Leto IX	Hrastnik, 1. 1. 1973
Urejuje uredniški odbor: Rački Viktor, Bevec Justa, Premec Jože, Korbar Heda, Marčen Alojz, Gerhard Jože, Str-garšek Janko. Odgovorni urednik Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija Celje Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis o-proščen davka od prometa proizvodov (St. 42)1-2/72 z dne 1. 112.
1972).
Z ZAUPANJEM
V NOVO LETO
mo naš proizvodni program in to na način, ki naj bi bil za prizadete delavce kar najbolj sprejemljiv. To nam potrjuje tudi fizični obseg proizvodnje, ki se je znižal v primerjavi z lanskim letom, vendar pa je realizacija finančnega poslovanja dosegla predvideno raven. V tem letu bomo odplačali glavne obveznosti do družbenih fondov iz naslova investicijskih vlaganj, kar je predstavljalo do sedaj za podjetje precejšnje breme. Nova investicijska dejavnost je bila skromnejša glede na možnosti in razmere, v katerih delamo. Ta vlaganja: elek. topiine peči, obeski, avtomat za brušenje kozarcev, rekonstrukcija satinir-nice in druge manjše naložbe, bodo začela vračati vložena sredstva v letu 1973 in naprej.
Ali smo na področju samoupravljanja in ostalih področjih družbenopolitičnega življenja dosegli vse, kar nam v tem pogledu nudi ustava in njena dopolnila? Kot odgovor na to vprašanje lahko rečemo, da kljub delnemu napredku imamo na tem področju še dosti dela. Ugotovimo lahko, da se je šele prav začelo razpravljati in da bo na tem področju treba zajeti vse tiste pozitivne sile, da bi v čim krajšem času nadoknadili zamujeno. Čim prej bo potrebno na tem področju preiti na tisto fazo samoupravljanja, ko bo samoupravljavec še bolj neposredno in kvalitetneje odločal o presežku svojega dela.
Kaj lahko pričakujemo v naslednjem obdobju in katere nalo-, ge nas čakajo? Glede na osnovo, ki smo jo s skupnimi prizadevanji ustvarili, lahko gradimo našo prihodnost z jasno perspektivo. Potrebno bo, da se zopet vključimo v ciklus intenzivnejše investicijske izgradnje — seveda v okviru naših finančnih zmogljivosti — ki bo zagotovilo trajnejših uspehov in garancija za tiste, ki žive na tem področju, za možnost nadaljnje eksistence. Tak progres nam zagotavljajo naši delovni ljudje, strokovni kadri in na drugi strani vse večje potrebe na tržišču, tako doma kot v tujini. Vemo pa, da je pri vsem tem delovanju vedno prisotna tendenca: proizvajati čim bolj kvalitetno in obenem konkurenčno.
Naloge, ki nas čakajo v prihodnjem letu, so seveda precej zajetne in sestavljene, toda kot vselej do sedaj sem prepričan, da se dajo s skupnimi prizadevanji uresničiti. Pa naj bodo naloge leh-nično-tehnološke narave ali na področju samoupravljanja.
Rad bi ob tej priložnosti izrekel zahvalo in pohvalo vsem delovnim ljudem naše skupnosti, ki so s svojim delom in prizadevnostjo pripomogli k realizaciji naših na-
log. Želim in upam, da bo enoten nastop vseh v prizadevanjih za nadaljnje uspehe vodil do še večjih rezultatov tako v ožji kot v širši družbeni skupnosti, ter da bomo čez leto dni vsi ponosni na dosežene uspehe.
Še posebej želim izreči zahvalo predstavnikom samoupravnih organov, predstavnikom družbe-
nopolitičnih organizacij za njihovo nesebično delo pri reševanju skupnih problemov.
Ob prehodu v novo leto 1973 želim vsem članov delovne skupnosti najprej zdravja, osebnega zadovoljstva in s tem še naprej mnogo uspehov pri naših skupnih prizadevanjih za čimprejšnjo realizacijo postavljenih nalog.
Spet je minilo leto dni, spet smo zrelejši za leto, spet je čas, da kot po navadi pregledamo rezultate našega skupnega dela v preteklem letu in se seznanimo s problemi, s katerimi se bo treba spoprijeti v naslednjem obdobju.
Kaj lahko rečemo za leto 1972? Že takoj na začetku lahko ugotovimo, da so za to obdobje značilne zelo važne, lahko rečemo revolucionarne preokretnice v načinu dela tako na gospodarskem kot na družbeno-političnih področjih. Gospodarstvo je treba stabilizirati. V tem kratkem stavku je zajeto vse tisto, kar je v načinu gospodarjenja do sedaj delalo toliko preglavic, in ki so se v končni fazi odražale v nestabilnosti cen. Ugotovljeno je, da pri nas sploh več trošimo kot so realne možnosti. Vzrokov je več: od nepokritih investicij, izgub v gospodarstvu itd., ki vlečejo za seboj
Dipl. ing. Maks Mrcina, direktor
rdečo nit nelikvidnosti in nestabilnosti. Prav je, da se obrnemo ob tej priliki tudi k sebi in kritično presodimo, kako smo se ravnali v tem pogledu v naši delovni skupnosti. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je bila v tem pogledu naša politika gospodarjenja realna. Seveda pa ne moremo mimo dejstva, da smo tudi mi bili prisiljeni uravnavati cene nekaterih naših izdelkov glede na nove pogoje gospodarjenja nasploh. Obenem lahko ugotovimo, da je bila prav nelikvidnost — kljub temu, da naš račun ni bil nikoli blokiran za daljše obdobje — glavni vzrok, da nismo še uspešneje delovali in hitreje reševali sproti nekatere tekoče probleme, ki so bili vezani na likvidna sredstva.
Leto 1972 je tudi za našo tovarno določen mejnik. Z željo za čim racionalnejšo proizvodnjo zožuje-
Vsem članicam in članom kolektiva, upokojencem, vojakom, ♦ poslovnim partnerjem in vsem bralcem časopisa »Steklar« želijo srečno in uspešno leto 1973
DELAVSKI SVET ODBOR ZA POSLOVNO POLITIKO TOVARNIŠKI ODBOR SINDIKATA SEKRETARIAT ZK TOVARNIŠKA KONFERENCA ZM UREDNIŠKI ODBOR
ZRCALO CASA
V novembru 1972 so člani ZK Steklarne Hrastnik na sestankih obravnavali pismo tovariša Tita in Izvršnega biroja CK ZKJ. Na teh sestankih, katerih se je udeležila večina članov ZK našega kolektiva, je prišlo do dokaj raznovrstne in direktne diskusije. Člani so več ali manj konkretno osvetlili nekatere probleme v našem kolektivu. Vodstvo ZK je poudarilo, da bo nadaljnja akcija članov ZK v bodoče poitekala na osnovi že prej sprejetega akcij skega programa ter na drugi strani na osnovi sklepov iz teh sestankov.
Glede na aktualnost tega političnega momenta smo nekaterim članom ZK v našem kolektivu postavili naslednje vprašanje:
KAKO VPLIVA PISMO TOVARIŠA TITA IN IZVRŠNEGA BIROJA CK ZKJ NA DELO ČLANOV ZVEZE KOMUNISTOV V NAŠEM KOLEKTIVU IN ALI V ZADOSTNI MERI UPOŠTEVAMO NALOGE, KI JIH NALAGA PISMO?
ABRAM JANKO, steklar
Mislim, da smo bili komunisti dosedaj premalo učinkoviti pri uresničevanju funkcij in nalog, ki smo si jih zadali. Komunisti smo za takšno stanje precej krivi. Morali se bomo bolj poglobiti v svoje delo, ki smo si ga zasta-
vili. Prav zato je naša dolžnost, da krepimo zvezo komunistov. Morali bi imeti v svojih vrstah več mladih, le-ti pa bi morali v organizaciji zveze mladine v kolektivu aktivneje delovati. Najvažnejše je to, da smo spoznali vse naše slabosti in se odločili, da jih bomo dosledno odpravlja-
li.
CIGELNJAK MARIJA, brusilka
Pismo je temeljito spremenilo stanje, v katerem smo se znašli. Zaživeli so sestanki, obravnavanja, analize in razne primerjave našega dela. Mislim, da je bilo nujno potrebno, da smo dobili impulz, ki nas je zdramil iz mlačnosti in iz nezainteresiranosti do problemov, ki so se pojavljali. Problemi so se nabirali, tako politične kot gospodarske narave. Nihče ni dovolj učinkovito reagiral na naloge, katere bi bilo potrebno nujno rešiti. V našem podjetju nismo vsega naredili na
področju samoupravljanja, na področju dela z mladimi, delovne discipline delavcev kakor tudi vodij obratov in služb. Potrebno
bo še mnogo skupnega dogovarjanja, samoodrekanja in predvsem neodstopanja od smernic in nalog iz pisma tovariša Tita in Izvršnega biroja CK ZKJ. Čakajo nas še velike naloge. Tu mislim na priprave na osnovanja Temeljnih organizacij združenega dela. Pomembna pa je tudi informiranost v podjetju, ki naj bo pravočasna, objektivna in učinkovita. Dela je torej mnogo, pismo pa nam naj bo napotek za nadaljnje delo.
CIGLAR JANEZ, steklar
Delavci smo s smernicami in pismom tovariša Tita spet dobili zaupanje v našo prihodnost in samoupravni sistem. Pismo je nakazalo napake, ki se pojavljajo na vseh nivojih našega družbenopolitičnega in ekonomskega sistema. Napake so bile že prej registrirane in obravnavane, vendar se niso odpravljale.
Če sedaj apliciramo smernice na naše podjetje in primerjamo naše napake z nalogami, katere bi morali obravnavati in reševati, smo dejansko razočarani. Osebno menim, kar je mnenje tudi moje
okolice, da je naša organizacija zveze komunistov akcijsko nesposobna. Če to izjavljam, naj navedem, kako danes delamo. Obravnavamo samo tisto, kar mo-, ramo, da nekaj sploh delamo, ni pa konkretnega kontinuiranega in doslednega političnega dela. Imam občutek, da komite ZK Steklarne včasih noče ali ne more prisluhniti problemom, ki se vsak dan in na istih mestih v našem kolektivu pojavljajo. Vem/ da tudi sam mogoče nisem dovolj aktivno sodeloval pri reševanju te problematike; vendar menim, da vodstvo organizacije ZK mora na podlagi prikazane problematike sprožiti akcijo, katero bomo komunisti po svojih oddelkih podprli.
Nadalje me moti, da lahko nekateri vodilni člani s svojimi birokratskimi težnjami negirajo delovanje samoupravnih organov, negirajo disciplinske ukrepe, kot so okrožnice in podobno. To nam ruši medsebojne odnose in odnos do dela. Kot neposredni proizvajalec se sprašujem, kako lahko upoštevam postavljene mi norme, spoštujem delovno disciplino, če 'na drugi strani vidim, da so nekateri predpostavljeni vzor neresnosti in nedoslednosti pri reševanju delovnih nalog in delovnih odnosov.
Delavci želimo, da se delo naše organizacije ZK popestri, da naš sekretariat pismo in naloge še enkrat preanalizira ter na podlagi prikazane problematike naredi svoj akcijski program. Člani sekretariata in vsi ostali komunisti se moramo zavedati, da v »rokavicah« ne moremo delati.
