajan. Zunanji minister Loveokan m finančni minister Simgcuven sta podala ostavko. Inicijativa prehaja boij na Kanton, ki pa je odločno za sporazum z Japonci. Cankajsek ima docela vezane roke. Če nastopi na severu proti Japoncem, se podaja v nevarnost, da mu z juga padejo v hrbet domači nasprotniki, Vu-pejfu m drugi K vsemu tem« pri še bridko spoznanje, da Kitajska od 2 ene v« nima pričakovati nic drugega, kakor samo lepe besede in dobre nasvete, a brez stvarne podpore m pomoči. Razprave o japonsko-kitaj-skem sporu v Društvu narodov so jasno pokazale, da na kake represalije proti Japonski ni niti misliti. Nasprotno, japonski delegat pri Društvu narodov je svoj povratek iz Ženeve izkoristil za to, da je pričel v Londonu in Washingtonu pogajanja za tesnejše gospodarsko sodelovanje z Japonsko, kar bo šlo le na Škodo Kitajske. Zato se lahko zgodi, da bo njegov povratek v Tokio, kjer ga pričakujejo okrog 27. aprila, pomena začetek nove dobe vzbodno-aajske zgodovine. Kar se tiče Japonske, je treba upoštevati, da jo manevri ameriške mornarice v Pacifiku skrajno vznemirjajo. K temu prihajajo se vesti, da namerava ameriško brodov-je ostati v Pacifiku do julija 1934. Vse bo tudi Japonsko sili k sporazumu s Kitajsko. Ce bi ne bili odnosa ji med japonsko ki ameriško mornarico še od prej dobri m prijateljski, bi kneli Japonci še več povoda za vznemirjanje. Po sporazumu med Japonsko m Kitajsko bi se položaj na mah izpremenil. Potem bi prišlo na površje zopet staro- 9 A zija Azijcem!« in pričela bi se politika borbe med belo in rumeno raso. Značilno v tem pogledu je pisanje japonskega lista »Nihon*, ki predlaga, naj bi se nova mandžur-ska država zaprla za vse, ki je ne priznavajo, to je za pripadnike bele rase. O mednarodnem miru in sodelovanju po ženevskih sklepih ne more biti več govora. Belci niso mogli ujeti v svoje ženevske mreže rumene rase in groze zaradi tega sedaj z blokado. Zato jih mora rumena rasa prehiteti in jim sama napovedati bojkot. Ta predlog je vsekakor toliko drzen kakor originalen, vendar pa po mnenju londonskih diplomatskih krogov docela verjeten. Na drugi strani pa je tu tudi še Rusija, ld zaradi dogodkov v Evropi zlasti pa v Nemčiji ne more biti baš vzradoščena in si more le želeti čimprejšnjega sporazuma z Japonsko in Kitajsko. Dejstvo, da Rusija ni članica Društva narodov, bo to zbližanje le pospeševalo. Tako se lahko zgodi, da bo dobila svetovna mednarodna politika docela nove smernice, ki bodo brez dvema vplivale tudi na Evropo samo, ki se bo morala dobro zavarovati, da v tej gigantski borba dveh ras ne podleže. Mtissolmijevi manevri Svarilen glas iz Francije — Mussolini ni opustil svojih revizijonističnih načrtov Pariz, 19. aprila. AA. »Homme Libre« se v današnji številki bavi z nemško-žtalijanskim razmerjem in med drugim pravi: Nihče naj nam ne dokazuje, da sporazum med Italijo in Nemčijo ne bi bil popoln, širijo se vesti, da je Mussolini opustil svoje znane revizij on i stične na- črte, toda te vesti prihajajo k nam iz Italije, in zato mi ne moremo dehti optimizma, ki vlada glede tega v nekaterih krogih. Italija nas hoče prevarati in prepričati države Male antante, da ni zanje nikake nevarnosti, da med tem pridobi na svojo stran Veliko Britanijo. Katoliška cerkev bo podpirala Hitlerja Nova navodila nemških škofov naročajo duhovščini, da mora gledati na največjo harmonijo med cerkvijo in Hitlerjevim režimom Kolu, 19. aprila Nadškofijski ordinarijat je izdal te dni izvršilne določbe k sklepom konference nemških škofov, ki se je vršila, kakor znano, 28. marca v Fuldi in na kateri je bilo sklenjeno prernirje z narodnimi socialisti. V teh izvršilnih določbah so pred vsem navodila za duhovščino, kako naj postopa napram narodnim socialistom z o žirom na svoječasne stroge prepovedi in glede podeljevanja zakramentov. V teh navodilih se izrecno povdarja, da se člani narodno socialističnega pokreta zaradi svoje pripadnosti k Hitlerjevi stranki v nobenem pogledu ne smejo vznemirjati, kar se tiče cerkvenih obredov in se jim v nobenem primero ne sme odrekati za- kramentov ali cerkvenega pogreba. Tudi če pridejo narodni socialisti v uniformah v večjih skupinah, se jim mora dovoliti dostop v cerkev in sprejemanje zakramentov. Prav tako je duhovščina dolžna blagoslavljati hitlerjevske zastave, opravljati cerkvene obrede pri njihovih prireditvah in sploh gledati na to, da bo vladala med cerkvijo in hitlerjevei največja harmonija. V političnih krogih sodijo, da je to rezultat Papenove intervencije pri Vatikanu ter da je smatrati ta navodila, ki so merodajna za vse katoliške duhovnike v Nemčiji, za popolno podreditev cerkve Hitlerjevemu režimu. Pred važnimi izpremembami v nemški diplomaciji Pariz, 19 aprila. AA Kakor pišejo fran-cozski listi, je v nemškem zunanjem ministrstvu v doglednem času pričakovati velikih izprememb Na celo zunanjega mini. sfcrefava naj bi stopil namestu Neuratha Papen, Neurath bi se pa vrnil na svoje prejšnje mesto kot veleposlanik v Londonu, a sedanji londonski poslanik Ho esc h bi stopil v pokoj. Sedanji nemški poslanik v Moskvi Dircksen bi bil premeščen v Tokio, ker Hitler z njim ni zadovoljen, na njespo-vo mesto v Moskvo bi pa prišel šef nemške delegacije v ženevi Nadomv. Tokijski poslanik Voretzsoh bi bil irpokoien Prepoved uveza premoga v Avstriji D'jnnj. 19. aprila. Danes popoldne se zopet sestane zvezni svef Med drugimi predlogi, o katerih bo razpravljal je tudi predlog o prepo\redi uvoza rja\'e?a premoga in trajne omejit\>e uvoza črnega pre-n ogla. Socialni demokrat je so sta\'ili k temu še dodatni predlog, naj se sploh uvede monopol za trgovino s premogom. obvezen verouk v avstrijskih šolah Dima. 19. aprila. Krščansko socialni prosvetni minister dr. Rintelen je razveljavil odlok, ki gra te svoiečasno leta 1919. izdal takratni državni podtajnik za prosveto, sedanji predsednik d.inajske*ra šolskega sveta Gldckel. po katerem udeležba pri verskih vajah na srednjih, meščanskih in osnovnih Šolah ni bila obvezna. S tem torej zopet uvaja na vseh avstrijskih šolah obvezni verouk. Zopet Papen odpotoval iz Rima Rim, 19. aprila. Nemški podkancelar Papen je sinoči odpotoval nazaj v Berlin. Na kolodvoru se je poslovil od njega v imenu vlade državni podtajnik Suvich. Zatiranje korupcije v Nemci ji Berlin, 19. aprila. Preiskava zaradi ko-mpcij se nadaljujejo. Danes so v Berlinu izvršili tri nove senzacionalne aretacije. Aretirani so bili ravnatelji zavoda »Deutsche Verkehr- in Kredithank« dr. Walter Prerauer, Schlesinger in Schevven, ki 9o jih ce-umili velikih zlorab v škodo zavoda, ki je las- nemških državnih železnic in se je v zadnjem času mnogo bavil z predujmi na pokojnine bivšim železn carjem. Tudi iz Avstrije bodo Izgnali žJide? Budimpešta, 1°. aprfla. &sti objavljajo f senzacion:Ani obliki vest z Dunaja, da se pripravljajo tamkajšnje oblasti na preganjanje Židov. Baje bodo izgnali iz Avstrije 50.000 Židov, ki so se leta 191S preselili iz Vzhodne Evrope na Dunaj ter se tam za stalno nastanili. Grški državniki posetijo ril vi* • Turčijo Ankara, 19. aprila. AA. Anatolska agen_ cija poroča: Predsednik grške vlade Kal-daris in grški zunanji minister Maksimos sta se z zadovoljstvom odzvala povabilu turške vtade naj obiščeta Turčijo. Njuna obiska pričakujejo v najkrajšem času. Sodba v moskovskem procesu 4 obtoženci so obsojeni na izgon, eden je oproščen, ostali pa obsojeni na večletno ječo Moskva, 19. aprila r. Po končanem dokaznem postopku so dobili za državnim to« žilcem besedo zagovorniki obtožencev. Prvi je govoril Tn oni tonov odvetnik Braude. Izjavil je, da je Thornton zbiral samo gospodarske informacije. Prepričan je bil, da bo Rusija nekoč trgovinski tekmec Velike Britanije. Thoraton ni imel pojma o vojaškem vohunstvu, če pa so mu take podatke izročali, jih je sprejemal proti svoji volji. Nato je dokazoval, da je dokument o 27 vohunih brez vsake podlage, saj je državni tožilec sam umaknil obtožbo gle_ de Gregorvja, ki je na seznamu teb dozdevnih vohunov. S tem pade v vodo tudi vsa obtožba ki se opira na ta dokument. Nordvvaliov odvetnik Oalmatovslcij je dokazovat, da je sam državni tožilec imenoval glavne priče njegovega klijenta nemoralne ljudi. Nedolžnost Nordvvallovo potrjuje tudi angleška banka, ki je potrdila, da je NorđwaH izročil Tavlorju denar za prodano obleko. Norctvvall je ves svoj pro_ sti čas posvečal svoji rodbini. Dalmatov-stkLj je zahteval za svojega klijenta oprostilno razsodbo. Nato je govoril odvetnik Kusnrja, Lido, ki je razčlenil obtožbo proti svojemu klijentu, Kušnija obtožujejo, da je bdi tajen agent, da je povzročil poškodbe in da je zbiral tajne podatke. Delavci mu niso vrnili manjših posojil in zato so ga obtožili zaradi korupcije. Sam Thornton je priznal, da Kušni ni dobil drugih poročil kot samo gospodarskih. Razprava je bila nato pre_ kinjena 20 minut. Moakhousov odvetnik Je nato uvodoma priznal, da je njegova naloga težka. Sokolov, Olejnik in Maodonald trde, da jc Momkhouse bil vohun in da se je udeležil sabotaže. Toda iz izjav teh prič samih je razvidno, da Monkhouse ni glavni krivec, kar je priznal tudi državni tožilec. Po končanih zagovorih je predsednik sodnega dvora pozval obtožence, da se la_ hko oglasijo k zadnji besedi. Vsi ruski obtoženci so priznali svojo krivdo. Angleški obtoženci pa so z izjemo Macdona.da zatrjevali svojo nedolžnost. Macdonald je ves bled in tiho izjavil v ruskem jeziku: kriv sem. Drugi angleški obtoženci so govorili po angleško. Monkhouse je zatrjeval, da je nedolžen, da ni nikoh vohunil in da ni nikoli podkupoval, ker je njegova družba bila ponosna na eiektrifikacijski napredek Rusije, pri ka_ terena je odlično sodelovala. Podobno so zatrjevali svojo nedolžnost tudd ostali. Nord-wall je razen tega izjavil, da je vedno storil, kar je bilo v njegovih močeh za socializem. Tudi v bodoče hočem ostati prija« tel j Sovjetske Rusije. Pred zaključkom razprave je še enkrat govoril drž tožilec Višinskij, ki je zahteval, naj sodišče strogo kaznuje sovjetske državljane za njihova zločinska dejanja. Prav tako pa naj se izvede najvišja socialna otoramba napram vsem, ki so ogražali sovjetsko državo. SodSšče je sovjetsko m zato je lahko tudi milostno. Sabota&no iovanje obtožencev ne more zadržati predka sovjetske države. Sodba Po več urnem posvetovanju je btta pozno zvečer izrečena sodba. Obtoženi Gregoryj, ini. Afonghotm, Nordwall in Kušni so obsojeni, da morajo v teku treh dni zapustiti ozemlje Sovjetske Rusije in se v dobi šestih let ne smejo vrniti. Nadaljnji obtoženci so obsojeni: tnž. Thornton na tri leta, Macdonald na % leti, Kusev, Lobanov in S uho roški na 10 let, Zorin, Kotljarevski in Sokolov na 8 let, Krašnjenikov na 5 let, Olejnik na 3 let, Lebedev na 2 leti in Kntuzova na poldrugo leto ječe, dočim je bil obtotoženi Sievver oproščen. Obsojena Thoin-tona in Maodona4da *** davi o pol dveh odpeljali nazaj v zapoc. V po.Kticn.fh krogih mrs4rjo, efe bosta mogia napravit! vzklic a*d pa da bo viada kazou izipremesiFla v izgon ra sov}e*sfce Rmsaje. 2ena Lbtvinova priredi drevi ptes, na katerega bodo povabOijoni dJtploinati in taja novinarja. V tem vidijo poskus obnovitve ptiiatetjtsfcft odnošaiev med sovjetsiKiiii oblastvi in v Moskvi prebfvajocmi ino-zemci. Za traiamja procesa proti a/ng^eSkimi nženijcrjem ie namreč postalo ozračje t»-ko napeto, da se R»asi, ki 90 ime* prija-teioe med inozemci, msc opa&i tem nta stisniti roke, bojoč se, da jih ne bi ptrogia-siii za sokrivce »an^lešTtrli votouinov«. Odmev t Londonu London, 19. aprila. Zunanji minister Simon je ves večer t zunanjem ministrstvu čakal na poročila iz Moakve. Ko > prejel obvestilo o sodbif je brezžičnim potom takoj obvestil ministrskega prodeed* nika Macdonalda. ki ie na poti v Amerika nadalje kralja in ree člane vlade. Pozno zvečer je bil za danes dopoldne sklica«« v palačo Viktorija kronski svet, rva katerem bo, kakor naglasa uradna objava, sklenjena proklamacija glede prepovedi uvoza ruskega blaga. Parlamenta/mi topienftt ytt&w Ctcob-cle< rzve, da ne bo tcdasia splošna prepoved, marveč samo »a gotovo rusko blajGo. > M orni as Post* poroča, da )e vlada Se na včerajšnji seji sprejela vadlne sklepe Iboih tigentiranja ruskega »-vosa. Veri«tno pa je. da bo vlada s končno odločitvijo počakala se na rezultat prošnje za pomilostitev. Angleški tisk v sploćnem primava, da je moskovska sodba mnogo milejša, kakor pa se je pričakovalo. Kljub temu pa vsi listi pozivajo vlado, naj zastavi vse sr3a, i a se bo zaporna kaseti oraiMla sK pa Is-premenila ~r denarno globo. Zemljišče za aerodrom pri D. M« v Polju Danes bo občinska uprava razpravljala o pogodbi glede najema *e6- jega dela vojaškega vežbafisča Ljubljana, 19. aprila. Ker se je mestna občina na vsak način hotela ogniti razlastitvi zeml^šč za aerodrom, ki ji jo dovoljuje zakon, je imeno. vala poseben odsek za pogajanja z lastniki zemljišč in v ta odsek posdaJa šefa gospodarskega urada nadevetnika g. Jančigaja in zastopnika gradbenega urada ter občinske svetovalce gg. Ivana FreJiha, ing. Josipa Pavlina in Josipa Turka. Med tem so tudi lastmki že sporočili svoje zahteve, ki so bile pa visoko pretirane, saj so zahtevali tudd po 15 Ddn za krv. meter le za paš. ni k primerne zemlje. Zato je bila mestna občina prisiljena vložiti prošnrjo za razlastitev, vendar je pa obenem pričela z lastniki silno mučna pogajanja, ki so rodila Je delen uspeh, ker so lastniki še vedno zahtevali po 7 do 8 Dm za kv. meter in takojšnje plačilo, kar bi znašalo 4 milijone Ettn. Take vsote pa mestni občrnd pri da_ našnjin razmerah rri mogoče spraviti flha. P®-j. Ker pa lastniki niti pri prvi razlastitveni komisiji dne 5. t. m, niso hoteS Hi s ceno pod 7 do 8 Dm, je mestna občina morala skleniti, da provocira sodno cenitev zemljišč, a končno so po dolgotrajnem pregovarjanja m prepričevanju posestniki iz katastralnm občin Moste in Slape vendar pristali na varianto, da mestna občina vzame za aerodrom potrebno zemljišče za daljšo dobo v najem. Po tej pogodbi vzame mestna občina ljubljanska zemljišča v najem za 30 let po 25 para za kvad, meter s pri stavkom, da je najemno razmerje za oba kontrahenrta na eno leto odpovedljivo, če bi se aerodrom iz kateregakoli vzroka opuste. JTajemotoo bo mesto plačevalo za eno leto naprej, pri tem fena pa mertm občina pravico, najemno razmerje remijev knjižno zavarovati. Če bi se notranja vrednost dinarja lzprenaenSa za več kot za 10%, se lahko primerno iapremeni tndfi. najemnina Ce lastadfci to pogodbo sprejmejo, umakne mestna otočina predftog za razlastitev in ga ne obnovi pred 28. letom najemne dobe — drugače, seveda, jo pa sedaj nameravana pogodba rrič ve* ne briga in bo morala kupiti zemfjBSca po sodni cenitvi. Na to pogodbo so pa pristali te lastnici iz katastralnih občin Moste tn Slape, ne pa iz kat. občine Šmartno ob Savi, ker >e njih zemljišče šele naknadno prišlo v po-štev. če bi torej ti lastniki agovarjafi sedanji pogodbi, bo mestna občina prisOjs-na izvesti razlastitev. Na današnji občinski segi bo občinski svet sklepal m najbrže tudi potrdil pogodbo, da vzame mestna občina ljubljanska za aerodrom v najem večji del sedanjega vojaškega vezbatt-šča v izmeri pičlih pol milijona kvad. metrov za vsoto pičlih 126.000 Din, ki bo te-tos narasla še za stroške vknjižbe in drugih taks, ostala teta bo pa ostala na navedeni višini. Po tej pogodbi so zavarovani interesi lastnikov zemljišč do skrajnih meja, obenem pa lastni ffi tudi sami dobro vedo, <*a bodo zaradi Mi zine aerodroma zraste cene vsem njihovim zemlj iščem v okolici, ki bo kneki sploh največjo korist od aerodroma. LJTJBLJAJTSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2S17.63—5328.99, Berlin 1347.36—1358.16, Bruselj 795.24 do 799.18. Curih 1108.35—1113.85. London 197.75—199.35, Newyork cek 5586.03 do 5614.29, Pariz 225.82—226.94, Praga 170.34 do 171.20, Trst 291.01—293.41 Avstrijski S-*ra* v privatnem khrm^m 8J50. Mam X v6L0 VBNSKI IV A ROD«, <*» 19. sprta 1833 ■II II III I I III I I UMI Himna očarljivih lepot naše domovine! FBm naše zemlje, naših gora, naših ljudi in njihovih običajev! FANTOM rnnnnnnnniiiiiiiiiuikinUiii OJURJVIMTORJA 'MllJlllllllMIIIIPlliii(illllll||j|t|tIJIllll44Jlllllllllllllllllflll &TTT ■■ilJ141»ts4Il&ATTTTTRTRTTTTTSSn? t katerem bomo po dolgem presledku zopet videli nase rro rino In nascign miintiifca, igra hinka nučiča TA FTLM rTK V CELOTI IZTHELArT V NASi DRŽAVE Napredek Ljubljane v zadnjih petih letih K dana $11 ji proračunski razpravi v seji občinske uprave ljubljanske Ljubljana, 1$. apri:a. Finančni odsek predloži danes popoldne občinskemu svetu proračun za leto 1933, ki rzkazuje 43,169.076 Din potrebščin in toliko kritja in ki smo o njem obširneje še poročali. Pri proračunski obravnavi predloži občinski svet tudi obračun dela v zadnjih petih letih, odkar je župan dr. Dinko Puc. Obračun bo pokazal, kaj vse je občinska uprava v teh letih storila v vseh panogah komunalne uprave. Letošnji proračun Je sestavljen po načelih štednje, mestna občina hoče v prvi vrsti ublažiti socijalno bedo in kolikor mogoče razbremeniti socijalno šibkejše sloje. Velikih investicij proračun ne predvideva, ker se mestna občina ne sme zadolževati, pac se bo pa rs rednega proračuna dosti gradi kx Mestna občina je zgradila v zadnjih 5 letih nad 100 cest, ulic In trgov ter tlakovala nad 15 km cest, torej toliko, kot prej v 26 letih. Kanalov je bilo položenih 22 ki« iOmetrov, torej tretjina vsega omrežja, mostov je pa zgradila občina 17, všteti so seveda tudi mali mostovi. Stara Ljubljana se nam je začela prav za prav šele zadnja leta odkrivati. V tem pogledu je storil sedanji občinski svet res mnogo. Rešeno je tudi vprašanje regulacije Ljubljanice in Ljubljana sama je pri tem žrtvovala 3 milijone. Ta vsota pa ni bila prenesena na posojilo, temveč bo krita iz rednih dohodkov. Tudi pri ublažitvi stanovanjske krize je sedanja občinska uprava izdatno sodelovala. Ob svojem nastopu L 1928 je dobila 32 milijonov Din nepokritih računov za stanovanjske hiše, ki so se takrat že gradile in je morala spraviti denar skupaj ▼ najtežjih razmerah. V socijalno politične in socijalno zdravstvene namene bo izdala občina letos 5*100.000 Din. Statistično je dokazano, da ni občine v državi, ki bi toliko žrtvovala