Sekretariat je v preteklosti že izvedel nekaj akcij, ki so bile-zelo pozitivne, vendar po pismu tovariša Tita in nalog, ki jih pismo postavlja pred komuniste, lahko samo govorimo o zaupnici sekretariatu. Mogoče je ocena preveč kritična, vendar sprašujemo se, kaj smo na podlagi pisma naredili. Razvoj samouprave in tehnologije zahteva spremembe, vendar če pogledamo stanje, kakršno je v naši delovni enoti, me spominja na mentaliteto, ki je vladala v sistemu, ki je bil z zmago revolucije leta 1945 zrušen.
GRUM JOŽE II. — steklar
Pismo je bilo v našem podjetju sprejeto z velikim odobravanjem. Mislim, da je tovariš Tito dosti dolgo opozarjal na ravnodušnost v naši družbi in tudi partiji. Zveza komunistov naj bo tista, ki naj se ne utaplja v misli, da je vse za vedno dobro v njej in družbi. Utopili smo se v socialistični idili, v kateri je dopuščeno vse — predvsem pa ravnodušnost. Pismo nam nalaga odgovornost realiziranja idej in programa ZK. Dosledni moramo biti pri opredeljevanju za samoupravljanje, enotnost, humanost in za podporo delovnim ljudem ter za družbeno resnico. Delovnega človeka ne puščajmo neopredeljenega, sprejema naj socializem kot lastno usmeritev, ali celo kot samo-usmeritev. Ko nam to v kolektivu uspe, bomo lahko govorili o sposobnosti partije.
Kljub temu, da smo komunisti v kolektivu z velikim odobravanjem sprejeli in podprli pismo, ne smemo biti zadovoljni z našim dosedanjim delom.
že nekaj let obravnavamo medsebojne odnose, pa še sedaj niso rešeni. V svojih vrstah imamo komuniste, ki ’?e sodijo v našo organizacijo. S svojim neodgovornim delom in slabimi zgledi črnijo ugled zveze komunistov. Opozoriti moramo tudi naše strokov-
njake, ki nabavljajo stroje, kot so »La fontana« in »linija izdelave obeskov«, da je vrednost teh strojev velika, in povedati, kaj so nam ti stroji dali, ali so sploh amortizirani, oziroma če so nam prinesli kaj dohodka. V bodoče bi morali poleg iskanja trga premisliti tudi, če se bo kupljeni stroj amortiziral.
Na vsakem koraku govorimo o standardu delovnega človeka. Slab je naš standard, če človeku ne moremo dati primernega stanovanja, kjer bi se po napornem delu vsaj spočil.
Menim, da jé organizacija ZK v našem kolektivu dolžna poleg že uspešno izvršenih nalog izvršiti tudi zgoraj nakazane.
DEŽELAK STANE, sitotiskar
Glede na razpoloženje, ki se kaže na sestankih ZK, vpliva pismo na člane še' vedno v nezadostni
meri. Za komuniste pismo ne predstavlja v bistvu nič novega. (Dalje na 3. strani)
ZRCALO ČASA
ŽIŽEK JANEZ, nočni čuvaj Vpliv pisma tovariša Tita jn Izvršnega biroja CK ZKJ se izraža pri delu komunistov Steklarne z večjo aktivnostjo v raznih političnih aktivih, vendar na žalost sa-
mo nekaterih komunistov, drugi pa, če se z njimi pogovarjaš, podpirajo pismo. Vsak poprečen komunist si želi več konkretnih akcij.
Mladina in mladi komunisti se čutimo marsikdaj zapostavljeni, kar je vsekakor zelo v nasprotju
Pred vami, bralci, je mnenje deseterice komunistov našega kolektiva o vplivu pisma tovariša Tita in Izvršnega biroja CK ZKJ na delo članov ZK v našem kolektivu, kakor tudi mnenja, če v zadostni meri upoštevamo naloge, ki jih postavlja pred komuniste pismo.
Globalno gledano, skoraj vsi menijo, da bo potrebno še marsikaj narediti; da mora biti delo komunistov povezano in se mora čutiti na vseh področjih.
Komunisti, ki so kritizirali delo svoje organizacije ZK, so tako kritizirali sebe, ker so enako krivi za nastale probleme kot drugi. Izgleda pa, da laže in bolj odkrito nekateri svoje mnenje napišejo, kot to povedo na sestankih.
Večkrat je bilo zaslediti, da bi bilo potrebno hitreje in predvsem konkretneje odstranjevati napake. V celoti gledano, je bilo napisanih precej odkritih besed, vendar še vedno premalo. Verjetno bodo že pred izdajo tega lista sestanki Oddelkov ZK v našem kolektivu, pa tudi potem, na teh sestankih pa naj vsi, ki žele, da zveza komunistov v našem kolektivu nadaljuje svoje delo v smislu smernic pisma, konkretno in v iskreni medsebojni razpravi povedo vse, kar se jim zdi, da se je do sedaj delalo »v rokavicah«, kako konkretno pridobiti v ZK čim-več mladih, kako urediti delovno disciplino itd. Celotna aktivnost komunistov ni odvisna od sekretariata, kajti vodstvo vsake organizacije, pa tako tudi ZK, mora imeti vso podporo v konkretnih akcijah, zato je pričakovati, da bo vodstvo na naslednjih sestankih s konkretnimi predlogi dobilo od članstva vso podporo, da bo članstvo enotno nastopilo proti vsem nepravilnostim, se v celoti angažiralo na vseh področjih, o katerih nekateri menijo, da ni čutiti vpliva članov ZK, potem pa bomo vsekakor lahko govorili o uspešnosti izvajanja nalog, ki jih nalaga pismo. Vodstvo, kar pa si morajo želeti vsi komunisti, pričakuje na naslednjih sestankih odkrito razpravo za čim bolj učinkovito delo komunistov v našem kolektivu na vseh področjih.
Strgaršek Janez
Mnogo uspeha v letu 1973 želi kolektivu Steklarne Hrastnik Krajevna skupnost — spodnji del Hrastnik
VRETIC IVAN — strojnik na avtomatski stiskalnici
Pismo na delo članov ZK precej vpliva, vendar še vedno ne toliko, kot si jaz predstavljam, da bi moralo vplivati. Zdi se mi izvrševanje postavljenih nalog preveč mlačno. Same akcije se mi ne zdijo dovolj hitre ter efektne, čeprav je iz pisma dovolj jasno razvidno, kaj je potrebno storiti ter kako postopati, da bi se naloge, ki so pred nas komuniste postavljene, tudi izpolnjevale.
Mislim, da bo tudi med nami samimi komunisti dobro pregledati ter pretehtati našo aktivnost. Posebno je potrebno še pretehtati, oziroma prekontrolirati, če komunisti izvršujejo naloge, ki so jim zadane, če vršijo dolžnosti, za katere so nagrajevani!
s pismom in nalogami, ki nam jih nalaga naš predsednik in izvršni biro. Vem, da bo kdo dejal, da mladih ni opaziti, ali pa zelo malo in če mladinci in mladi komunisti sploh kaj delajo. Toda, tovariši, šele Titovo pismo je naredilo trden most med starejšimi in mladimi komunisti, kar se odraža na vseh področjih našega dela v tovarni in izven nje. Vprašanje — ali v zadostni meri upoštevamo naloge, ki jih nalaga pismo, je zelo umestno. Nobena organizacija ni rešila vseh problemov naenkrat, tako je tudi tokrat, ljudje pa vseeno vidijo, da se je po pismu krepko premaknilo in da se že čisti tisto, kar se mora. To je dokaz, ki ga lahko vidi vsak občan. To je dokaz, da se naloge tovariša Tita izvajajo z vso resnostjo in se bodo tudi izvedle do kraja, kar je dolžnost vsakega komunista, mladinca ter vsakega občana naše socialistične družbe.
(Nadaljevanje z 2. strani)
O vseh nalogah, ki jih nalaga pismo, je bilo govora na prejšnjih kongresih in sejah Izvršnega biroja, tako da je to v bistvu zbir vseh nalog, postavljenih pred komuniste. Konkretno za Steklarno velja, da se še ne opazi v zadostni meri štednja pri porabi po-trošnega materiala (voda, papir, embalaža, elektrika). Kljub prepovedi popivanja v tovarni, je to še pogost pojav. To pa seveda zmanjšuje delovno storilnost, poveča možnost nezgod in kali tovariške odnose.
Menim, da so to glavne pomanjkljivosti, ki sem jih opazil med člani ZK Steklarne, kakor tudi med ostalimi člani kolektiva. Globoko sem prepričan, da bomo s pravilnim delom in večjo zavestjo prebrodili tudi te težave.
HALZER VILI, steklar
Pismo ima velik odmev v našem podjetju. Trdim, da smo komunisti v našem podjetju sprejeli vsebino z vso resnostjo, prav tako resno pa so sprejeli tudi vsi delovni ljudje naše domovine. Zato lahko zdaj ugotavljamo pri njegovem uresničevanju že tudi
nekatere pozitivne rezultate. To samo potrjuje naše jasno spoznanje, da gre tokrat zares. Ne smemo si dovoliti, da bi se naša sedanja zavzetost in aktivnost že po kratkem izkazala le kot kratkotrajna politična burja, potem pa bi nastalo zatišje in bi se ponovno vrnili na stari tir. Člani ZK v našem podjetju, sodeč po reakcijah na pismo, morajo biti pripravljeni bojevati se za doslednost, poštenost in odgovornost, nujno morajo s svojim vplivom in družbeno idejno močjo zaščititi poštene in delovne ljudi, ki so neopravičeno vpleteni v posamezne primere družbenih deformacij. Moč in ugled ZK namreč ne bo zrasla samo z bojem proti nepravilnostim, temveč tudi z nadaljnjimi prizadevanji za družbeni razvoj na vseh ravneh in s podporo tistim, ki jo zaslužijo. Prav na to pa vsebina pisma opozarja in tega ne smemo pozabiti.
JELENC PAVLA, telefonistka
Pismo tovariša Tita je prišlo najmanj 15 let prepozno. Predolgo je čakal in samo gladil to našo zgrešeno politiko.
Pismo na delo članov ZK v na-
šem kolektivu v zadostni meri vpliva, upoštevamo tudi vse naloge, ki jih nalaga to pismo. Moje mnenje je, če bomo zmož-
ni izpolniti vse te precej zamujene naloge, saj jih je ogromno, bomo še kdaj lahko izrekli »bratje, vsi enaki smo!«
PUST VOJTEH, kovinostrugar
Pismo tovariša Tita in Izvršnega biroja CK ZKJ smo lahko pričakovali. Ne mislim s tem našo delovno organizacijo ali organizacijo ZK. S tem, »smo lahko pričakovali«, mislim na vsakega komunista, vsakega delavca, ali pa na vsakega občana.
Prve dni, ko smo izvedeli za pismo in po prvem sestanku ZK, kjer smo prebrali pismo tovariša Tita, smo povsod mnogo govorili o samih nalogah, katere so nam postavi j'ene in tudi drug drugega spodbujali k delu. To se pravi, da se je pokazalo določeno gibanje v organizaciji, kakor tudi izven nje. Samo delo v organizaciji pa se je prav gotovo mnogo zboljšalo, kar že dokazujejo sestanki.
Na pismo ne smemo pozabiti, naloge, katere so nam postavili tovariš Tito in Izvršni biro CK ZKJ, pa nam morajo biti vedno pred očmi, ker bomo le tako v socializmu uspeli.
Neprijetno je tistemu, ki je vzpodbujan k delu, še bolj neprijetno pa je tistemu, ki te mora
vzpodbujati. Zato ne smemo več dovoliti, da bi s svojo nedelavnostjo mučili tovariša Tita.
KAKO BOMO IZVAŽALI V LETU 1973
Z namenom, da bi ugotovili možnosti plasmana naših izdelkov na evropska tržišča, je odbor za poslovno politiko odredil nekatera potovanja, da bi zaključili pogodbe z našimi inozemskimi poslovnimi partnerji.
Pred nastopom potovanja so pristojne službe opravile selekcijo v seznamu naših dosedanjih kupcev z namenom, da bi bilo naše poslovanje z inozemstvom so-lidnejše, ter so zato izključile iz seznama 5 (pet) firm, katerih odslej ne bomo več oskrbovali z našimi izdelki. Do takega zaključka nas je vodila ugotovitev, da moramo krog kupcev prilagoditi naši proizvodnji, ki je velika in zato si ne moremo dovoljevati oskrbovati firme, ki naročajo svoje blago le občasno ali v količinah, ki so premajhne za rentabilno proizvodnjo in z njo povezano odpremo.
Drugi moment, ki je bil cilj potovanja, so bile cene, katere smo morali popraviti, da bi tako zagotovili rentabilnost poslovanja v izvozu. Razgovori, katere smo vodili v tej zvezi, so bili težki, včasih tudi neugodni, vendar so dosegli svoj namen in cilj.
Celotne kapacitete, namenjene izvozu, smo razdelili po proizvodnih skupinah in kupcih in na osnovi teh podatkov sklenili tudi pogodbe za poslovno leto 1973. Ob sklepanju teh pogodb smo slišali razne pripombe naših kupcev tako na količine, ki smo jim jih namenili, kakor tudi na način odpreme, pakiranja in domiselnosti naše službe oblikovanja, mnogo pa je bilo tudi prigovorov na ekspeditivnost izdelave orodij v naših delavnicah.
Kot je zgoraj omenjeno, je bilo največ problemov ob sklepanju pogodb, ko je bilo načeto vprašanje cen za naslednje leto. Naši kupci so nas seznanili in soočili s cenami primerjalnih artiklov, ki jih dobavlja naša konkurenca, tako da smo morali v nekaj primerih naše predstave o vrednosti izdelkov umakniti. Kljub vsemu pa ugotavljamo, da nam je uspelo celotnemu asortimanu, katerega izvažamo, dvigniti ceno za poprečnih 11,2%, kar predstavlja vrednost okrog 310.000 dolarjev, za katero vrednost se bo masa našega izvoza v naslednjem letu povečala, ne oziraje se na komadni izvoz.
Ne bi bilo prav, če ob tem podatku ne bi povedali, da smo se tako popolnoma približali cenam naše konkurence in da bomo morali v prihodnje izredno ostro kalkulirati, da ne bi postali neinteresantni dobavitelj steklenih izdelkov na zapadno tržišče, ker vemo, da naša konkurenca ne spi tako v pogledu tehnološkega napredka, kakor tudi glede vprašanja asortimana, ki ga zapadna tržišča zahtevajo.
Ko že omenjamo konkurenco, je potrebno omeniti, da se vse pogosteje srečujemo z neugodno konkurenco iz romunske in madžarske proizvodnje, medtem ko dobavitelji iz ostalih vzhodnih držav na teh tržiščih ne delajo nemira in so se solidno vklopili v razmerje na tržišču. Omembe vreden je posebej tehnološki napredek nemških steklarn, ki proizvajajo razsvetljavna stekla v vse večjih količinah, domiselnih oblikah in po najsodobnejšem tehnološkem postopku, ki jim
omogoča proizvodnjo velikih količin po sorazmerno nizkih cenah in širokem asortimanu.
To dejstvo nam narekuje razmislek, kako se tudi pri nas razvijati in modernizirati, da ne bomo izgubili sokoraka s takimi proizvajalci, upoštevajoč pri tem carinske bariere, katere moramo pri cenah našim izdelkom žal še vedno preskakovati, naši konkurenci pa ta moment pomaga solidno soodločati na zahtevnem zahodnoevropskem tržišču.
Ugotovitev, s katero smo bili soočeni, da je oblikovanje v naši industrijski veji zelo važen moment, nas posebno vodi k razmišljanju, ko vidimo, da naš sedanji asortiman v izvozu nemalokrat zaostaja za oblikovno vrednostjo izdelkov naše konkurence. Ob tem ni čudno, da smo ugotovili, da naši artikli mnogokrat služijo našim kupcem kot dopolnitev asortimana po najnižjih cenah. Ugotovili smo, da je možno doseči dobro ceno le z onim izdelkom, ki je svežega oblikovnega datuma, domiseln, pa čeprav v vsakem primeru ne najbolj uporaben, vendar je atraktiven in v pravem smislu besede nov. Videli smo, da so naši izdelki dostikrat del asortimana, s katerim naši kupci bijejo boj za velike količine prodaje pri trgovskih hišah, ki uporabljajo cenejši asortiman. Res je, da je namembnost artikla naše proizvodnje funkcionalno enake vrednosti kakor izdelek naše konkurence, ker pa je izgled našega izdelka po oblikovni plati zastarel, se v ceni ne more primerjati z izdelkom novejšega datuma oblikovanja. Ta dejstva nam narekujejo, da na tem polju pohitimo, da v bodoče poleg ostalih težav pri izvozu na Zapad ne bi srečevali tudi te, ko vemo, da imamo sposobne ljudi v oddelku za oblikovanje. Poiskati bomo morali način za oživitev pravega okretnega industrijskega oblikovanja, kateremu moramo dati vse možnosti tudi v orodnih delavnicah, da bi nastale ideje čim-prej realizirali v obliki izdelkov, s katerimi bomo lahko dvignili spoštovanje do sodelovanja z našimi kupci in ne nazadnje mnogo boljše finančne rezultate. Mnenja smo, da bi tudi določena devizna sredstva, ki bi jih uporabili za nabavo orodij pri tujih proizvajalcih ali za nabavo sodobnejših orodnih strojev, lahko opravičili izdatek, katerega bi zelo hitro kompenzirali z izvozom ob uporabi višjih cen za tako nastale artikle.
Posebno ugotovitev na našem potovanju smo registrirali v pogledu pakiranja in odpreme naših izdelkov. Vse več naših poslovnih partnerjev uvaja meha-nografsko obdelavo podatkov v nabavi in prodaji. S tem v zvezi gradijo naši kupci tudi mehanizirana skladišča, ki so vezana na potrebe njihovih odjemalcev. Ta ugotovitev pa nam kot dobavitelju narekuje uporabo embalaže, ki ustreza takemu sodobnemu načinu nabave in skladiščenju naših izdelkov. To se pravi, da si v bodoče ne bomo mogli več dovoljevati uporabljati kartonov, kakršne imamo ali kakršne dosežejo v proizvodnji zaposleni in odgovorni za pakiranje izdelkov. Vsak artikel mora imeti standardizirano obliko kartona in z njo v zvezi vedno enako število pro-
storov za izdelke. Če je gotovemu artiklu določen karton za pakiranje po 12 komadov, potem tudi v sili ni mogoče uporabiti kartona, ki bi lahko sprejel le 6 komadov izdelka. Kljub temu, da vemo, da je oskrba s kartoni v naši tovarni poseben problem, bomo morali zahtevati od dobaviteljev embalaže, od naše nabavne službe in od odgovornih ljudi za pakiranje v tovarni zgoraj navedene zahteve. Zahteve naših kupcev po tako strogem režimu so našim navadam in doslej utrjeni praksi dokaj tuje, vendar ob premisleku, kakšne težave lahko povzroči neupoštevanje teh zahtev, se moramo odločiti za korenite spremembe v tem delu proizvodnje. Kupci tudi v tekočem letu ugotavljajo, da prihaja nemalokrat do poškodb in loma dobavljenih artiklov zaradi nepravilnega nakladanja naših izdelkov na kamione ali vagone. Vse premalo nakladalci upoštevajo težo izdelkov in način pakiranja, poleg tega pa še čistočo transportnega sredstva pred pričetkom nakladanja. Neupoštevanje teh dejstev povzroča materialno škodo, ki vpliva ne samo na finančni uspeh podjetja, temveč tudi na njegov ugled. Mogoče zvenijo ti stavki kot neupravičeno sitnarjenje, ker je bilo doslej pač drugače, vendar se bomo morali kljub temu s temi dejstvi spoprijeti in popraviti način dosedanjega dela.
Naši kupci smatrajo, da bi morali ob velikem obsegu izvoza v njihove dežele biti bolj prisotni na teh tržiščih, se pravi, da en obisk letno ali največ dva ne zadostujeta potrebam in interesom obeh partnerjev. Njih mnenje o naši osebni neprisotnosti na trgu je verjetno upravičeno, ker vemo, da naša konkurenca posveča tem momentom mnogo večjo pozornost, ki se pozitivno odraža v solidni spremljavi dogajanj na tržišču, ki ima za posledico tudi finančne uspehe.
Na osnovi teh nekaj stavkov, ki jih objavljamo, pričakujemo od celotnega kolektiva Steklarne Hrastnik, da bo vsestransko pomagal pri odpravi pomanjkljivosti, katere smo zabeležili. Tak trud nam je vsekakor potreben, če hočemo zadržati pridobljen ugled naše tovarne na zahodnem tržišču in da bomo tudi v bodoče skušali zadržati sokorak s konkurenco in da bomo ob tem dosegli še boljše izvozne rezultate v vseh pogledih. Na podlagi ugotovitev naložene nam naloge niso težke, zavisijo pa od dobrega sodelovanja vseh služb v podjetju z enim samim ciljem, delati solidno z največjo mero odgovornosti in s ciljem napredka Steklarne Hrastnik, ki sodi v sam vrh proizvajalcev razs veti javnega stekla v Evropi in tega težko pridobljenega mesta ne smemo izgubiti.	Drago Kozole
Srečno in'uspešno novo leto 1973!
V prihodnjih dneh bomo vse pogosteje uporabljali naslovni izrek, kot željo in voščilo. Ali bomo tudi vedno ob tem pomislili na vse, kar ta izrek pove in kaj nam nalaga in kaj si ob njem želimo.
Predvsem bodo naše želje izrečene v mislih za dobro zdravje — srečo na poti, srečo pri delu in dobrih medsebojnih odnosih. Če kdaj, potem mora biti letos naša čestitka še posebej prežeta z medsebojno željo, vezano na naše delo in uspehe v lastnem podjetju, kakor tudi z željo za vsesplošni napredek naše celotne družbene skupnosti.
Kje bomo začeli uresničevati to našo izraženo in kolektivno željo? Tam kamor nam je nepreklicno in jasno nakazana pot iz napotkov in želja našega ljubljenega maršala Tita! V letu 1973 se moramo skušati njegovim napotkom in željam čimbolj približati vsak na svojem delovnem mestu, v vsakdanjem življenju, v medsebojnih odnosih im posebej v odnosu na zaupano nam delo in sodelovanje v naših družbenih in samoupravnih organih.
Ta želja odnosno voščilo nam torej nalaga velike dolžnosti in obveznosti, katere moramo zasledovati in v največji možni meri izpolnjevati. In kje se to začne? Pri kosu papirja, ki ga uporabljamo pri pisarniškem delu, pri skrbi za čimboljši izdelek pri steklarju, brusilcu itd., pri upoštevanju stroškov za izdelavo im potrošnjo oorodij ter drugih materialov, pri uporabi kartona za izdelke, pri medsebojnih odnosih, pri intenzivnem koriščenju delovnega časa, pri razpravah o strokovnih in poslovnih zadevah in v samoupravnih organih — skratka na vsakem koraku in v vsakem času našega delovnega dne moramo imeti pred očmi dejstvo, da je vse, kar je v naši okolici, naše in da bo to naše več, če bomo delali tako, kakor si želimo in voščimo.