v te namene. Mestna občina pa še vedno ustanavlja nove socijalne ustanove, saj prav kar zida Delavski dom, pripravlja se preureditev hotela >Tivoli< v Dečji dom, v stari šentpetrski vojašnici je pa omogočila ustanovitev Vajenskega doma. Zelo pereče je šolsko vprašanje, saj Ljubljana že polnih 22 let ni dobila nobene nove osnovne šole. Pač je pa mestna občina omogočila zgradbo Trgovske akademije. Iz proračunskih prihrankov zgradi občina za Bežigradom novo osnovno šolo, ki je najnujnejša. Z novim proračunom mestna občina ni uvedla nobenih novih davščin, pač je pa trošarino v posameznih postavkah celo znižala, znižala je pa tudi davščino na prenočevanje od 20 na 15%. Novi proračun znižuje tudi davščino na osebne avtomobile, avtotaksije, avtobuse, tovorne avtomobile in motocikle. Občinske doklade na državne neposredne davke je pobirala občina doslej v iznosu 50%, z letošnjim proračunom pa predlaga, naj bi se te doklade diferencirale tako, da bi pobirala občina 80% zemljarine, 40o/o od zgradarine, 40Vo od pridobnine, 100<>/o od rentnine, 90% od družbenega davka, 40% od krošnjarjev in 40J/o od službenega davka. Tendenca gre za tem. da se razbremene občinskih dajatev mali davčni zavezanci, mali trgovci, obrtniki in uslužbenci. V letošnjem letu pričakuje mestna uprava inkorporacijo okoliških občin, ki smo o njej že obširno pisali. Pri tej važni izpremembi pa forsira občina le ožjo rešitev, to je da bi se le bližnji, z mestom organsko zvezani kraji popolnoma združili v Ljubljano. Dalje je pričakovati, da se bo letos izvrši!a organizacija mestnih občin s posebnim zakonom, kakor so pravkar podeželske občine dobile svoj zakon. Prizadevanje mestnih občin gre za tem, 1a bi dosegle čim večjo gospodarsko in finančno samoupravo. Množice delavcev prihajajo v Ljubljano Regulatorja nu tđ bi reguliral dotok delovnih moči v mesto po potrebi Ljubljana, 19. aprila. Ljubljana je bila doslej magnet za domače delavstvo, ki se je koncentriralo v nji zlasti spomladi in ki je tudi našlo v nji delo. Po prevratu so začeli prihajati v Ljubljano tudi delavci iz južnih pokrajin države, zlasti iz Bosne, Dalmacije in Like, vsako leto jih je prihajalo več. Podeg te množice delavcev je pa bilo pri nas tudi čedalje več Prekmurcev, ki so se prejšnja leta izseljevali. Zato je bik) na našem delovnem trgu dovolj delovnih moči tudi prejšnja leta, ko je bilo v Ljubljani še mnogo dela. ^ni in letos, ko je začela pri nas zelo na-zadovati gradbena lelav-nost, se dotok delavcev ni ustavil temu primerno. Zlasti letos prihajajo množice delavcev v Ljubljano, ko nikjer De kaže, da bodo podjetja lahko zaposlila več delavcev kot so jih že. Delavci hodijo od pisarn do pisarn, oglašajo se na etavbiščih — a povsod so izvešeni na vratih napisi, da delavcev ne sprejemajo. Kljub temu se pa nekateri sestradani in obupani ponujajo v dek>, kot da ne verjamejo, >da bi ne bilo dela vsaj Se za enega<; zagotavljajo podjetnike, da bodo delali marljivo ter da bodo zadovoljni tudi z manjšo plačo. Prosijo tudi, da jih naj zaposlijo na poskušnjo za nekaj dni ter jih lahko plačajo po svoji volji. Razumljivo je, da to lahko vpliva še bolj na pocenitev delovnih moči. Plače se »čer ne morejo več »nižati mnogo bolj, najvišja težaška mezda je 4 Din na uro, a v redkih primerih. Nad 8 Din na uro marsikje ne plačujejo več delavcev, ker jih ;e pač mnogo, ki so hočeš nočeš zadovoljni z nižjo mezdo. Domače delavstvo ne more zlasti konkurirati s tovariši iz južnih krajev, ki so vajeni skrajno primitivnega življenja Bosanci in Dalmatinci spe na stav-biščih — na otepu slame v vlažnem, nedograjenem prostoru — jedo pa čebulo, komi« in polento, ki si je češče niti ne zabelijo. Domači delavci so pa vajeni vseeno na nekoliko boljšo hrano ter bi kmalu omagali, Če bi se hranili tako slabo. Ko naši delavci poprimejo dobro za delo, češče posekajo tovariše z juga, v splošnem so pa Dalmatinci in Bosanci tako delavni kljub slabi hrani, da bi bilo treba njihove napore prištevati med prava junaštva . . . Razumljivo je torej, da mnogi naši delavci ne dobe dela, kar ustvarja nerazpoloženje med njimi zoper druge delavce, ki pa tudi končno niso ničesar zakriviti. V Ljubljano prihaja zlasti te dni mnogo delavcev iz raznih krajev. Mnogi sezonski delavci so čakali, da je minila velika noč, zdaj so pa začeli iskati dela v večjih krajih. Nekateri zidarji so iskali včeraj zaman dela pri vseh naših gradbenih podjetjih. Nekaj se jih je odločilo, da pojdejo še v Zagreb. Izgledi so pa povsod slabi. Večina delavcev prihaja iskat dela kar na slepo. Regulatorja ni, ki bi reguliral dotok delovnih moči po potrebah. In tako delavstvo izgublja še zadnja denarna sredstva .Delavci romajo is kraja r kraj povsem prepuščeni svoji žalostni '■sodi. Nešteto energij se trati in izgublja r škodo in nesrečo splošnosti. Premišljujte! Slovenci v Ameriki Težka gospodarska kriza, ki je zahtevala že toliko človeških žrtev, je Tanani slovenski družini v MHwaukeeju iztrga a skrbnega očeta. Franc švigerj je bal že tri leta brez dela Dan za dnem je hodil od tovarne do tovarne in iskal zaslužka, napo. sled je pa obupaL 27. marca popoldne ga je naše sin Rajko v kleti obešenega na električni žfici. Fant je poklical druge na pomoč. Očeta so sneli iz žice m ga prepe-IjoH v bolnico. 2e med prevozom je pa umri. Pokojni je bal star 49 let, doma Je bil iz Bučke pri Skočijanu na Dolenjskem, ▼ Ameriki je bival 25 let. Zapustil je ženo hi tri otroke, za njim pa žalujeta tndS dva brata. V Chicagu sta sredi mesta trčila z vso sita skupaj dva tovorna avtomobila. Na enem se je vozil zadaj 24-letni Josip Stančić, ki ga je pri karambolu popolnoma zmečkalo m je bil takoj mrtev. Nedavno je v Chicagu premimi! 59Jetni Franc Rodič, doma k Gorenje vasd pri Smarjeti na Dolenjskem. V Ameriki je bi-*ai 35 let. Pokojrtl je zapusti. Ženo m 10 odraslih otrok. — V WflJocteu, Pwueytve-nija, je umri 64>ietni Bernard Tomse, v Svganu so pa pokopah 60-letnega Janeza Pleteranika, doma iz Velenja na Štajerskem, V Ameriki je bival 27 let, zapustfi je ženo, dva sina ki tri hčerke. — Po krajši bolezni je v Oregon City preminula Katarina Martinjakova, ki je zapustita, štiri hčerke, skta m moža V Buenos Airesu v Argentini so bdi aretirani štirje CKJborniki Prosvetnega društva, in sicer Josip Lojk, Stane Rijavec, Ivan Kacin in Slavko Furian. Nekdo j5h je zahrbtno ovadil Vsi štirje so bih tri dni v zaporu, potem so jih pa izpustili, ker jam niso mogli ničesar dokazati — V Buenos Airesu je tramvaj povozil 22_letno Albino Peršočevo rojeno Leban, doma š Oojeee-vega na Vipavskem. Kmata po nesrefi je umrla. — V Buenos Airesu so pokopan tudi Rozattjo Kuriočičevo, za katero žalujeta poleg moža tudi dva brata. Na svetovni razstavi v Chicagu bo 2. julija >Jugoslovenski dan«. Za ta dan je že sestavljen poseben program, pevski nastopi, telovadne točke itd. Tzforaoa bo tudi jugostovenska fctra^ftua lepote. Srečko Albini umrl Ljubljana, 19. aprila. Davi je prispela fi Zagreba vest, da je sooči tamkaj umri znani dirigent in komponist Srečko Albini, ki je Ljubljančanom znan izza svojega dirigiranje pred svetovno vojno v Ljubljani. Pokojni je bil rojen L 1869 v Županji, Slavonija, po absol-viranih gimnazijskih študijah in trgovski akademiji v Gradcu in na Dunaju je pa študiral glasbo pri dr. Viljemu Maver ju v Gradcu, Bil je operni kapelnik v Gradcu in Zagrebu ter direktor zagrebške opere od 1. 1909 do 1919. Takrat je bil vpokojen ter imenovan za zastopnika avstorakega prava tujih in domačih avtorjev. Albini je komponira! uverturo >Tomislai, prvi kralj hrvatski«, kan tato »Štiri letne dobec, balet > Plitvička jezera« m opero >Maričon<. Zaslovel js zlasti po svojih operetah >baron Trenkc, ki una i&razsio nacionalni glasbeni karakter, >Madame Truba-d jr< in »Bosonoga plesalka«, Bil je sek> nadarjen in plodovit glasbenik, pa tudi izvrsten gledališki direktor. Bodi pokojnemu ohranjen blag spomin 1 Fotoatnaterska razstava na Jesenicah Jesenice, 18. aprila. 1\K Skala, podružnica Jesenice, je priredil ob velikonočnih praznikih v meščanski šoli svojo prvo fotoamatersko razstavo, ki je bila vzorno organizirana in je dosegla odličen moralen in propaganden uspeh, S to razstavo so naši fotoamater ji dokazali v*elikx> razumevanje za lepoto narave, ker so razstavili krasne motive naših lepih ravnic, skrivnostnih potočkov in veličaš t je naših gora. >Skala< je izdala pregleden in ličen katalog razstavnih slik, v katerem so objavljeni tudi IH»nat] domaČih tvrdk. Uspeh razstave je bil odličen, že do ponedeljka zvečer je razstavo posetilo okrog 1200 ljudi, večinoma iz delovnih slojev, kar je za malo podeželsko mestece zelo velik uspeh. Razstavljenih slžk je bilo 220, in sicer so razstavili: Sanolej Slavko 24, Tratnik Lojze 8, Korenini Drago 5, Tor-kar Franc 24, Novšak Viktor 18, Novak Joža 14, inž. Golob 10, Pavlin Milena 9, šega Boris 5, Ju ran -Ignac 6, gdč. Dostal Herta 5, Sitar Lado 6, Tuhtar Jože L Balantič Gusti li, Dovžan Jože 7, Mikelj Matevž 22, mr. phr. Koželj Ivo 16, Torkar Lado 4 in 'j-*ebar Franc 7 slik. Izmed posameznih slik so vzbujale največjo pozornost Smole je ve Breze, Tratnikov Večer ob Kolpi, Torkar jev Triglav, Smokuča in Lepota Uskovnice, Novakove Večer na Jadranu, Pesem sonca in Ko žito zori, Golo bove Breze in Martutjakova skupina. Dovžanov Pogled na Golico in Kriški podi, Mikeljevo Tihožitje in Kože-Ijevi Sonce riše in Sončne proge. Gdč. Mila Pavlinova pa je razstavila več portretov, ki so vzbujali splošno pozornost občinstva. Žirijo so tvorili gg. profesor Franjo Sič, Kgon Planinšek in Pavel Gregorič iz Ljubljane, ki so prisodili tekmovalcem 10 nagrad in 3 diplome, ter se zelo pohvalno izrazili o delu naših fotoamater je v. Prve tri nagrade so prejeli: Smolej Slavko, Koželj Ivo in Torkar Franc ml. Mnogo slik je bilo že prvi dan razprodanih, med njimi Smolejeve Breze kar sedemkrat. Splošni uspeh razstave je bil odličen. Z ujo je Jeseniška >Skala< na najlepši način zaključila prvo desetletnico svojega delovanja, _ Iz Celja _c Krajevna organizacija JRKD za Celje - okolico bo priredila drevi ob osmih v gostilni g. Hrastnika (prej Lovrač) na Spodnji Hudinji zanimivo predavanje o živinoreji. Predaval bo sreski vetermarski referent g. Makaim Šribar iz Celja, —c »Gaiperček *tra&«. To lutkovno veseloigro bo uprizoril skavtski lutkovni oder v soboto 22. t m. ob 16. v Zdrav&tve-nem domu. —c Umrli *f« dne 16. t. m v Celju (Kralja Petra cesta 33) v starosti 76 let zasebnica ga. Jožefa Nardinova, v celjski bolnici pa 21etna Amalija Relinčeva, žena posestnikovega sina iz Starega trga pri Pištanju. V Gaber j u (Lastni dom 18) pri Celja je umrla 17. t m. 41 letna delavka Antonija Sketova. —c Redno javno cepljenje otrok (prvo-cepljencev) iz mesta Celja bo v četrtek 11. maja od 16. do 18. t L nadstropju Zdravstvenega doma. Pregledovanje otrok bo teden dni pozneje, t j. v četrtek 18. maja od 16. do 18. isto tam. Cepljenju obvezni so vsi otroci, rojeni l 1932., ter vsi mati otroci ki so pn lanski cepitvi ali se prej izostali. Opravicbe zaradi izostanka pri cepljenju, odnosno spričevala za otroke, ki so bili cepljeni po zasebnih zdravnikih, sprejema uradni zdravnik na dan cepitve in na dan pregleda v Zdravstvenem domu. Mednarodna razstava sodobne arhitekture V času od L do 13. aprAa se je vršna v Parim mednarodna razstava sodobne affefcefctare, ter so se »doJež* te razsteve domara vsi vodštai odnosno pomembnejši arhitekti evropskih držav. J^osiavjpo je zastopata deset arhitektov z 12 deli m sicer: Bey*ou Mate — Sarajevo — osnovna šote v Sarajevu. Coste-peraria Josip — UoW4ana — stanovanjska hiša. Dubovy Jan — Beograd — protestantska cerkev v Novem Sadu. EhnUch rfego — Zagreb — JugosL udružena banka a. d. v Beogradu. Fatec Drasoiio — LM*«oa — Zapne cerkev na Jeseničan. V*a v U-dH&anL fekjtt Bfzmsfcrf — Beograd — Kirurgacni paviljon dri. bolnice v Beogradu. Mesar Jože — Uubiaana — Vite na Jesenicah. Šen Edo — Zagreb — Poslovna stavba v Zagrebu. Ste rt Vtediimr — Zagreb — Via v Zagrebu. Zemljak hran — Zarreb — Dve šofi v Zagrebu. Ureditev ingostovensfcega paviHroua na razstavi je prevzel arhitekt Ljubomir nič iz Splita, ki živi stalno v Parizu, Pavttjon je bil nameščen na zelo ugodnem mestu ter je izbor razstav*] enih del po svoti kakovosti zbudil sadreS! zanimanje v pari-SVfh trmern*3krh krog* in tamkajšnji odlični družbi. Jugoslavija je z navedeno razstavo vs-porejena na potfeju arhitekture % ostalim: evropskiini državami ter so od dežniki prejeli laskava priznanja ter vabila od uglednih inozemskih revij na sodelovanje. r\>znavar»je sodobne arhitekture Jugoslavije v inozemstvu posreduje naša lepa revija »Arhitektura«, ki stoH v vezi z vsemi pomembnejšimi tovrstnimi inozemskim: fesu* in osebnostmi, ki naše sod o boo arhitektonsko ndeistvovanoe periodično bde-ž*jo v svojm rev ji ah, Svniseino vrše naši sodobni arhitekti lorrkurno misijo za Jugoslavijo doma in v inozemstvu. Le ž*!, da pri domačih odločujočih čJTHte*Hh ne najdejo zadostnega umevauia za svoje vzvišene teabn^e. Iz domačega sporta Velikonočne praznike t*o številni smučarji izkoristili za zadnji izlet v planine. Med prazniki je bik) prav živahno v Kamniških planinah, še bolj pa v Triglavskem pogorju, kjer so bile vse koče do zadnjega kotička zasedene. Med prazniki je priredil agilni TK Skala tekmo v smuku s Staniče-ve kooe v romantično Krmo. Višinska razlika je znašala 600 metrov, proga )e zahtevala od tekmovalca mnogo tehniškega znanja. Zmagal je Praček z Jesenic v času 6:13, 2. je bil Heim, 3. Katnik, 4. Homovec, 5. Levstik, 6. Bizjak. Izven konkurence so startali Mariborčani, od katerih se je Ju-rič plasiral na drugo mesto. Njegov čas je samo za šes»t sekund slabši od Prackovega, Imel je smolo, da mu je v divjem smuku odletela smučka z noge. sicer bi bil gotovo prvi. Izven konkurence je bil drugi Sošta-nič v času 7:48, tretji pa Cijan, ki je dosegel celo boljši čas kakor Katnik. Sneg je bil dober, večinoma srež, mestoma pa precej leden. SK Avstrija iz Gradca je med prazniki povabila v goste SK Čakovec. Kakor poročajo graški listi, je Čakovec zapustil v Gradcu prav ugoden vtis. Gostje so sicer prvi dan izgubili proti Avstriji s 4 : 2, zato so pa drugi dan porazili graško reprezentanco drugega razreda s 4 : 1. Na igriščih ZKD v Zagrebu ae je med prazniki vršil teniški dvoboj ZKD in OCC Praga. Pražane sta zastopala rnana inter-nacionalca Jan Koželuh in dr. Novotnv, ki sta pa utrpela več porazov. Kukuljevič m Punčec sta bila v sijajni formi. Rezultati so bili; Sobota: Punčec-Koželuh 6 : i, 7 :9, 6 : 0. Kukuljevič - dr. Novotnv 5 : 7, 7 : 5, 7 : 5v 6 : 4. Nedelja: Koželuh-Podvinec 6 : 3, 6 : 4, 11 : 9. Double: Kukuljevič-Punčec-dr. Novotnv-Koželuh 6 : 4, 13 : 11, dr. NovotJiy-Ko^uh-Kukulje vio-Pod vinec 6 : 4, 9 : 7, 6 : 4, Ponedeljek: dr. Novotnv-PodVinec 6 : 3, 6 : 4, 6 : 2, Kukuljevi6-Ko-želuh 6:3,6:8, 8:6,7:5, Punčec-dr. Novotnv 4 : 6, 6 : 4, 6 : 3. V soboto smo v članku »Zimski sport na Gorenjskema med drugim poročali, da je gorenjski podsavez izvedel tudi štiri prireditve večjega stila in sicer po d savezno tekmovanje v Mojstrani, sokolske župne tekme v Mojstrani, mednarodne tekme in slovansko smuško prvenstvo. Pravilno bd se moralo glasiti, da so se ta tekmovanja vršila na teritoriju podsaveza, ne pa, da jih je podsavez izvedel. posebno na to predstavo m ven ljubljansko občinstvo. Vstopnice se na roče lahko tudi pismeno pri gledališki upravi Delo je imelo tudi na našem odru velik uspeh. Zasedba in izvedba je odlična. Dirigira ravnatelj Mirko Polič. edelja, 23. aprila ob 13. Parsjfcd. Izven, Znižane cene. ★ Gostovanje Marija Šimenca. Opozarjamo na četrtkovo gostovanje Marija Šimenca, najodličnejšega našega tenorista v operi Nižava. V tej vlogi nastopi g. Šimenc prvič na slovenskem odru V pevskem in igralskem ozira je ime! z vlogo pastirja Pedra v Zagrebu ogromne uspehe, katere mu je priznala celokupna zagrebška kritika pa tudi vsa javnost. Njegov blesteči glas bo prišel v tej, sicer v igralskem in pevskem ozira težki vlogi, do popolne veljave. Ostala zasedba kakor običajno. Opero dirigira kapelnik Neffat, režija je Primožičeva. Predstava je izven. Parsifal v nedeljo dne 23 t m. popoldne ob 15. ur Za to predstavo veljajo nekoliko znižane cene, napram premijeri, to je od 46 Din navzdol Ker je to edina popoldanska vprizoritev svečanega Wag-nerjevega igrokaza, oeozarrjamo še prav Koledar. Danes: Sreda, 19. aprila katoličani: Leon, Kreeoenca, T bora d, pravoslavni 6, aprila. Današnje prireditve. Kino Matica: Don Quichotte (Saljapin). Kino Ideal; Jonnv ukrade Evropo (Harry Piel). Kino Dvor; Gospodar divjega Zapada. ZKD: >Trader Hom< ob 13.45 v kinu Matici Kine diska: >Friderika< ob 1&» m 2oao. Deiurne lekarn«. Danes: Dr. Piceoli, Tjrševa cesta 6 in Bakarčie, Sv. Jakoba trg 9. 0xpod sita in rešeta Tam doti v prestoinem Beogradu imajo unh-erzalno urtanovo z generalnim direktorjem na čelu, ki mu je poglavitna naloga privabiti v našo milo domovino čim več dragih gostov od vseh štirih vetrov. Generalni so seveda velik gospod, kakor so vsi generalni na vesoljnem svetu, ker jim je to najbistvenejša odlika NI važno, kdo in kaj st, temveč je važno kako a« znaš pokazati ljudem. Ni treba, da si učen, te učenega se moraš znati delati. Naš generalni je pa tudi strokopotezen in so mn malenkosti lanski sneg. Med malenkosti prišteva r svoji generalni univerzalnosti tudi slovenščino, ki se mu ne zdi vredna, da bi jo povohal. Oni dan se je obrnil znan ljubljanski gospod na tega generalnega v neki zadevi, pa je dobil odgovor, da njegovega pisma niso razumeti, ker s4o\^nscine ne razumejo nrti v govoru, nifi v pisavi. Pripomnili ao, da naj piše ljubljanski gospod v bodoče v srbščini ati francoščini, sicer da ne bo nič opravil. Če že generalni ne razumejo sto\*ensk»-ga kot tretjega državnega jezika, naj pišejo v srbščini v Ljubljano, pa jim ko j pošljemo zapriseženega tolmača, saj nam tudi za take poste ne primanjkuje brezposelnih. Dan hudih nesreč Ljubijana, 19. apraa. Včeraa ie ha dan hudih nesreč. V bojnico so morala prepeltjati več ponesreceo-cov, od katerih sta dva resno poškodovana. Tvrševa cesta je bila zopet pozor išče bude prometne nesreče. Gb 12.45 je vozi* z osebnim avtomobi'lom znamke »Skoda«, z