S takim zadržanjem in odnosi bodo naše čestitke res iskrene ter plodne, za to pa še enkrat
SREČNO IN USPEŠNO NOVO 1973. LETO!
SEMINAR V ČEČAH ZA PREDSEDSTVO ZM STEKLARNE IN MLADE KOMI NISTE
Na zadnjem sestanku predsedstva ZM, ki je bil dne 24. novembra 1972, smo se domenili glede seminarja, ki bi ga organizirali v soboto, 9. decembra 1972 v Čečah. Namen tega seminarja naj bi bil, mlade, ki smo jih vključili v našo organizacijo, seznaniti z njeno organiziranostjo in o delovanju mladih v prostem času.
Predvideli smo, da naj bi se seminarja udeležili vsi člani predsedstva ZM in mladi komunisti, vključujoč 27. leto starosti. Z mladimi komunisti smo imeli tudi sestanek in jih seznanili o našem nameravanem seminarju. Vsi so bili mnenja, da je pravilno in nujno potrebno pričeti oživljati delo ZM, za kar je nujno potrebno izobraževanje, ki bi si ga tako na raznih seminarjih in predavanjih pridobili. Poudarili so, da so pripravljeni pomagati ZM, saj je to tudi njihova partijska dolžnost, so menili. Kot prvo temo na tem enodnevnem seminarju smo prvotno izbrali organiziranost ZM v Steklarni, kot drugo pa nekaj o TOZD, ki so sedaj pri nas zelo aktualne. Žal smo morali prvo temo črtati iz že zastavljenega programa in to zaradi 3. konference ZKJ, ki je pričela 6. 12. 1972. Slišali smo, da bo prišlo do reorganizacije ZM, kako, pa bomo točno oziroma podrobneje razbrali iz resolucije, ki bo izšla nekaj dni po končanem kongresu. Zato smo nekoliko spremenili teme, in sicer smo za dopoldansko predavanje o TOZD zaprosili tov. Vidovič Franca, popoldne pa smo poslušali tov. Mlinar Martina, ki nam je govoril o pismu tov. Tita in izvršnega biroja ZKJ ter o odmevu pisma konkretno v Steklarni.
Tega seminarja se je udeležilo od 45 vabljenih okrog 20 mladincev —; članov predsedstva ZM. Žal ni bilo navzočih mladih komunistov, razen tistih, ki so v samem sestavu predsedstva. Ne vemo sicer za vzroke njihove odsotnosti. Nekateri so čutili vsaj toliko odgovornosti, da so svojo odsotnost opravičili zaradi opravičljivih razlogov, ostali pa so verjetno prezrli.naša vabila in nanje povsem pozabili, misleč, kaj bomo hodili na seminar j e, ali zakaj bi se opravičevali, če smo ravnodušni do vsega, kar se dogaja okrog nas na katerem koli področju. Res ne vemo, zakaj so takšni sploh še člani ZK, zakaj ji sploh še pripadajo, ko pa se ne zavedajo svojih dolžnosti, ki jih v organizaciji imajo.
Kljub majhnemu številu je seminar dobro izpadel, mladi smo z zanimanjem poslušali tako dopoldansko kot popoldansko predavanje. Pa ne samo poslušali, tudi razpravljali smo in postavljali vprašanja o določenih stvareh, ki so nàm bile nejasne oziroma na katere smo želeli zadovoljiv odgovor.
Tov. Vidovič nas je uvodoma seznanil s TOZD, o katerih se v zadnjem času precej govori. Poudaril je, da imamo v našem kolektivu dve možnosti za ustanovitev TOZD:
1.	da se odločimo za celotno DO kot eno temeljno organizacijo združenega dela, in menzo kot drugo;
2.	ali da bi vsaka enota zase tvorila TOZD.
Seveda je obrazložil vse prednosti in možnosti, ki jih imajo
posamezne enote, ki bi samostojno ali v sklopu drugih enot, ki se med seboj dopolnjujejo v proizvodnem procesu, tvorile eno TOZD. V bistvu bodo te TOZD, če se bomo zanje odločili, bivše ekonomske enote.
Po zanimivo podanem predava-vanju o TOZD, kar je za nekatere bila vsekakor novost, smo mladi razpravljali o njih. Postavljali smo številna vprašanja, na katera smo vselej dobili zadovoljiv odgovor s predavateljeve strani. Nekatera zastavljena vprašanja so bila zelo zanimiva in prikladna za to temo, npr.:
—	Zakaj so se nenadoma pojavile potrebe po TOZD (to je nekakšni decentralizaciji, kot si predstavljam, je vprašal eden prisotnih), ko pa se na drugi strani številna podjetja združujejo — integrirajo.
—	Ali se bo potem mladina aktivirala po TOZD ali v celotnem kolektivu, kot bi bila ena TOZD.
—	Kako bodo gospodarile posamezne TOZD in kako razdeljevale svoj dohodek.
Zatem so se pojavila še nekatera splošna vprašanja, zadevajoč naš kolektiv in probleme, ki se porajajo v njem, in sicer:
—	Glede strokovne usposobljenosti zaposlenih predvsem v pisarnah, kjer nastavljamo ljudi, ki nimajo popolne oziroma ustrezne izobrazbe za delovno mesto, ki ga zasedajo.
—	Zakaj ne bi tiste, ki delajo napake iz dneva v dem, kaznovali, ne pa jim vse oprostili, kot se pri nas dogaja.
Še dlje bi lahko razpravljali o vseh mogočih problemih, ki se pojavljajo v vsakodnevnem življenju delovnih ljudi, posebno mladincev, a nas je čas priganjal h kosilu.
Tudi popoldanskemu predavanju smo z veseljem in zanimanjem sledili skoraj tri ure. Želeli smo predvsem izvedeti, kaj je napotilo tov. Tita in izvršni biro ZKJ, da sta se odločila za to pismo, ki je predramilo vse Jugoslovane. Izvedeli smo marsikaj, kar nam je dalo misliti, da je do takšnega pisma pač moralo priti, saj je bil za to že skrajni čas. Potrebno bi bilo razčistiti vse nepravilnosti, ki so se dogajale in se še vedno dogajajo na vseh področjih družbenega življenja.
Tov. Mlinar nam je podal precej podatkov z gospodarskega področja, kar je bilo navedeno tudi v pismu, predvsem o gospodarskih težavah, ki so se pojavile in se kažejo v treh smereh:
—	nepokrite investicije,
—	naraščanje gospodarskih organizacij, ki poslujejo z izgubo,
—	strahovita nelikvidnost.
Zavzemati se bo potrebno, da
v prihodnosti odpravimo vse težave in probleme v našem gospodarstvu, sicer bomo obsojeni na propad.
Zatem nam je povedal nekaj tudi o trenutni gospodarski in politični situaciji v Steklarni sami.
Seveda smo tudi pri tej temi želeli nekatere pojasnitve oziroma odgovore na vprašanja kot:
—	Kako lahko delamo z nepokritimi investicijami in kje se pri nas to največ dela?
—	Zakaj ne moremo doseči konvertibilnosti dinarja?
— Kako to, da niso znani investitorji, ko pa vemo, kdo vse dobi denar.
Kot vemo, je v zadnjem času po pismu precej govora o socialnem razlikovanju, o neupravičenem bogatenju nekaterih. Menimo, da bi bilo treba proti takšnim uvesti določene ukrepe, ki bi jih z njimi prizadeli. Zakaj se proti takšnim, ki so si na nepošten način pridobili bogastvo, dovolj hitro ne ukrepa in se jih dejanju primerno tudi ne kaznuje, smo želeli izvedeti. Tov. Mlinar nam je na to in podobna vpraša-
Že nekaj časa ni bilo nič slišati o delu mladinske organizacije v Steklarni Hrastnik. V glavnem je le životarila. Vzrokov za to neaktivnost je veliko. Nismo le mi, ki smo sedaj v vodstvu ZM krivi za to, saj smo mladi in smo šele pričeli v kolektivu delovati in se seznanjati z vsemi problemi, ki se porajajo. Verjetno pa so tudi prejšnje generacije mladinskih aktivov krive, da je mladinsko delovanje skoraj zamrlo, ker niso skrbele za svoje naslednike, mladince, ki jih bodo čez čas, ko se bodo morali iz ZM umakniti zaradi starosti ali preobremenjenosti na drugih področjih druž-beno-političnega dogajanja, zamenjali.
Tako je nastopilo obdobje, ko so starejši postali res odrasli, se odmaknili od mladinske organizacije, češ da ji več ne pripadajo, mladih, ki bi že bili seznanjeni z vsem, kar je potrebno za uspešno nadaljevanje dela ZM in vanj vpeljani, pa ni bilo.
Sicer pa je danes čas, ko so nasplošno mnogi mladi nezainteresirani ali preleni za delovanje v kakršnikoli organizaciji. Ne zavedajo se, da naj bi bila to njihova dolžnost, dolžnost pomagati ostalim, ki si zaradi neaktivnosti vseh ostalih nalagajo preveč nalog in so preobremenjeni. Ali ne bi bilo uspešnejše, če bi si naloge razdelili ter jih tako hitreje opravili, skupno reševali probleme, ki jih imamo. Posebno nekateri imajo nefer ali nepravilen odnos do vsega, kar se dogaja okrog njih.
Opažamo, da mladi, ki bi lahko v največji meri pomagali ZM, ker so zato šolani — študirani ali celo štipendirani od podjetja, najmanj storijo zanj. Njihovo
n j a, ki smo mu jih zastavljali, zadovoljivo odgovarjal.
Menimo, da je bil seminar za vse mlade koristen, kajti dolgo je že minilo, odkar smo prenehali s seminarji. Upamo, da se bomo na takšnih in podobnih seminarjih še večkrat srečevali, saj imamo tako denarne kot druge možnosti za njihovo organizacijo in tako koristno združili s prijetnim, kar je vsekakor nujno pri vsaki ZM.