evidenčno 3/542 31]etoi šofer Rudolf Debeli ak proti Jeiici. Blizu Kovačičeve go~ stidne je nenadno zavozil v kup gramoza, avtomobil se je prevrnil, pod ntjim je pa obležal tež&o ranjeni šofer. Mimoidoči so mu takoj prrskočju na pomoč in ga potegnili izpod avtomobila, nemudoma je bila obveščena tudi reševalna postaja. KmaJn je reševalna avto prepeva! Debelaka X bokiaco, kjer so ugotovik, da ima zJomtoe-no desno roko, pretresel si je pa toda možgane in zadobfi resnejše notranje poškodbe. Avtomobil se je skoraj popolnoma raa-hS ki cenijo škodo na 50.000 Din. Voz je last zastopnika bvrdke »Skoda* v Zagrebu g. Simončiča, ki se tudi mud; v LJubljani Ta je bni o nezgodi obveščen m so na njegovo zarrtevo razabrti avtomobil prepedijadl v garažo na Poljansko cesto. Kakor zatrjujejo očividci, šofer m voziti preveč hitro, kvečjemu z brzino 30 km. Nekateri pravijo, da je menda hotei! popraviti odejo na sedežu in je pri tem premalo pazU na volan, Kakor nam ooroČaVo, >e Debeljakovo stanje precej resno. V ždezroičarski menzi zaposlena 18 letna Sružkimja Marija Gibe jeva te včeraj po-poktne zrvrniža nase lonec kropa ki se po-parHa po vsem telesu. Tudi irk> ie morari reševal avto prepevati v boJmco. Iz Kočevja _ Tatvina kolesa. V nedeljo je bil« ukradeno kolo Francu Braiditschn n Zajč-polja. Kolo je imel prislonjeno pred gostilno Trampuš v Zajčjem polju. Lastnik kolesa ima 1000 Din škode- Skrajni čas bi bil, da dobe kolesa evidenčne številke. J. K. R. D. v Kočevju poziva člane in članice, da dvifrnejo nove legitimacije pri tajniku dr. Kooevarju. Doslej izdane legitimacije so neveljavne, — Oodbeno društvo v KoČevf j je na velikonočni ponedeljek priredilo svoj drugi promenad ni koncert na trvrope m Amerike več ko 200 ude. ležencev. PrlčaJkujemo nadaljnje prijave te vseh centrov, posebno pa Se iz Francije, Nemčije, Rumornlje in Grčije. Posebno ve-Bk je odziv lz Amrlije, Avstrije, češkoslovaške, Belgije, Madžarske, Škotske m Nizozemske. Izmed važnejših udeležencev navajamo naslednje: H. G. Wells, Jules Romam, Bo jer, Kvapil. Lanser, Marinetti, Otrid, Sieroseewski, Salten, Schreivog-l, Lothar, Jovan Ammers-Ktlliler, Johan Pa_ tfficius, Elizabeta Bagrjana Dora Gabe Sfcd. Na tej seji Je bil določen tudi progTam kongresa. Na progTamu so v glavnem tri vprašanja: mdividua!izem in kolektivizem v književnosti, neodvisni književnik in Časmkarstvo, moralno razoroženje. Poročevalec za prvo vprašanje je francoski fcnjlževriik Jules Romain. predsedoval pa bo škotski delegat Edwin Muir. Referat o drugem vprašanju bo imel Sac nemškega PEN kluba, predsedoval pa bo Nizozemec dr. Westerman. Pri razpravi o tretjem vprašanju bo predsedoval Jugosloven. poroča", pa bo Poljak Julius Kaden-Ban_ drovski. — Kongres udruženja za preučevanje tehničnega materijala, v Splitu se je vršil na velikonočno nedeljo kongres udruženja za proučevanje tehničnega materijala. KongTP«»ii so prisostvovali mn^gi Člani, večinoma profesorji tehničnih fakultet Za predsed-n^ka je bil izvoljen ponovno prof. Tomič. za podpredsednika pa dekan tehnične fakultete v Ljubljani prof. dr. Kral, ki je vzbudil na kongresu veliko zanimanje z referatom o betoniranju cest. — Francoski zdravnik j v Splitu. Danes dopoldne je prispelo v Split s francoskim pa mikom Le Grasse< 300 francoskih zdravnikov, med njimi 30 vseiičiliških profesorjev. S francoskimi zdravniki potuje okrog 200 članov njihovih rodbin. Splitska občina jim je pripravila s sp'itek±mi zdravnika svečan sprejem. Francozi si ogledajo dopoldne mesto, popoldne pa Sotm In Tro- — Poroka V nedeljo popoldne sta se poročila v frančiSkar.ski cerkvi v Ljubljani uradnik ugledno ljubljanska tvrdke I. C. Maver g. Tvan Mejač in hčerka znanega veletrerovca iz Mokronoga g. Srečka širclja gdč. R^sta. Priči sta bila gg. tajnik Zbornice TOT dr. Ivan Plesa in inž. Franc Seunig iz Straz>-Top1ic. Poroki je nrisostvova! tudi nevestin stari oče, ki je kljub visoki starosti še vedno čil in vedrega duha — Občni zbor jnu, sekcija Ljubljana. Ijetošnji občni zbor ljubljanske sekcije Ju-go^lovenskega novinarskeen udruženja bo 1. maje v Novem m^stn. — Sprejmite osirotele otroke! Kr. banska uprava dravske banovine se še enkrat obrača na dobre družine in posameznike vseh slojev z iskreno prošnjo, naj sprejmejo osirotele in zapuščene revne otroke v brezplačno oskrbo. Oskrbe najboli potrebni bi bili otroci v starosti od 1 do 10 let in sicer predvsem dečki. Otroci so v izreji in v zavodih, deloma pa še pri starših in drueib svoicih. pogosto v obupnih razmerah. Ker so banovinski krediti za zaščito dece nizki, tri mogoče rediti vseh zaščite potrebnih otrok bede in lakote. Kdor zeli sprejeti katerega teh otrok, naj se izvoli zglasiti osebno ali pismeno pri kraljevski banski upravi, oddeflek za socijalno politiko in narodno zdravje v Ljubljani. Knafljeva ulici št. 9, poslopje banovinske hranilnice, I. nadstropje, soba št. 11 Stranke iz sreza Maribor desni brec. Maribor levi breg, Ljutomer. Murska Sobota, Ptuj, Dolnja Lendava, Slo-venjeradec. Preval je in Konjice naj se obrnejo v tej zadevi na uoraviteljstvo Dečjesra doma v Mariboru, Strossmaver.ieva ulica. — Inž. Ivo Persoglio umrl. Včeraj je v Kočevju nenadoma umrl rudniški nadzornik g. inž Ivo Persoglio iz znane trboveljske rudarske rodbine. Prvotno je služboval v -Idriji, pozneje v Hrastniku, lani je bil pa premeščen v Kočevje. Bil je zanesljiva moč, agilen delavec v naprednih društvih. Bil je splošno priljubljen in težko ga bodo pogrešali vsi, ki so poznali njegovo blago srce. Njegove zemske ostanke prepeljejo v Trbovlje in polože jutri k večnemu počitku. Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno soža-Ije! _ Dobav«. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. t. m. ponudbe glede dobave 300 kg azbestnih grafitnih vrvic Pogoji so na vpogled pri istem oddelku. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 26. t m. ponudbe alede dobave 6 komadov avtomatskih sklopk. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 28. t m. ponudbe glede dobave 200 kg zakovic za kotle. 1500 kg bencina, raznega san tetneea materijala ter raznega pisarniškega materijala. — Tipkarskega skmta ne bomo več predstavljali občinstvu, ker se je nam vče_ raj bridko maščeval. Na drugi strani je nam zamenjaj naslove tako, da. je bilo pod naslovom o veJikonočm razstavi >£i-va.cec poročilo o table tenis turnirju Hermesa in nasprotno. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, hladne in nestanovitno vreme. 2e včeraj Je kazalo, da se bo vreme poslabšalo in res je začelo že ponoči v nagi in savski banovini deževati. Najvišja temperatura je znašala v Skopi ju 24, v Splitu 19. v Zagrebu ta Beogradu 14, v Sarajevu 12. v Mariboru 10.4, v Ljubljani 9.1. Davi je kazal barometer v Ljubljani 754. temperatura je znašala 6.8. _ Roparski umor Slovenke na Koroškem. V noči od četrtka na petek je bila v Doberli vesi pri Pliberku na Koroškem umorjena trgovka z mešanhn blagom Terezija Marinškova Našli so jo v lokalu z razbito glavo Oblasti so osumile umora dva mlada tihotapca, ki sta bila v četrtek zvečer v trgovini in nista hotela oditi. Kupila sta nekaj tobaka, nato pa najbrž tavabila trgovko lz kuhinje v lokal, Jo ■ sekiro ubrla in oropala trgovino. Odnesla sta 1! kg saharina. 3000 Din in 800 šilingov. Po zločinu sta brez sledu izginil* — Od «reče oa je zadela kap. Delavec Andrija Kujundžič v Subotici je tožil svojega gospodarja za 3000 Din. Sodnik je gospodarja obsodil in delavec bi bil moral dobiti zahtevane tri tisočake. Ko je pa zvedel, da bo denar dobil, se je tako razveselil, da ga je zadela kap in se je mrtev sgrudiL — Pijan v smrt. 4Wetni Anton Obad se > na velikonočno nedeljo r Varaždina v družbi napil, proti večeru Je pa odšel domov in se obesil. — Krvava ljubavna tragedija. V ponedeljek zvečer se je odigrala v Beogradu pretresljiva ljubavna tragedija. A. Buljič je ustrelil svojo zaročenko Leposavo Petkovi Ć in sebe. Zaročena sta bila že leto dni, pa sta se večkrat prepirala, ker je Buljič zahtevaj naj 'Leposava živela z njim že pred poroko, česar pa dekle ni hotelo. V ponedeljek sta se zopet sprla in prepir se >e zaključil s tragedijo. — Kaznenci na dopustu. Iz kaznilnice v Sremski Mltrovici so odpustili pred velikem oč jo 70 kaznene ev, nedavno so jih pa izpustili 150 Nekateri so kazen že odsede-li .druge so pa izpustili na pogojni dopust. Mnogi so godrnjali, češ, doslej smo imeli vsaj stanovanje in hrano, zdaj pa ne ve_ mo, kako bo. — Težka železniška nesreča. Na velikonočno nedeljo popoldne se je pripetila na industrijski progi Donji Mlholjac— Gjurddenovac težka železniška nesreča. Športni klub »Gradjanski« lz Dolnjega Mi-hoijca je priredil izlet v Gjurdjenovac, kjer bi moral igTati nogometno tekmo z domačim klubom i-Taninpila«. Na ostrem ovin_ ku je skočila lokomotiva z dvema srednji, ma vagonoma s tira in nekaj izletnikov je prišlo pod kolesa 19Jetni trgovski pomočnik Jožef Geroč je bil takoj mrtev, V;ktor Cifrič ln Peter Mencinger se pa borita v bolnici s smrtjo. Težje ln lažje ranjenih ie bilo še več izletnikov. — Dva napada. V Zelimljah je 38 letnega posestnika Jakoba Mojškerca nekdo udaril s krampom po desni roki in mu jo zlomil. — Poseetnikovega s-ina Valentina Krizmana iz Staj pri Igu je nekdo včeraj udaril s kolom po glavi. Obe žrtvi napadov so prepeljali v bolnico. _ roto-sport zadovolji vsakogar s kamero kupljeno pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg S Ceniki brezni<*no Naval krvi, tesnoba srca, zasoplenost, tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, ctožnost, nespanje, odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Josefove« jrren-Čice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz Josefova« voda pri za-gatenju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz L"5hifa«ie —Ij Aprilski sneg. Baš smo se pripravljali, da bi pohvalili ponižnost letošnjega aprila ki je bil doslej tako lep, da ga ni imel nihče v zobeh, razen kmetov, ki so tožiJi nad sušo. Pa bi se nam kmalu zareklo. Nekaj časa je lepo deževalo, kot se spodobi po tako dolgem času, droben de-žek je namakal presušeno žemljico, a nenadno je april začel migati z repom — ob pol 11. je začel med dežjem naletavati sneg. Nismo mogli verjeti lastnim očem. dočim se zdi smučarjem aprilski sneg nekaj samo po sebi umevnega. Kmetje pa pravijo, da je aprilski sneg gnoj. Nekatera dekleta tudi vedo, da je aprilski sneg čudovito kosmetično sredstvo, nadrgniti se je treba z njim, pa se ženske kar prerode, tako se pomlade v najkrajsean času Skratka, vsi pozdravljamo sneg ter čakamo z u«nom in strahom, če bo res obležal Sneži tako, kot da se zima šele začenja April ne pozna šale, čeprav je tako nor čav —lj Živilski trp je bil danes še celo slabše zaseden kot sicer med tednom, Čeprav je b'l tržni dan. Ljudi je zadržal^ predvsem slabo vreme, da niso prišli na trg. poleg tega pa kmetje tudi vedo. da so se meščani ob praznikih tako preob jedli, da se bodo crospodinje izogibale trga do konca mwca. Tn res ni bilo danes na trg gospodinj, le redke so kupovale salate, še manj pa meso. ki se nekaterim kar gabi, čeprav je tako sočno ter lepo. Na perutninskem trgu je bilo zeko malo jajc, perutnine pa sploh ni bilo. Jajca so lj Mie ob praznikih konzumirali skorai vsa. Ker jih je bilo danes tako malo na trgu, so jih prodajalke ponujale nekoliko dražie, po 14. 16 ali 18 komadov za 10 Din, v splošnem pa pc 1.25 Din par. Na zelenadnjem trgu je bilo precej berivke. ki je zdaj že po dinarju merica. Jabolk ljudje še vedno niso pv-epravili vseh. danes ie bil trg dobro založen z njimi. Srednja eeina je aa k« tabolk 5 D'a Kupčija je b'la slaba povsod, —lj Plinsko omreije se te zadnja >eta ze4o razširilo, vendar pa še v nekaterih no-ve#ih ulicah ni plina, kjer je še premalo interesentov. Poraba plina se stalno zvišuje in se bo najbrž se bolj. ker plinarna zdaj producira čistejši plin. odkar ima novo peč. V nekaterih starih ulicah so stari plinovodi že premajhni, z/rtc rostopno polapajo cevi večjih dimemij. Te dni jih polagajo v Pj-b ar je vi uKci, od Bleiweisov«e do Tvrševe ceste. V tej urici sc bo poraba plina zelo zvišala zaradi novih velikih stanovaniek'h hiš. v katerih bodo samo plinski Štedilniki. —lj Himen. Poročita se jutri g. Rudolf Wandt kuhinjski vodja tvrdke Slamic na Gosposvetski cesti m gdč. Milena Klase-k o v a hčerka gostilničarja pri Štefanu na Miklošičevi cesti, nasproti *raočiškanske cerkve. Otrilo sreče! —I i Mestna tasta vi jatniea. bo imela redni dražbi septembra zastavljenih predmetov in sicer za dragocenosti dne 6. maja, za efekte pa dne 12. maja t L od 15. ore dalje v uradnem prostoru ca Poljanski eesti št. 15. —fj Samaritanke. samaritani krajevnega odbora Rdečega krila v Ljubljani! V četrtek in petek. 30. ro 21. t m. vsakokrat ob sedmi uri zvečer bosta važna sestanka v Okrožnem uradu na Miklošičevi cesti v zadevi nastopa samartanov o priliki glavne skupščine Rdečega križa v Ljubljani. Pridite vsi m w vseh letmkov, četjdi mirte dobili pismenega vabila. SARG0V KALODONT — de dan« in jatri si lahko ogledate veličastni film >Trader H orne, ki Je privabil čez praznike v kino Matico toliko občinstva, da so bile vse predstave razprodane. Začetek predstave je danes in jutri ob 13.45. —lj Pri srbski pravoslavni cerkvi v Trubarjevem parku so počivala gradbena dela od jeseni. Včeraj so začeli zopet delati, vendar šele nekaj delavcev, ki pripravljajo materijal in odre za nadaljnje delo. —\\ Ljubljanski Sokol javlja svojemj članstvu, da je neizprosna usoda iztrgala iz njegovih vrst zvestega Člana brata Franceta Kozjaka. Društveno odposlanstvo bo blago-pokojnika spremljalo na njegovi zadnji poti; pozivamo ostalo članstvo, da se tej deputaciji pridruži. Žalni sprevod bo krenil v sredo dne 19. aprila ob 17. uri izpred bise v Streliški ulici št. 32 kjer je obenem zbirališče. Obleka civilna in znak. Blagopokojniku časten spomin. —li Tekmovanje na Kodakovem velikonočnem foto-natečaju je omogočeno vsako-mjr. Podrobnosti razpisa dobite v drogeriji Gregorič. Prešernova ul. št. 5. 254-n —Ij I>ruštvo »Soča« priredi dne 4, junija ob 16. uri narodno veselico in prosi sorodna društva, da to vpoštevajo. — Odbor. noč v ljubljanski jetnišnici NE ODLAŠAJTE, TEMVEČ HITITE IN OGLEJTE SI ŠE DANES VELE FTLM PREKRASNEGA PETJA IN DOVRŠENE IGRE Po znamenitem romanu Cervan-tesa in glasbi Masseneta V glavni vlogi igra in poje največji odrski umetnik en najslavnejši pe^c sveta: Predstave ob 4,, tn &10, uri Elitni kino Matica Telefon 2124 Iz Tffeevell Gojenci pobolfševalnice so priredili na veliko soboto velikonočno akademijo Ljubljana, 19. aprila. Širša javnost ve malo o življenju, ki ga žive jetniki za debelimi zidovi ljubljanske jetnišnice. Vrata te hiše so v tem pogledu z-aprta z devetimi ključi. Odpro se samo tistim, ki jih je izbrala usoda, da .se spo-kore za svoje grehe in zadoste pravici. Res, da to življenje ni zavidanja vredno, je pa vsekakor močno zanimivo po svoji monotonosti m najrazličnejših kriminnlnih tipih. Predvsem bi zaslužila pozornost po-boljševalnica m Lado letnih jetnikov, saj je v vzgojnem pogledu teh ljudi pri nas še malo stoTJenega. Mnotjo nam je sicer pisal o tem pokojni mladinski sodnik in pisatelj Mil-činfJci, toda bog ve, kdo bo prišel ra njim, di. bo nadaljeval započeto dek>. Tudi za pedagoge so poboljševalnice obsežno polje, ki bi zaslužilo ra obdelovanje mnogo dela in ljubezni. Sicer bi pa bil že čas, da so začne tudi pri nas govoriti o teh stvareh, saj ni nujno, da capljamo v vseh pogledih dvajset ali pa še več let za časom, v katerem živimo. Ce že ne moremo ustvariti kaj samostojnega v vzgojnem pogledu mladoletnih kaznencev. pa skušaj mo vsaj povzeti po drugih kulturnih narodih, &aj je zakon o poboljševaJnicah dovolj široko-pTuden vsaj za prvo siko. Dane$ vlacSa v javnosti mnenje, vsaj tako kaže. da so mladoletni zločinci ljudje, ki ne zaslužijo pogleda poštenega človeka in da je zanje edino mesto ječa. Toda, kdo ziusluži več pozornosti v vzgajanju, ali tisti, kn je knel poleg vsega dobrega še skrbnega očeta m ljubečo mater, ali tisti, ki poleg vsega slabega ni imel ne očeta, ne matere, pač pa kopico pokore za njihove grehe? Danes se pač še nismo izkopali iz okostenele stare miselnosti in je osrednja točka kaznjivega dejanja dejanje samo, rte pa vzrok. Da je temu res tako, je pokazala velikonočna akademija v ljubljanski jetnišnici, ki so jo priredili gojenci poboljševalnice pod voda tvom mladega, za poklic, v katerega ga je vrgla usoda, proti pričakovanju, vnetega, z ljubeznijo do svojih gojencev prežetega učitelja g. Ivana Tomšiča. Najprej je treba občudovati njega, da se je sploh lotil take prireditve. Toda prav s tem je pokazal, kako globoko se zaveda svojega poklica. Čeprav je nastavljen samo nekaj mesecev, je pokazala akademija bogat rezultat njegovega vzgojnega dela. Tudi gojenci, okrog 60 po številu, od starosti 14 do 20 let, so kar imenitno pokazali, da razumejo svojega učitelja. Na pri- — Velikonočni pravniki no bili v naši dol;ni v znamenju težke krize in pod vtisom redukcij. Zlasti v mnogih rudarskih družinah nieo imeli niti belega kruha, da o velikonočnih priboljških niti ne govorimo. Želeti bi bilo, da bi bili to zadnji velikonočni prazniki, ki jih je delavstvo v radarskih revirjih v bako občutnem pomanjkanju preživelo Mnogi so odrinili za praz nike na bližnje planine, kjCT so v planinski naravi pozabili na vse težave. V dolini pa je bil mir, kakršnega prebivalstvo ob velikonočnih pravnikih m* ponmi. — Prvenstvena nogometna tekma med domaSm SK Dobrno in hrastniškim SK Hrastnik se je vršila na velikonočni ponedeljek ob 16. uri na igrišču SK l^bovlje. j Priznati moramo, da SK Dobrne že dolgo nismo videli tako lepo igrati. Famfcje so rmelj pred seboj nevarnega nasprotnika, k: pa so ga z neverjetnim elanom premagali. — Tekma &e je pričela v ostrem tempu in še v i minuti je zabil SK Dobrna efektni neubranljivi sol. Nato menjajoči napadi z v dno premočjo SK Dobrne, katere rezultat je bfl 2:0 za Dobrno v I. polčasu, — IL polčasu je skušal SK Hra«rnflc izravnati, toda sijajna obramba SK Dobrne z izvrstnim vratarjem čisti neumorno. Končni rezultat je bil 2.