Vojka Grčar za predsedstvo ZM Steklarne
znanje in sposobnosti bi bile potrebne v vodstvu ZM, kajti brez dobrega vodstva z najmanj 6 do 8 ljudi ne more biti uspeha. Ostali tvorijo maso, ki predstavlja mladino celotnega kolektiva. Ta mladina se v neposredni proizvodnji sooča s številnimi problemi in jih izpove na sestankih. Seveda mora biti vodstvo tisto, ki jim pokaže pot do rešitve problema ali nudi ustrezen odgovor. Skratka seznanjeno mora biti z marsičem, kar je družbenopolitičnega, kot tudi drugega pomena. Danes pa vidimo, da se tisti, ki bi lahko nekaj prispevali k u-spehu dela ZM umikajo, oziroma nimajo interesa za delo, skratka se obnašajo družbeno neodgovorno. Vendar pa bi se morala tu najti nekakšna rešitev. Če ne bi šlo drugače, pa bi jih bilo potrebno poklicati na odgovornost, da tam opravičijo in zagovarjajo svojo neaktivnost. Kljub vsemu pa ne želimo, da bi ZM v našem kolektivu zbledela, da v tako velikem podjetju kot je naše in pri okrog 580—600 mladih ne bi bili organizirani. Trud in skrb nas nenehno priganja k poživitvi. Na zadnjih nekaj sestankih nam je uspelo imenovati 23-član-sko predsedstvo ZM, ki si je kot prvo nalogo zastavilo nadaljnje vključevanje mladih v delo ZM. Želimo pa, da bi se ta ozek krog 23 ljudi čimprej razširil in se povečal. Istočasno pa bo potrebno, kar imamo zastavljeno tudi v programu, organizirati več krajših seminarjev, na katerih bi se mladi seznanili s splošnimi problemi in nalogami, ki so pred njimi. Posebno pa bo to potrebno sedaj, ko je končana 3. konferenca ZKJ, ki je govorila o mladini.	Grčar Vojka
♦ •
*
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
*
t ♦
♦
:
♦
♦
♦
♦
♦
♦
i J :
Družbeno politične organizacije občine Hrastnik žele vsem delovnim ljudem srečno in uspehov polno novo leto 1973
—	Skupščina občine Hrastnik
—	Občinska konferenca ZK
—	Občinski odbor ZZB NOB Hrastnik
—	Občinska konferenca SZDL
—	Občinska konferenca ZMS
—	Občinski sindikalni svet
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
:
: ♦ ♦ ♦ ♦
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Problemi, ki tarejo ZM steklarne
AVTOMATIZACIJA V BRUSILNICI
Montaža brusilnega avtomata »Biebuyek«, tako se avtomat imenuje, se je pričela 25. oktobra. Avtomat se je montiral na stari liniji za brušenje kozarcev. Stare brusilne mize, rezalne stroje in trakove so zelo hitro odstranili, kar gre zahvala delavcem iz delavnic, saj so res hitro odstranili vse, kar je bilo potrebno za nastanitev »Biebuyek« stroja. Ostala je samo še pralnica kozarcev in linija za sušenje in obžiganje. S tem avtomatom smo pridobili precej prostora, katerega nam primanjkuje. Seveda novi avto-
ga monterja Filipa, ki je pokazal in povedal, kako se s strojem upravlja. Malo težav je bilo z jezikom francoščine, sicer pa sta poskrbela tovarišica Ema in Han-zi za prevod, tako da smo se kar dobro razumeli. Monter Filip je bil prvič v Jugoslaviji in se mu Slovenija izredno dopade po hri-bovitosti in naravnih lepotah. Pravi, da si je pokrajine in ljudi čisto drugače predstavljal in da je presenečen nad gostoljubnostjo ljudi v tovarni in zunaj nje. Monter je bil tukaj 10 dni. Pokazal je seveda vse, kar je potrebno
Tako izgleda avtomatičen brusilni stroj. Tu je potreben eden upravljaiec in dve posluževalki stroja
matski stroj, kaj pa brusilci, ki so vrsto let opravljali to delo? Tudi za te smo poskrbeli, saj istočasno odpiramo nov obrat z obeski, tako so ti ljudje dobili novo delo, nov način proizvodnje, prekvalifikacija kot temu pravijo. Na liniji kozarcev je delalo 35 ljudi, seveda so tu vključene tudi pregledalke. Sam avtomat pa potrebuje enega upravljavca stroja in dve posluževalki stroja, katere se izmenično menjajo vsako uro, ker bi bilo preveč naporno streči avtomatu 8 ur in to samo ena oseba. Ostala je umivalka ter obžigalka in dodajalka. Pregled se vrši samo enkrat in to za gotove brušene komade, in ta odstranjuje napake stekla, dela in druge napake, ki se pojavijo.
Z avtomatom smo prihranili 12 ljudi, ki so se zaposlili pri obeskih. K montaži in spuščanju stroja v pogon so poslali simpatične-
za normalno obratovanje. Seveda praksa pokaže tudi svoje hibe, katere pa mora odpravljati uprav-Ijalec avtomata.
Avtomat je visokoproduktiven stroj, saj zmore od 1400 do 1500 komadov na uro. Teoretični podatki kažejo, da stroj zmore 1800 komadov na uro, seveda brez zastojev in maksimalno obratovalno hitrostjo.
Stroj je tehnično zelo izpopolnjen, saj deluje na pnevmatski sistem. Glavne odlike tega stroja so: glave za vpenjanje kozarcev, gibljivi pantograf za žarisovanje višine kozarcev z diamantnimi koleščki. Tako dosežemo bolj efektivno rezanje, kar je potrebno za efektivno in kvalitetno brušenje. Brušenje se vrši z diamantnimi diski, 2 diska sta bolj grobe granulacije, tako da obrusi ostrine kozarcev in izravna valovitost odrezanih kozarcev. Na drugih
Posluževalka pri avtomatičnem brusilnem stroju »Biebuyek«
dveh diamantnih diskih s finejšo granulacijo in večjim pritiskom dokončno obrusimo kozarec. Tretja faza je odstranjevanje robov, notranji in zunanji rob. To je poseben sistem, pri katerem se trakovi vrtijo z veliko hitrostjo na glavah, tako jih mi imenujemo. Zadnja faza je glajenje kozarcev, ti pa se gladijo na okroglih trakovih z zelo fino granulacijo. Zanimivost brušenj a-glaje-nja je ta, da se miza na kateri so motorji z diamantnimi diski in glavami, pomika navzdol in navzgor. Pri brušenju kozarcev je zanimivo, da teče voda s strani na kozarce in znotraj, tako je dovoljna količina vode, da kozarci ne pokajo, voda teče pa samo, kadar je miza v zgornjem položaju, to se pravi v fazi brušenja; ko pa se miza odmakne, pa voda neha teči, istočasno pa se trak z glavami, na katerih so vpeti kozarci, pomakne za eno fazo naprej. To so nekateri podatki o stroju in njegovem delovanju.
Težave, katere so se pojavljale, so predvsem neenakomerne stene kozarcev »šelh«, ker se ne da lepo odrezati in nastane težava pri brušenju. Predebele stene kozarcev nam povzročajo težave pri brušenju, ker moramo povečati
čas brušenja in pri tem nastaja precej popravila, katerega mora stroj še enkrat obrusiti. Mislim, da se bodo morali steklarji prilagoditi avtomatu, ker lepo izdelani tanki kozarci ne povzročajo težav in sam steklar ima več dobrih komadov. Težave smo imeli nekaj časa predvsem s krogličnimi ležaji na glavi, ker so se hitro obrabljali in jih je bilo pri nas težko dobiti. Sedaj smo tudi to napako odstranili, tako da nam ne povzročajo več težav. Da ne dosegamo še rezultatov, kateri so predpisani, sem naštel nekaj težav. Pojavljajo se tudi izgubljeni časi, ki so objektivni, kot so: menjava trakov, čiščenje diamantnih plošč, spraznjevanje posode z odpadki, nastavitve stroja, priprava za delo itd.
Kvaliteta izdelave je zelo velika in so kozarci zelo lepo obru-šeni, gladki, lepo zataljeni tako, da so sposobni s kvaliteto izdelave kosati se z ostalimi. Mislim, da bo potrebno še večje obojestransko sodelovanje med steklarji in brusilci, da bomo dosegli še večjo kvaliteto in kvantiteto, tako da bodo naši kupci zadovoljni z našimi izdelki.
Germadnik Edo
PREDSEDSTVO SINDIKATA 0 KODEKSE SAM0EPRAV1JAVCEV IN DRUGIH NALOGAH
Na zadnji seji je predsedstvo poleg ostalih obravnavalo naloge, ki izvirajo iz predlaganega osnutka »kodeksa samoupravljavcev Jugoslavije«. Zaradi važnosti dokumenta za samoupravljavce je predsedstvo po temeljiti obravnavi sprejelo nekaj predlogov in dopolnil, ki se bodo posredovali višjim sindikalnim organom.
Kajti predvideva se, da bo ko- ' deks v celoti sprejet na VII. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije. Kodeks vsebuje naloge, ki bodo zgodovinskega pomena za naš nadaljnji samoupravni sistem. Naša naloga v kolektivu pa bo, da po sprejetju kodeksa samoupravljavcev takoj pristopimo k dopolnitvi vseh naših samoupravnih aktov. Podanih je bilo nekaj dopolnil, ki se bodo skupno s pripombami DS in SZD poslali na Republiški svet sindikatov Slovenije.
Pri upravi DE bomo naročili večje število »kodeksov samoupravljavcev Jugoslavije«, da bodo vsi člani DS seznanjeni z vsebino kodeksa, ki ga bo DS v končni fazi sprejel in potrdil.
V skrajšani obliki naj se kodeks samoupravljavcev objavi v glasilu »Steklar«. Predsedstvo meni, da se ga mora obvezno obravnavati na DS, na svetih organizacij združenega dela in v kolektivu.
Predsedstvo je obravnavalo tudi predlog družbenega dogovora o načelih za izvajanje kadrovske politike v občini Hrastnik. Strinja se s predlaganim osnutkom
družbenega dogovora in z vsemi predlogi za dopolnitev dogovora, ki ga je dal odbor za razmerja iz družbenega dela in kadre pri našem podjetju.
Sprejme se dopolnilni predlog, da podpiramo organiziranje steklarske šole in način izobraževanja kadrov pri podjetju, vendar s to pripombo, da naj velja to za mlade delavce, ki pridejo v podjetje, medtem ko za starejše naj se šolanje skrajša. Organizira naj se seminarski način vzgoje kadrov. Šola pa mora obstajati, ker drugače lahko nastane problem kadrov v proizvodnji.
Predsedstvo je odobrilo sredstva za opremo ene sobe v planinskem domu v Gorah. V ta namen je odobrilo znesek 4.120,04 din iz sredstev, ki so se v letošnjem letu prihranila. Opremljena soba v Gorah bo namenjena za letovanje predvsem za člane našega kolektiva ali za koriščenje članov izven sezone, vendar s popustom pri plačilu.
Strelski družini je bila odobrena dotacija za nabavo peči za ogrevanje prostorov.
Kritično je bila obravnavana problematika prevoza šolskih otrok v šolo iz spodnjega dela Hrastnika. Otroci se čutijo zapostavljeni, ker eni imajo brezplačni prevoz, drugi pa ne. Avtopre-vozno podjetje bi moralo imeti drugačen odnos do tega problema. Pismeno se obvesti pristojne organe na občinski skupščini, da to uredijo.
R. v.
O NOČNEM DELU — NAŠE ZAPOSLENE ŽENE
Postopno odpravljanje nočnega dela je dolžnost in naloga tudi našega kolektiva. Zavedajoč se te važne in odgovorne naloge smo v podjetju storili vse, da se vsaj v oddelkih, kjer obstaja možnost odprave nočnega dela, to takoj v začetku leta 1973 realizira. V poštev pride predvsem brusilnica. Da bi dobili jasnejšo sliko o splošnem problemu nočnega dela in vpliv nočnega dela na zaposlene žene, ki delajo v triizmenskem turnusu, smo se na kratko zanimali za nekaj izjav.
VPRAŠANJA:
1.	Zakon o prepovedi nočnega dela žena in mladine predvideva postopno odpravo nočnega dela žena. Kaj mislite, ali je možno ta problem v našem kolektivu takoj rešiti?
2.	Kako gledate na nočno delo žena z vidika matere in kakšne težave imate zaradi nočnega dela glede počitka, zdravja in vpliva vašega nočnega dela na družino in vzgojo otrok?