-0 za SK Dobrno. — SK Dobrna bi bresdvomDo zmagala Se z mnoco večjim rer_ritatoni, da na napad preveč zadrževal toge, kar je v odločim h trenutkih za napadalce usodno. — Pri SK Hrastniku je napad povsem odpovedal m SK Hrastnik se ima zahvaliti edino oxm obrambi, da ni bil porae ie hujši. — Mladi in agilni SK Dobrna se je tetošilo spomlad j»ko popravil ter se utrdil na & mesto prvenstvene tabeie. Sodnik e Dolmar je bil v splošnem dober, a prezrl je par tok, ki bi uteenile, sojene, potek krre spreujenati. — Publika, katere je bilo raredno veliko, je bfla disciplinirana. — Na velikonočno nedeljo ob pol 4. ari pa je odigral trboveljski SK Amater 18 m%ntni podaljšek z SK Hrastnikom na igrišču ob Savi v Hrastoiku. Rezultat je bil zopet neodločen, tako je moral SK Amater točki dehti. Vseeno pa vodi SK Amater v prvenstveni tabeli m mu je L mesto zasi-S'jrano. — Uradni dnevi sreakega načelstva v Trbovljah in Hrastniku so: a. maja 7. jjni-ja, 2. julija, 2, avgusta, 6. septembra, 4. oktobra m 6. decembra v Trbovljah in 19. aprila, 17. maja, 14. junija, 19 julija, 16. avgusta. 20, septembra. 18. oktobra, 15. novembra m 20. decembra pa v Hrastniku, _ Cena m—a, Sreako načetetvo v Laškem razglaša, da veljajo odslej za meso pri mesarjih sledeče cene: Goveje meso L vrste Din 10, II. vrste Din 7, III. vrste Din 5. Telečje meso Din 12, svinjsko meso Dm 16, čista mast Dm 20, prevo^rf D» 6 ja jedilni loj Din 7 za kg. Zvočni kino Ideal velesenzacije se vrste druga za drago v najnovejšem filmu ukrade Evropo V glavni vlogi kot dirkač, ljubimec in kavalir HARRY PIEL Predstave ob L. 7. in 9 zvečer Z Jesenic _ 2Wfjenje ob praznikih. Letošnje praznike smo ae na Jesenicah se razmeroma dobro imeli. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno, čeprav ee nam >e vee teden obetal dex praznike dež. Vse dni je vladalo praznično razpoloženju. Turisti in soiučar-jtt ao žh visoko na Karavanke in na Triglavsko pogorje, kjer je se dosti snega, a ostali Jeseničani so šh na krajše in daljše izprehode, kamor so jih vabili zeleni vrtovi in travniki, a tadi jedača in dober cviček. Posebnih prireditev ni bilo, le kino >RaLjcDarvna komanda«, a tudi razstava. TK Skala je imela izredno lep obisk. _ Narodna strokovna zveza, podružnica Jesenice, opozarja svoje člane, ki se nameravajo udeležiti sla vnos ti 2&letnega obstoja »veze tn slavnostnega razvitja njenega prapora v dneh i3., 14. in 15. maja v Ljubljani, da se takoj prijavijo tovarišu Ivanu Markorieu. Udeleženci bodo imeli znižano vožnjo ter po zek> nizki ceni prehrano in prenočišče. _ Izredno zanimiv« nogometne tekme, V nedeljo in v ponedeljek sta se vršili na igrišču SK Bratstvo nogometni tekmi med L moštvom ljubljanske Grafike in L moštvom Bratstva. Tekmi sta bili izredno zanimivi in iepo odigrani ter sta obe končali z visoko zmago domačinov, in sicer prvi dan ▼ razmerju 8:2, drugi dan 7:3. Prvi dan gostje v prvem polčasu sploh niso zabili nobenega gola, sele v drugem polčasu so se znašli in zabHi dva gola, a Se ta dva no golem naključju Drugi dan po so biH gostje v prvem polčasu v veliki premoči, a so v drugem polčasu skoraj do- m i ti vnem odru, narejenem iz jetniskih rjuh m postavljenem na jetniaki hodnik, je najprej nastopil z rccitaci.io lastnega sestavka »Velika noč« goj H. S. Vsem njegovim tovarišem, ki »o ga poslušali z neverjetnim zanmanjem, se je bralo lz oči, da so tudi oni zaslutili v svojih razrvanih du.vah pesem velike noči. In res je bila go-jenčeva recitacija po svoji vsebini in močnem doživljanju naravnost prevzemajoča. Kako lepo je privabil glas velikonočnega zvona iz domače vasi preko hribov in dolin v mesto, na dvorišč« jetnišnice, do okna svoje celice, kjer so z njim obenem zapele tudi rešetke na oknu. Slišal ga je, kako ga vabi, kako ga kličejo domaći, on pa se je ozrl v zid, zid. Velikonočna pesem je zadonehi. •♦lišM jo je v jetnikovih ključih, v g'a^cu njegovih stoptnrj. in občutil, kako xe preliva njen balz-im v duše tristotih. RUa je lepa, čudovito lepa velikonočna pesem jetnika Tudi dramatični prizor »Jvako nas zapeljujejo«, ki ga je spiaal isti gojenee, je močno učinkoval na vse prisotne. Odigrali so ga gojenci sami. Gojenec H. S_, ki kaže zanimiv pisateljski talent z močnim doživljanjem, je odigitd prizor ponočnega razpoloženja v celici. KI rasen je bil prizor, ko se mu prikaže mati in ko ga zapeče vest, potem kes in ktxno-no pismo od svojega dekleta. Tudi glasbene točke (gosli, citre, harmonika in kita ni, so biie gojencem v neverjetno zabavo in z ved rili) Prav bi biko, če bi Lmeli ti ljudje še več glasbe, lepe, plemenite, Dvv cnodejanki »Satan« m komedija »Dva gluha«, so odigrali diletantje iz Ljubi a ne in želi od gojencev iskreno hvaležnost. Govor g. učitelja je napravil na gojence g\:bok vtis. Prav pri tem govoru je po-snalo, kako srilno razumejo taki ljudje mladoga človeka, ki je našel devetkrat zaprto pot do njihovih duš. Tako iskrene hvaležnosti še nisem čul. Pred koncem je imel govor tudi goj. H. ki se je zahvalil skromnim gostom za obisk, posebno pa s*, je zahvalil za to, ker so pokazali razumevanje zanje in za njihovo delo Prireditev je zaključila izborna deklamacija Župančičeve »Ko vaške«. Velikega moralnega uspeha, ki ga je imela ta velikonočna prireditev na gojence poboljševalnice, nikakor ni mogoče tajiti. Zato gre tudi najiskrenejSe priznanje in zahvala direktorju g. Arku, ki je dovolil prireditev, s prošnjo, da se take vzgojne stvari še večkrat ponove. cela odrekli. Dotn^mi, ki so letos v dobri formi, bo pri obeh tekmah igrati ze&o požrtvovalno ter tvorili homogeno celoto. ls-med posameznikov sta bila v nedeljo is- borna Oman in Joško Janša. Občinstvo, ki ga je bilo obrakrat zelo mnogo, je bite s prireditvijo zek> zadovoljno. Iz Metlike — Premestitev. Poeta j^TiaČetofk mefR-škega kolodvora g. Zvonko Vižintin, o katerem smo nedavno poročali, da je preme-55en v Zagreb, je že odšel na svoje novo službeno mesto. Metlika je z njim izgubila dobrega prijatelja, vedno pripravi jen e#a za delo v korist naših krajev. G. Vižintin jo bdi tudi delaven odbornik našega Tujsko prometnega društva. Na novem službenem metktu m j želimo vse dobro in upamo, da tudi v Zacrebu ne bo pozabil na nas, temveč da bo propacpral obiska in izlete v Belo Krajino. — Končna ureditev čudnih razmer. Kakor smo že pred mesec' poročali, je bfla v Somiču 5e pred tremi leti zgrajena nova res ta Semič klodovor - vas, vendar pa v vsem tem dolgem času ne le da ni bila posestnikom odvzetega in uporabljenega zemljišča izplačana odškodnina, nego so isti celo ves cas morali plačevati vse dajatve za to zemljo. V sredo, četrtek ra petek pa ee je mudila v Semiču komisija, določena od baneke uprave, da ponovno to stanje pregleda in ugotovi vse potrebno, da bi ss kmetom mocla izplačati odškodnina. Določena je povprečna vsota 7 Din za trlo ra 5 Din za kvadratni meter odvzete zemlje. Odškodnino bo izplačal črnomeljski sreski odbor, čim bo dobil na razpolago potrebno gotovino, vendar pa najpozneje v jaliju sli aveustu. Tako je končno vendar urejena ta zadeva, zaradi katere so bili Semičani ie precej razburjeni. — Društvo kmetskih fantov in deklet bo ustanovili v bližnjem Podzemlju. Ta lepa; organizacija zavedne kmetske mladine, ki deluje lepo že po mnogih naših krajih, je zdramila tudi našo mladino, pa se je je pre-teteno nedeljo zbralo v prostorih župana g. Smoka na Mlakah okrog 80 fantov in deklet, ki so se soclasno izjavili za ustanovitev mladinske organizacije tega društva. Tadi mi pozdravljamo ta pokret naše mladine z željo, da bi mu tudi drugi kraji krnski sledili. Pobožna želja, Mihec piše neporočeni teti pismo. Piše ga zelo pazljivo in zaključi takole: — Sicer pa ni pri nas nič novega, le naša mucka je dobila devet mladih muck. Isto želi tebi tvoj nečak Mihec. GosH plakajo. — Ah, prijatelj, če bi vedeL kako to gosli plakajo, — No, zdaj vsaj vem, zakaj mora imeti vsak vijolinist pod brado robec. Mmvrmitina iva rod«, «s ». apr«a na 89 (Dre sirot* _ .» H đ gt je da« krati prečite ti y ™Saooon tn ki s«e mu zdi ze4o nevaren. — ki ki ga je poficija s posebnim odlokom prepovedala. — No vadite, gospoda, ker so vzele Srčke množice ljudstva pisateljevo zadevo za svojo, se je bilo treba uklormi. Vodica bitka je bffla dobojevana nocoj in naj gre za pamflet ali ne, komedija je bfla javno vprizorjena ... Navdušence, zmagosftavge!... Bilo >e sijajno! — Sramota! — je \rzMiIknil markiz, ln vsi so vzMIknili v en gifcas: — Kam jadramo, veliki bože. mm— Njegovo Veličanstvo prisiljeno «k3oo£ti se!... — hi povrtm se tJodskermi mnenja! Vfeez de Vandrev je postal ta čas Kseai, kar je biilo v popolnem nasw<#-Ju x ajegovo razigranostjo ob prihodu, — Da, prijatelji, Njegovo Veličanstvo se |e iikianfk> . — No, če je tako, — je vcMtoil de PVestes, — na nobenega dvoma več, da kraljestvo propada. — AH da se narod dvaga, — je odgovori Roger. Te besede so bfle iagovorjene tako mirno, toda obenem tako odločno, da so se oči vseh obrnile na mladega moža, ki je govorili s takim poudarkom. ^ Nstž (TBstrees. rrfta de MaiSy ni po-rmsftu na običajno poemenovamje. Kar se tače dam, se roso mogfte ubraniti kretenj, rzjraižajočSi veJSco presenečenje, 'deioma pa tudi bojazen. Posebno Fitoretta je zajcktoela, zroč na viteza. Lepa fcnrttaana si je samo fe&e&a, da bi jo Roger zopet pomiriL Namestn vkeza Je pa odgovoril markiz de Presies: — Ce je 'tako, dragi vitez, nam fcmaiu ne bo preosteJaJo drugega, nego napraviti kriz čez naše nas&ove in pri-vflegije, —i Bodite prepričani dragi markiz, cfe bo ljudstvo samo pomecflo s tem! Te vitezove besede so priklicale smeh$jao na Picardova tista, Roger je premeril svojega služabnika s strogim pogledom. — AS se zd3 to gospod« Pfcardu smešno? — (je vprašal osorno. Sluga je v zadregi povesil oči toi za-jecljaJ: — Oprostite, gospod vitez, da sem se smejal... ne zamerite mi, da sem storil to... neprerrriišijeno... — r^edrznost! — ga je prebil vitez, — Storil sem to zato, — je nadalje -val komornik, — ker se mi je zde&o tako. neumno, kakor či bi kdo trndsL da bodo ti dobri Parižani nekega dne ... navalili na Bastiflo in Jo zavzeli. — Kdo ve! — je vzkliknil Roger. To pot se pa Picard rti mogel več premagati. Razkoračil se je kot bi govoril s sebd enakimi, in začel kričati: — Že prav, kar naj začno!... Tistega dne nastopim jaz in ... videli borno. — Ti nastopiš, ti pojdeŠ na ulico? — se je zasmejal plemič. Pfcand je dovi v veKikosti jabolka obsegajo semena, obdana z mrežico bombaže-vtoasfinh vlaken. Te vrste bombaž uspeva dobro pri stalni temperaturi 19 do 25 s topni j C v podnebju brez pogostega dežja, pač pa potrebuje obilo vlage v zemlji sami. Na Krimu so ga z uspehom gojili celo na 46. stopinji severne širine. Plodovi dozore pet mesecev po setvi. Tadžlkistan naj bi dajal v bodoče Rusiji vsako leto 720.000 meterskih stotov najboljše bombaževine. V ta namen bo pa treba premagati silne težkoče in opraviti ogromno delo, spominu"a joče na delo egiptskih faraonov in babilonskih kraljev. Kakor so ti s cerim omrežjem prekopov in umetnim namakanjem puste zemlje napravili iz egiptske in mezopotamske puščave rodovitne pokrajine, tako hočejo tudi tadižHcistansko puščavo iz-premeniti v ogromno plantažo, kjer bodo gojili i bombaž. Toda delo, ki so rabili zanj v starem veku stoletja, bo pa opravljeno z modernimi struji v treh letih. Na afganskn meji delajo na tem daJekosežnem načrtu že nad leto dni. Zdaj kopljejo veliko omrežje tisočerih prekopov. Vodo bo dajala reka Vahš, izvirajoča v Pamirskem pogorju. Glavni kanal bo 60 km dolg in iz njega bo vocfilo na vse strani na tisoče stranskih kanalov. Umetno bodo namakali 120.000 ha zemlje. Najtežje bo izkopati kana?! skozi skalnato dolino Kurgan Tutersk. Tu bo treba razstreliti 200.000 kubičnih metrov zemlje. Delo je do tretjine že opravljeno in letošnje leto bo za pravočasno dovršitev odločilno. Zato so zaposlili 5000 delavcev, v obratu je 24 ogromnih ameriških bagrov, nad 100 vrtakiih strojev, pet poljskih in gorskih železnic, pripeljali so pa tudi ogromne rrmožane razstreliva. V celoti je to večji projekt od Dnjeprostroja. Na Dnjeprostroj spominja tudi s tem. da zgrade po dovrširvi teh del na reki Vahš veliko elektrarno, ki bo dajiala 800.000 HP na leto. Okrog nje zgrade celo vrsto tovarn, kajti v Pamirskem pogorju so ogromna ležišča rud. Tragedija bivše filmske igralke Pred leti se je oženil v Parizu znand športnik Stock s filmsko igralko Fran-cino Mussevevo. Zakon pa ni bH srečen, ker filmska igralka ni hotela ias-pomiti v ženitni pogodbi izrečene obljube, da ne bo več nastopala v filmu. Ker se Stock ni hotel ločiti, je pripravila njegova žena nekega svojega znanca tako daleč, da je prišel na fingiran sestanek z njo in se vedel tam kot njen Ijub- zafcona m sodišče je njegovi želji Q9tregfto* Ker je pa prišlo na dan, da je šlo za fingirano zakonsko nezvestobo, je sodišče odločijo, da sme Stockova obdržati otroke, ki jih je imela v zakonu s Stockom. Ločena žena pa ni dobila an-gažmaja pri filmu in tako je zašla v bedo. Šele v hudi stiski je prosila Stocka, naj bi ji pomagal preživljati otroke. Stock je bdi pripravi jen plačevati ji do smrti rento, če bi mu vrnila otroke. To zahtevo je pa žena odločno odklonila, in ker ni mogla preživljati sebe in otrok drugače, je sprejela ponudbo nekega fotografa in mu je služila za model nage ženske. Pozneje je pa dobila ugoden angažma pri nekem ameriškem filmskem podjetju. Stock je ugotovil, da se fotografije njegove nage žene prodajajo po vsej Franciji, vložil je tožbo in sodišče mu je prisodHo otroke zaradi nemoralnega vodenja irjLhove matere. 2eno je to tako potrla, da se Je zaatro-pfta. ček, z anonimnim pismom je pa povabila na sestanek tudi svojega moža. Sele j to, da bi me z nJ5m zapefjate potem je vložil Stock tožbo za ločitev Sama ga je pojedla. Mati srditot MrTtoe, asStaj af pa pretepel sestrico? — Da bi jo otlrađll varafi moža, — Kako to? — Igrala sva raj na zemTJL, glavno vtogo je trnek) Jaboffao, Id si ga nama dala zjutraj, da bi ga pojedla vsak polovico. In pomtefi, kaj Je storila sestrica. Ali mfeB§, da je parabfta jabolko aa Kaj še! VABILO na XXXI!!. redni občni zbor delničarjev Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, ki se vrši v soboto, dne 13« maja 1933 ob uri popoldne v bančni dvorani v Ljubljani, Dunajska cesta št. 1, z nastopnim DNEVNIM BEDOH: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu 1932 m predložile, bilance k 31. decembru 1932. 3. Poročilo nadzorstvenega sveta, 4. Odobrenje bilance za leto 1932 m sklepanje o predTogn upravnega sveta glede uporabe čistega dobička. 5. Dopolnilna volitev v upravni svet. 6. Volitev nad^rstva, 7. Slučajni predlogi. PRIPOMBA: Po določilih § 13. pravil se smejo udeležiti občnega zbora tisti delničarji, ki polože v to svrbo pri centrali družbe v LJubljani, odnosno pri njenih, podružnicah v Brežicah, Celju, Črnomlju, Kranju, Marfboru. Novem Sadu, Ptuju, Rakeku, Sarajevu, Slovenjgradcu, Splitu, Šibeniku aH Zagrebu osem dni pred zborovanjem vsaj deset delnic, odnosno tisti, ki prejmejo na svojo zahtevo osem dni pred zborovanjem vstopnico 2» ta občni zbor na podstavi svojih delnic, shranjenih pri navedenih poslovalnicah. V Ljubljani, dne 13. aprila 193S. Upravni svet« Tf1x>vefj5ka premogokopna dnržba naznanja tužno vest, da je preminul dne 1*8. aprila 1933 nas dolgoletni višji uradnik, gospod MOTORNO KOLO loipim. Ponudbe: Maichen, Ko-čevje-Zajčje polje. 1935 GRAMOFON kupim. — Ponudbe: Belec, Radomlje. 1950 DAMSKO EN MOŠKO KOLO naprodaj. — Studenci, Pohorska cesta 3. 1949 inž. Ivan rsogiio rudniški nadzornik in vodja rudnika Kočevje Truplo rjfiagopokojrrifca se blagoslovi 19. aprila popoldne ob 3. uri v Kočevju in se prepelje nato v Trbovlje, kjer se bo vršil pogreb v četrtek dne 20. aprila. Nadvse zaslužnega uradnika ki sodelavca ohranimo v trajnem, najlepšem spocmnu. T LjubfjarH. dne T$. aprila 1933. Trboveljska premogokopna družba AVTOMAT (tdepetar) prodam za 1000 Din. Igra 18 komadov. — Leskovšek, Raj-henburg. 1938 HARLET DAVTDSON motodkei s prikolico — proda Sersen, Ljutomer. 1934 JEDILNICO spalne divane, kuhinjo in razne komade pohištva radi selitve prodam. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 1953 v. . sipa KROMPIR ima naprodaj oskrbnistvo graščine Neukloster, Sv. Peter v Savinjski dolini pri Celju. 1951 KROJ. POMOČNIKA ! za veliko delo sprejme Zupan- I č4č, Vižmarje-št. Vid. 1952 I PLETUJO 1 sprejme tovarna >Zlato janje«, Zagreb, Sermazeva uL 4. 1948 \ pekovskega vajenca. 1 ki se je že 1 leto učil, iščem za takoj. — Obajdin, crmošnji-• ce- 1947 dve parceli ob Dunajski cesti ugodno naprodaj. — Naslov v upravi >SL Naroda«. 1954 TRGOVSKA HISA enonadstropna, naprodaj v veo-jem kraju na štajerskem. - Pojasnila daje: Vrhovšek, Konjice. 1936 PFEIFERJEV CVIČEK iz Leskovca toči restavracija >PRI LEVU«. 1910 Tudi gospodje imajo za spomlad svoje želje. Nov površnik in novo obleko. Staroznana tvrd-ka R. MIKLAUC, TvJTJBTvT \ NA, poleg Škofije, vas najbolje postreže s kam-garnom. ševjotom, športnim suknom in drugimi tkaninami za vaš okus. Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 11/T POHIŠTVO Din 4900*- > 3000» > 1800.- > 850.- > 450.- > 380,- > i8a- Na obroke! — Na hran fine knjižice: masivne spalnice š parane spalnice ples kane spalnice Kuhinjska oprava Kuhinjska kredenca omare postelje Vse drugo pohištvo se dobi najceneje pri nas. Sprejemamo vsakovrstna naročila tn popravila po koukurencnih cenah. MIZARSTVO »SAVA«, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 18 — Miklošičeva cesta 6. Telefon 27-80. 1 704 KLAVIRJI, PIANTNl prvovrstnih Inozemskih mamir od Din 11.000 naprej. — »MUZIKA«, Ljubljana, Sv. Petra, cesta št. 40. 9/L Najnovejši modeli dvokoles otroških ln igracnih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev ln šivalnih strojev. — Velika izbira. — Najnižje cene. — Cemk* franko. »TRIBUNA« F. B. I*, tovarna dvokoles in otroških T TJBLJANA, Kariovdka cesta št 4. Specilelni entel oblek ažuriranje, pred tisk, najhitrejša postrežba, najfinejše delo prt Matek & Mikeš. Ljubljana poleg hotela Štrukelj Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal; enUanje, izdelovanje gumbnlc Vsled najmodernejše ureditve podjetja — lAlntžje cene. Josip £a »Narodno — 2a upravo m inoeratnl del Usta: Oton Chrtsto*, — Vrt w. l^uMjani.