3.	Kaj naj bi kolektiv ukrenil, da se olajša nočno delo zaposlenih žena? Ali imate urejeno varstvo otrok? Ali menite, da so še možne kakšne izboljšave, da se vam olajša nočno delo?
4.	Odnosi predpostavljenih v pogledu razumevanja težav de-lavke-matere.
Odgovarjale so:
Jontez Majda, zaposlena več kot 26 let v kolektivu, sedaj na delovnem mestu kontrolorke steklenih izdelkov, prej natikalka.
—	Po mojem menju je hvale vredno, da se je pristopilo k postopnemu odpravljanju nočnega dela žena. Tudi moja želja je, da bi po 26 letih službovanja v kolektivu delala na dve izmeni. Vendar razumem, da je to nemogoče rešiti v našem podjetju, kjer nas je več kot 50 odstotkov zaposlenih žena. Že to me veseli, da se je vsaj pričelo z reševanjem tega problema.
—	Ker nimam več šoloobveznih otrok, nimam posebnih težav glede družine. Počitka imam dovolj, le živci mi počasi slabijo, kar je gotovo vpliv nočnega dela. Res pa je, da imajo matere z majhnimi otroki več težav zaradi tega.
— Ker naše delo ni fizično težko, še lahko prenašam nočno delo, vendar pa želim, da bi se enkrat uredil problem ogrevanja prostorov. Da smo ženske bolj občutljive za mraz, se vidi tudi
po izostankih zaradi prehladov. No, hvaležne smo sedaj, ko imamo vsaj električne pečice, ki nas vsaj malo ogrejejo. Glede hrane — tople malice nimam pripomb. Niti nisem interesentka zanjo.
—	Predpostavljeni razumejo v glavnem naše probleme. Saj delati moraš, kar je tudi naloga nas, zato tudi pridemo v službo.
Goršek Štefka: tudi zaposlena kot kontrolorka steklenih izdelkov v avtomatski proizvodnji. V podjetju dela več kot 5 'let.
—	Predvsem razumem, da se problem nočnega dela žena ne da rešiti preko noči, posebno v kontroli avtomatske proizvodnje, saj smo zaposlene pri tem delu same ženske. Vprašanje je, kaj bi bilo potem z našo zaposlitvijo, če bi le uspelo dobiti moške za to delo. želim, da se problem tudi v doglednem času reši.
—	Težave imam, kaj jih ne bi bilo, ker imam premalo počitka. Menim, da je 7 dni nočnega dela le malo dolg in naporen teden. V tem pogledu bi se dalo kaj urediti; opazim namreč, da prve dni z lahkoto delam ponoči, zadnji dnevi mi pa delajo izredne težave: utrujenost, živci, zaspanost.
—	Odmor doma? Imam tri leta starega otroka, potem veste, da imam dela dovolj. Z možem sva oba zaposlena, vozim se iz Trbovelj. Kljub temu, da mi prevoz ne dela težav, imam problem predvsem ob nedeljah, ko delavski avtobus ne vozi in moram na vlak. Vedno je zamuda, in to je potem problem zame in moje sodelavce, ki nikoli ne vedo, ali bom prišla na delo ali ne.
—	Otroka imam sedaj doma. Kadar z možem oba delava na eni izmeni, dam otroka v varstvo. In veste, koliko plačam? Kar 20 starih tisočakov za 7 dni. No, drugo leto bo lažje, ali kaj bi naštevala moje težave, saj jih ima vsak.
—	Delo v tovarni fizično ni težko in ga lahko zmorem. Vesela sem, da mi tudi predpostavljeni gredo na roke in razumejo probleme zaposlene žene. Tople malice ponoči za mene niso potrebne. Imamo tako dovolj izbire v bifeju za malice.
Majcen Sanda: zaposlena kot izpihalka (strojna izdelava razsvetljave), dela 18 let in to vsa
leta v 3 izmenah. Mati dveh mladoletnih otrok.
— Res bi bilo potrebno rešiti to vprašanje, nam je povedala Sanda. Predvsem za zaposlene že-
ne pri težkem delu, takšnem kot ga imam jaz. Delam 18 let na tri izmene. Meni osebno nočno delo ne dela posebnih težav. Več problemov imam zaradi dela na dopoldanski izmeni, ker rada zjutraj spim, zvečer pa dolgo bedim, da nadoknadim delo, ki sem ga zamudila čez dan. Mislim, da na drugem delu v kontroli nikoli ne bi imela težav zaradi nočnega dela. Moje sedanje delo kot izpihalka na stroju je izredno fizično naporno, tako da ob koncu dela ne čutim več rok. Upam, da pridem tudi na vrsto, da pridem na lažje delo, vendar preko zime bom še vzdržala. Prevoz imam tudi urejen.
—	Počitka imam dovolj, vendar tudi pride včasih kaj vmes, predvsem skrb za otroke. Glede varstvene ustanove nimam problema, en otrok je v varstveni ustanovi cel dan, drugi pa v mali šoli, tako kar gre. Ce ne drugače, je pa tudi še stara mama, ki pokaže razumevanje za čuvanje otrok.
—	Nočna služba mi odgovarja, nimam potrebe po topli malici. Doslej še nisem izostala od dela, zaradi otrok še nisem imela v vseh letih bolniške. Predpostav-
ljeni pa tudi upoštevajo naše probleme.
Lendero Eva: delavka v kontroli, v tovarni dela že 22 let, sedaj 2 leti v kontroli, pred tem je bila izpihalka na kiko stroju. Ima 3 mladoletne otroke.
—	Veseli me, da so pristopili k reševanju tega problema. Vendar meni nočno delo ugaja. Kaj bi ne? Saj imam potem cel dan pred sabo, da se lahko posvetim svojim otrokom in tudi otrokom ugaja, da me imajo cel dan doma.
—	Po pravici povem, da glede zdravja in odmora nimam težav. Saj so otroci večinoma v varstveni ustanovi, imam le mlajšo hčerko doma. Radi mojega nočnega dela družina ne trpi doma. Preje sem imela težave ponoči, ko sem delala še kot izpihalka, sedaj v kontroli je v redu. Res, težko delo pri stroju ponoči ni za ženske, to bi se le moralo urediti.
—	Nimam prigovora glede prehrane ponoči, topla malica za mene ne pride v poštev. Želim pa, da se uredi vprašanje ogrevanja, saj veste, ženske smo bolj občutljive na zimo. Drugih predlogov nimam.
— Odnosi so v redu. Predpostavljeni razumejo naše probleme, vseh pa tudi ne morejo rešiti, ko nas je pa toliko zaposlenih žena.	R. V.
Vsem članicam in članom kolektiva Steklarne Hrastnik želijo srečno in uspehov polno novo leto 1973
AKTIVI SINDIKATA
NOTRANJI OBRAT
BRUSILNICA
SLIKARNICA
PROFESIONISTI
TRANSPORT
SKLADIŠČE
PRIJETEN POGOVOR
Učenci po pogodbi, njihovi starši, predstavniki strokovnoiz-obraževalnega centra iz Zagorja in odgovorni za izobraževanje v podjetju so se zbrali, da bi skupno pregledali učne uspehe posameznih učencev, predvsem pa, da bi se dogovorili, kaj narediti za še boljše učne uspehe, tako posameznikov kot vseh vpisanih učencev.
Sestanek je bil sklican na željo vodstva strokovne šole, pa tudi zaradi potreb, saj se je bilo treba pogovoriti o nekaterih konkretnih vprašanjih odnosov do pouka. Na prvi redovalni konferenci je bilo pač ugotovljeno, da postaja odnos posameznikov do teoretičnega pouka izredno indiferenten. In prav zaradi takega odnosa do teoretičnega pouka so si poedini učenci nabrali negativne ocene. Te ocene pa prinašajo vrsto negativnih stvari že med šolskim letom, na kraju pa prekinitev učnega razmerja. Trenutni učni uspehi oziroma ocene predvsem v tretjem letniku so razmeroma pozitivne.
Ob prvi redovalni konferenci smo registrirali po posameznih letnikih naslednje učne uspehe:
Prvi letnik obiskuje deset učencev. Ti se uče po predpisanem programu in jih zato vodimo v evidenci kot kovinarje. Šest učencev je doseglo nezadostno oceno, štirje pa dobro.
Drugi letnik obiskuje trinajst učencev, od tega trije ključavničarji, dva strugarja, trije cizeler-ji, en rezkar, en kopirni rezkar, en klepar in dva električarja. Pet učencev ima nezadostno, eden zadostno, šest dobro, eden pa prav dobro oceno.
Tretji letnik obiskuje pet učencev kot strugarji, dosegli pa so štirje dober in eden prav dober rezultat.
Kljub enajstim primerom z negativnimi ocenami posameznikov, pa sta le dva z več kot eno negativno oceno. Zanimivo pa je, da se pojavljajo slabe ocene več ali manj pri istih predmetih, še bolj pa je zanimivo to, da je slabši učni uspeh pri predmetu, kjer se zahteva poglobljeno učenje ob knjigi.
Zanimivo je bilo razlaganje direktorja šole. Težko je ujeti, da se lahko posamezniki v družbenem prostoru, ki je star 25 let, v
njem tako obnašajo. Stavba, inventar in ostala oprema so bili doslej čuvana in negovana. Zadnja leta pa posamezni učenci prav v teh prostorih počenjajo stvari, ki so daleč od vseh druž-čenih normativov. Uničenje inventarja, poškodba zgradbe, onesnaženje prostorov so pri posamezniku na dnevnem redu. Pri pouku pa se dogajajo dnevno tudi izpadi, ki nimajo nič skupnega z željami, kakor so jih izrazili posamezniki pred vpisom v šolo.
Neažurnost pri vodenju dnevnikov, neopravičeni izostanki, predčasno odhajanje od pouka itd. Našteti primeri nujno pripeljejo do konfliktov, ko pa je treba prevzeti odgovornost, najdejo poedinci neverjetno čudne in številne izgovore.
Na zadnjem sestanku je bilo jasno povedano, kakšne so obveze pogodbenih strank. Ugotovljeno je bilo, da podjetje izpolnjuje svoje obveze do učencev in do šole. Zaradi tega pa se je tudi najostreje zahtevalo, da morajo tudi učenci izpolnjevati svoje dolžnosti do podjetja in šole, kot določa učna pogodba. Če se ta ne bi izpolnjevala, bo prišlo nujno do razveljavitve pogodb. Prav tako se je ugotovilo, da predavatelji niso pri poučevanju v razredih predvideno število ur. Prav te programirane ure so časovni normativ, v katerem morajo posredovati planirano količino snovi, katero določa tudi učni program. Iz vsega sledi, da smo s trenutnimi ocenami, razen posameznikov, lahko zadovoljni. Opozorilo pa se je vse navzoče, da je vsako odlašanje nabiranja znanja oziroma čakanje na zadnje tromesečje lahko usodno in škoduje le posameznikom.
Najostreje se je tudi opozorilo, da se bomo pri obračunavanju nagrad obvezno držali veljavnega pravilnika, z dodatkom, da se zadrži celoten gibljivi del nagrad, kadar učenec oziroma učenci sproti ne pišejo delavniških dnevnikov.
Kot posebno pomoč bomo v okviru podjetja organizirali dodatno pomoč iz predmetov, za katere so prosili navzoči.
Na kraju: takih razgovorov si še želimo, z željo, da bi taka srečanja rodila tudi pozitivne sadove.	Janežič Alojz
Več sodelovanja s celotnim kolektivom
V razgovoru s tovarišem HABERL Adolfom, predsednikom sindikalne organizacije v našem
podjetju,.smo želeli zvedeti, kaj misli in kaj želi kot predsednik tako odgovorne organizacije v kolektivu.
Leto 1972 je bilo zelo burno tudi v pogledu delovanja sindikatov v podjetju. Poleg ustavnih amandmajev, o katerih smo pričeli skoraj malo pozno razpravljati, nelikvidnosti podjetja, izvajanje samoupravnega sporazuma, skrbi za rekreacijo in dopuste članov kolektiva, je imelo predsedstvo sindikata še niz nalog, ki jih bo moralo v letu 1973 realizirati. Želim, da bi v letu 1973 prišli v kolektivu resnično do realizacije ustavnih amandmajev in to tako, da bomo pritegnili celoten kolektiv k sodelovanju in odločanju. Predvsem moramo uspeti, da bi samoupravni orgam_v podjetju pri svojem delu izhajali iz hotenj celotnega kolektiva.
Tovariš Haberl tudi meni, da smo v letu 1972 dali le premalo sredstev za gradnjo stanovanj, predvsem zato, ker ima odbor za družbeni standard vloženih čez 130 prošenj za stanovanja. Tudi na področju ureditve stanovanj za samce smo premalo storili. Vzrok lahko iščemo tudi v fluktuaciji delovne sile, ki bi jo tako nujno potrebovali v osnovni proizvodnji.
Problem vlaganja sredstev za gradnjo stanovanj za člane kolektiva moramo reševati prioritetno pri razdeljevanju sredstev. Izboljšati moramo informiranost
članov kolektiva. Samo glasilo »Steklar« je premalo. Treba bo organizirati več razgovorov in sestankov s člani kolektiva. Poudarjam, da je kritičen še vedno prostor, ker jedilnica ni primerna za sestanke. No, saj je še dovolj problemov. Vendar moja želja je, da bi bili sposobni vključiti celotni kolektiv za aktivno delo in sodelovanje pri odločanju o važnejših vprašanjih razvoja našega podjetja. V letu 1973 želim celotnemu kolektivu prav uspešno leto in mnogo uspehov pri delu.
Delavski svet -pred velikimi nalogami
Tovariš Hazier Robert je prvo leto predsednik delavskega sveta v našem podjetju, je visokokvalificiran steklar in v razgovoru z njim smo prevzeli naslednje misli:
Kljub temu, da še nimam izkušenj v delu delavskega sveta, lahko trdim, da imamo dober svet. Z razpravami pa nisem vedno najbolj zadovoljen, preveč problemov obravnavamo, ki bi jih morali reševati sveti organizacij združenega dela ali posamezni vodje enot, dočim razprav o poslovanju podjetja ni dovolj. No upam, da bo sedaj bolje, saj smo prilagodili poročila, organizirali
seminar za člane delavskega sveta, tako da bodo te stvari bolj razumljive. Naši odbori in komisije so v glavnem aktivni. Res, da da včasih ne gre vse tako, kot bi moralo iti, ali to mislim, da je
problem tudi v drugih kolektivih.
Za nami je zelo plodno leto. Niti rezultati poslovanja niso tako slabi, vendar bi bili lahko boljši, z boljšim delom vseh v kolektivu.
Tovariš Hazier je navajal nekaj pomembnih nalog, ki jih je delavski svet že obravnaval, nekaj nalog bo pa potrebno takoj v letu 1973 pričeti realizirati.
Izdelan je perspektivni program podjetja, ki bo šel v kratkem v razpravo in dokončno potrditev.
Kot povsod je bilo tudi pri nas osrednje vprašanje nelikvidnost.
Volili smo tudi novega direktorja, lahko rečem, da delavski svet in ostali organi upravljanja prav uspešno sodelujemo z njim. V letu 1973 bo imel kolektiv izredne naloge. Potrebno bo predvsem realizirati plan, ki ne bo majhen. Le z realizacijo plana bo možno vlagati sredstva za stanovanja in rešiti ostale probleme družbenega standarda za člane kolektiva (predvsem sodobna jedilnica). Glavna naloga bo uveljavljanje temeljnih organizacij združenega dela, do konca leta 1973 morajo biti te postavljene tudi v našem kolektivu.
Želim tudi, da bi bilo več aktivnega sodelovanja med DS in celotnim kolektivom. Pri tem bodo morali vodje posameznih enot in sindikalna organizacija odigrati glavno vlogo.
V letu 1973 želim celotnemu kolektivu veliko uspehov z željo, da bi kolektiv kot celota reševal vse naloge, ki nas čakajo v letu 1973.
Kolektiv samopostrežne trgovine pri Steklarni želi svojim cenjenim odjemalcem srečno in uspehov polno novo leto 1973 in se priporoča
POTOVANJE PO SOVJETSKI ZVEZI
V lepem jesenskem sončnem jutru je poletelo reaktivno potniško letalo iz Beograda prek Budimpešte na Madžarskem, dalje nad ruskim ozemljem in se končno spustilo na letališču v Kijevu. To je po velikosti in važnosti četrto Rusko mesto, obenem pa tudi glavno mesto Republike Ukrajine. Od tu se je pot nadaljevala z brzimi spalnimi vlaki po evropskem delu Rusije z vmesnimi postajami v največjih ruskih velemestih, kot je Leningrad ob Finskem zalivu, glavno mesto SZ — Moskva, nato potovanje na jug v
ing. Surina Ivan
Odeso ob Črnem morju in končno zopet povratek v glavno mesto Ukrajine — Kijev, od koder je bil po 13 dneh potovanja po ruski zemlji zopet povratek s poletom reaktivnega potniškega letala v Jugoslavijo, v Beograd.
Na tej dolgi prepotovani poti po SZ, ki je znašala v celoti od Beograda in nazaj blizu 9000 km, se je naša študijska skupina lahko le delno seznanila z ogromnimi razsežnostmi in njenimi zanimivostmi te največje dežele na svetu. Namen in cilj potovanja je predstavljal za kombinirano slo-vesko-hrvaško strokovno-študij-sko ekipo določene programske naloge, v katerih naj bi se ugotavljala strokovna plat načina dela v tamkajšnji industriji, pogoji dela ruskih delavcev, opremljenost industrijskih postrojenj, delovanje mehanizma odnosov med inštituti ter delovnimi organizacijami (imenovanimi zavodi) v pogledu izvajanj principov zdravih in varnih delovnih pogojev ter izobraževanja glede varstva pri delu.
Zraven že omenjenih ciljev potovanja se je študijsko ugotavljala dinamika dela, visoka delovna disciplina in zavest do zaupanih delovnih nalog, socialna varnost in končno faktor človek, kot subjekt celotnega dogajanja ruskega življenja in gospodarstva. Da pa smo se lahko podrobneje seznanili z omenjenimi strokovno-študij-skimi elementi, je bilo potrebno sodelovanje ruskih inštitutov za ohranitev človekovega telesa (tako se te inštitucije imenujejo).
Leningrad; tu smo bili gostje največjega inštituta za ohranitev človekovega telesa v SZ za kovinsko predelovalno industrijo. Namreč v tem inštitutu se nahajajo ogromni laboratoriji za preizkuse, v katerih se strokovno izvajajo analize in raziskovanja vzetih vzorcev v industriji, ki neposredno vplivajo na človekovo zdravje. Tu se preizkušajo gotovi materiali za stroje in energetiko, mikrokli-matski vzorci, pogoji na maketah za ventilacijo, trdnost materialov, konstrukcij — statika, sama medicina dela itd.... Ta ogromni inštitut je v bistvu industrijski kompleks, v katerem delajo najsposobnejši strokovnjaki za omenjeno delovno področje. Vsa načrtovanja in pozitivni preizkusi se iz teh laboratorijev prenašajo v gospodarske organizacije, ki potrebujejo omenjene usluge v prid boljših pogojev dela, čuvanja zdravja zaposlenih delavcev in boljše opremljenosti tamkajšnjih gospodarskih organizacij. Te vodijo komsomol (partijska organizacija) in direktor ter vodstvo (savjuza) sindikata, ki je izredno
povezan z vodenjem in gospodarskimi nalogami podjetja.
Torej poleg sestankov in razgovorov s predstavniki inštituta v Leningradu smo opravili ogled dveh kovinsko-predelovalnih zavodov, kjer smo se seznanili z njihovo proizvodnjo, opremljenostjo in načinom dela delavcev obeh spolov. Omemba obeh spolov je zanimiva, ker v SZ ne obstaja zakon o delovnih razmerjih, ki bi razmejeval oblike, pogoje in vrste dela po proizvodnih specifičnostih, ampak so delovna mesta in poklici dostopni vsem državljanom, v kolikor kandidati odgovarjajo zahtevam pogojev razpisanega delovnega mesta, glede na to, da faktor — »posebni pogoji«, ki se nanašajo na določeno razpisano delovno mesto v SZ, ne pridejo v obzir.
Zato ni čudno, da se lahko opazi na najrazličnejših delovnih mestih, kar je za naše pojme nevsakdanjost, mešano strukturo zaposlenih delavcev glede na spol. Tako npr. ženska delovna sila opravlja različna kovinarska dela na mnogih obdelovalnih strojih, opravljajo poklice šoferjev in drugih voznikov od transportnih sredstev v industriji do dvigalnih naprav na velikih gradbiščih.
Enako velja za gradbeno industrijo, kjer čista zidarska dela zidarjev in merjenja opravljajo ženske, vsa ostala pomožna dela pa opravlja moška delovna sila.
Iz naših ugotovitev je torej možno zaključiti enakost delovne sile glede vprašanja zaposlovanja, vendar s tem ni rečeno, da se ne gleda na funkcijo žene — matere. Zato skrbi dobro organizirano otroško varstvo, družbena prehrana (socialno varstvo) itd., ter prepoved nočnega dela za žene samo v industriji in gradbeništvu, kjer obstaja izmensko delo, drugače pa na splošno velja enoizmensko delo, kjer traja delovni čas od 9 dopoldne do 17 popoldne.
OBISKANA MESTA V SZ
—	Moskva, glavno mesto Rusije, obisk inštituta za ohranitev človekovega telesa, ki je specializiran za kemično predelovalno industrijo, ter ogled takšnega industrijskega zavoda.
—	Leningrad, ogled mesta, obisk na inštitutu za ohranitev človekovega telesa, ki dela za potrebe kovinsko-predelovalne industrije, ter ogled nekaterih zavo-vodov s tega področja.
—	Odesa ob Črnem morju, ogled ladjedelniške tehnike in industrije podvodnih električnih kablov ter seznanitev z varnostnimi merami pri delu v tej gospodarski panogi.
—	Kijev, glavno mesto Republike Ukrajine, kjer je kmetijsko-gospodarski inštitut, ki ima v Rusiji poseben pomen, ter zavod za gradbeništvo in surovinsko bazo, ki je značilna za stil in gradbeno tehniko z opečnimi fasadami, ki so obložene s posebno vrsto glinastih ploščic, ki daje celotnemu mestu Kijevu edinstveno podobo in posebnost za vsakega tujca. V tem mestu namreč ni zgradbe, ki ne bi bila deležna tega okrasa, oziroma keramične obloge v fasadi, ne glede na pomembnost ali velikost zgradbe.
Zraven strokovno-študijskega programa v dopoldanskih urah (razen v času potovanj iz enega kraja v drugi kraj SŽ z brzimi
spalnimi vlaki zaradi ogromnih razdalj med omenjenimi mesti, od 1000—1500 km) je bil vzporedno z njim povezan program spoznavanja SZ in njenih največjih mest po kulturnih in zgodovinskih eksponatih, ki je dosegel vrh v Moskvi z obiskom Leninovega mavzoleja s posmrtnimi ostanki tega velikega revolucionarja, ki stoji na Rdečem trgu ob Kremlju.
Glede na to, da v Rusiji nimajo zakona o delovnih razmerjih, oziroma o varstvu pri delu, ampak obstaja zbirka zakonov in predpisov o zaščiti človekovega zdravja, zato obstaja med sindikati v tamkajšnjih delovnih organizacijah in inštitutih za ohranitev človekovega telesa izredna povezanost. Tovrstni inštituti namreč ne opravljajo samo znanstvenih funkcij na področju medicine dela in varstva pri delu, ampak so to v bistvu projektivni biroji, ki opremljajo določene panoge gospodarstva z varnimi in za zdravje odgovarjajočimi delovnimi napravami in pripravami ter tudi gospodarske organizacije zalagajo z osebno varovalno opremo ter izvršujejo sanacijske ukrepe v podjetjih, kjer obstaja ali se pojavi vprašanje zdravih in varnih pogojev dela. Obenem te državne ustanove skrbijo za socialno varnost delovnih ljudi prek svojih poslovnih enot, ki so razmeščene po industriji in gospodarstvu v celi SZ. Od tod tesna povezanost med inštituti za ohranitev človekovega telesa in sindikati, ki so izredno organizirani v delovnih organizacijah ter se njihovo programsko delo bistveno razlikuje od dela in vloge naših sindikatov v podjetjih.
Njihova funkcija temelji na vodenju proizvodnje, urejanju družbenega standarda (stanovanjska politika) in na rekreacijskih vprašanjih, izobraževanju itd. Ker so v Rusiji vsa delovna mesta dostopna vsem državljanom glede na zahtevane predpogoje, zato je vprašanje ratifikacije mednarodne konvencije o delu dokaj variabilen pojem, glede na to, da se tam ne upoštevajo posebni pogoji dela; dodatek za nočno delo je simboličen za tiste, ki ga opravljajo in je odvisen od definiranosti težine in pogojev dela glede obremenitve (ženske, moški), zato ni bistvenih odstopanj. Kljub vsemu pa je zanimiva trditev predstavnikov inštituta, da je v podjetjih oziroma industriji izredno malo bolniškega staleža in delovnih nezgod. Enako velja po njihovih trditvah za poklicna obolenja, ki ne predstavljajo problema delovnih invalidov.
Enako velja za mladoletno de-
lovno silo od 16. do 18. leta starosti, ki ne opravlja rednega dela v nočnem času, ampak samo podnevi in to 1 uro manj kot traja delavnik ostalih delavcev, dokler ne dopolnijo predpisane starostne meje. Tudi dopust lahko ti mladoletniki koristijo samo v letnem času. Ostali delavci pa opravljajo 41-urni delovni teden brez nadurnega dela. Za dela, ki bi morala biti opravljena v nadurnem delu (vzdrževanje, remonti itd.), pa velja, da lahko posameznik opravi 6—12 nadur na mesec, za kar je potrebno posebno odobrenje vodstva podjetja. Na splošno pa velja, da so v vsakem podjetju organizirane posebne strokovne udarne brigade, ki v primeru potrebe po popravilih, remontih itd., ali ob drugih napakah in okvarah v tehnološkem procesu, izven rednega delovnega časa o-pravljajo takšna nujna dela. Glede na čas (noč — dan, prosti čas) te brigade hitro in strokovno odpravljajo nastale okvare v podjetju, kar se članom teh prostovoljnih strokovnih delovnih brigad, sestavljenih iz vseh poklicev, ki jih podjetje potrebuje, priznava kot zasluga pri odmeri letnega dopusta, odlikovanja sindikata, ugodnejših stanovanjskih površinah in končno pri klasifikaciji v pokojninske razrede, ki je največji adut za požrtvovalno aktivnost v izbranih delovnih strokovnih brigadah, ki nimajo obračunanega nobenega nadurnega dela.
Glede poznejšega poklicnega izobraževanja v podjetjih velja posebnost v ruskih šolah, kjer že kot redni predmet v nadaljevanju nastopa predmet »Zaščita človekovega telesa« in se ta nadaljuje na delovnih mestih, ko se mladi ljudje izobražujejo v obliki raznih tečajev in seminarjev, katerim pa se sedaj še dodaja obrambna vzgoja.
Ta predmet se začne v osnovnih šolah in se nadaljuje v vseh strokovnih šolah na vseh stopnjah šolanja. Na ta način se vsi mladi zaposleni delavci (z ozirom na stopnjo izobrazbe) že seznanijo z načinom in principi varnega in zdravega dela, kar se odraža v poznejšem delu v podjetjih, ko so delovne nezgode tako redke, da veljajo za posebnost (po izjavi direktorja Leningrajskega inštituta).
Seveda pa zato ni težko razumeti, da obstajajo samo idealni delovni pogoji in odlična delovna oprema, ampak so spoznavanje principov normalnega dela in visoka delovna zavest ter disciplina faktorji, s katerimi se dosegajo pričakovani planski rezultati dela.
(Dalje prihodnjič)
Upravni odbor »Svobode II« Hrastnik, želi vsem svojim članom kolektiva Steklarne Hrastnik in Kemične tovarne ter članom svojih sekcij srečno in veselo novo leto 1973
IZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE HRASTNIK
SKUPŠČINA OBČINE HRASTNIK JE PREGLEDALA IZPOLNJEVANJE SVOJEGA AKCIJSKEGA PROGRAMA IN NALOG SKUPŠČINE, KI IZHAJAJO IZ SPREJETEGA PROGRAMA OBČINSKE KONFERENCE ZKS HRASTNIK TER GA DOPOLNILA S STALIŠČI, KI IZHAJAJO IZ PISMA IZVRŠNEGA BIROJA CK ZKJ IN DRUGIH DOKUMENTOV ORGANIZACIJE ZVEZE KOMUNISTOV
družbenem in zasebnem sektorju.
7.	Izvajanje 21. in 22. ustavnega dopolnila, uskladitev samoupravnih aktov s temi dopolnili ter zagotovitev samostojnosti temeljnim organizacijam združenega dela.
8.	Na področju cen, na katere ima vpliv skupščina občine in njeni organi, zagotoviti njihovo realno višino za kritje stroškov in ustrezen del akumulacije.
9.	Racionalna potrošnja sredstev rezervnega sklada s tem, da se vedno skrbi za odpiranje novih produktivnih delovnih mest.
10.	Da se pospeši razvoj obrti in drugih dejavnosti, je treba omogočiti interesentom gradnjo poslovnih prostorov in omogočiti najem obstoječih najemnih prostorov v družbenem sektorju.
11.	Vzgoji in izobraževanju zagotoviti ustrezna sredstva, da se odpravijo nesorazmerja v tej interesni skupnosti v primerjavi z gospodarstvom.
V proračunu in skladih občine zagotoviti ustrezna sredstva predvsem za dajanje družbenih pomoči in s tem postopno odpravljati socialne razlike.
12.	Z družbenim dogovorom zbirati sredstva za investicije in delovanje nekaterih skupnih družbenih služb.
13.	Na področju stanovanjske politike sprejeti program stanovanjske izgradnje za naslednjih pet let in ustrezne predpise s tega področja.
14.	Na podlagi akcijskih programov delovnih organizacij in načrta za izdelavo akcijskega programa izdelati konkreten akcijski program skupščine občine.
15.	Izdelava analiz o višini osebnih dohodkov vodilnih delavcev na območju občine po sprejetih samoupravnih sporazumih.
16.	Organi ugotavljanja pregona in kaznovanja so dolžni, da z medsebojnim sodelovanjem odpravijo nepravilnosti na področju utaje davkov in zlorab v gospodarstvu in neopravičenega bogatenja ter drugih ekscesov.
17.	V okviru začrtane zemljiške politike in stanovanjske izgradnje zagotoviti ustrezna sredstva za pridobivanje in komunalno urejanje gradbenih zemljišč za stanovanjsko gradnjo.
18.	Proučitev delovanja davčne in inšpekcijskih služb ter drugih medobčinskih služb.
19.	Spremljanje gibanja gospodarstva v občini in izdelava občasnih analiz ter ocen za potrebe skupščine in občinske konference ZKS Hrastnik.
20.	Priprave na nov skupščinski in delegatski sistem.
I. SKUPŠČINA OBČINE IN NJENI ORGANI SO V PRETEKLEM OBDOBJU IZ PROGRAMA ZASTAVLJENIH NALOG IZVRŠILI NASLEDNJE:
Da bi bili odborniki, pa tudi širša javnost seznanjena z izpolnjevanjem nalog skupščine in njenih organov (pa tudi z nalogami delovnih organizacij, ki izhajajo iz leta 1971 sprejetega akcijskega programa skupščine), je predsedstvo skupščine z upravo pripravilo poročilo o dosedanjem uresničevanju teh nalog s predlogom za dopolnitev akcijskega programa v. smislu nalog iz pisma predsednika in Izvršnega biroja CZ ZKJ.
Predsedstvo je ugotovilo, da so se v glavnem naloge iz sprejetega akcijskega programa uresničile, del nalog, ki izhajajo predvsem iz stanovanjske izgradnje in urejanja zemljišč, pa se prenaša kot stal»a in prioritetna naloga vseh dejavnikov v občini.
Pozitivno je ocenilo tudi napore upravnih delavcev, ki izhajajo iz zaključnega dela programa, kjer so konkretno navedene naloge, ki jih bo uprava izvršila za realizacijo sprejetih stališč in nalog.
Odborniki obeh zborov skupščine ' občine Hrastnik, pa tudi predstavniki družbeno političnih organizacij občine so na zadnji seji v decembru ugodno ocenili prizadevanja in pobudo predsedstva občinske skupščine za pripravo takega poročila. Poseben poudarek pa so dali nekaterim že nakazanim stališčem v predlogu programa ter sprejeli nekatere dopolnilne zaključke in priporočila, in sicer:
—	Vse delovne organizacije, ki so sprejele svoje akcijske programe za stabilizacijo, morajo le-te pregledati, ugotoviti, kako se sprejete naloge izvajajo ter o tem obvestiti skupščino občine Hrastnik, da bi le-ta imela pregled nad izvrševanjem vseh akcijskih programov delovnih organizacij v občini.
—	Glede na zaostajanje v izvajanju ustavnih amandmajev, predvsem 21. in 22., skupščina ponovno priporoča delovnim organizacijam, da resneje pristopijo k delu za uresničitev teh določb ter ustanovijo temeljne organizacije združenega dela v vseh delovnih organizacijah, ki imajo za to pogoje.
—	Pospešena stanovanjska izgradnja, pa tudi nov sistem fi 1
nanciranja stanovanjske izgradnje, je ena izmed temeljnih nalog vseh dejavnikov v občini, predvsem pa delovnih organizacij tako, da bi za te namene po dogovoru morali izdvajati več sredstev ter s tem zagotoviti vsaj delno kritje perečih stanovanjskih potreb v občini.
Stališče Revirskega sveta občin Zasavja, pa tudi skupščine občine Hrastnik je, da bi delovne organizacije morale izločiti najmanj 6 % sredstev od bruto osebnih dohodkov za te namene. Od tega pa naj bi se 60 % stekalo v občinski solidarnostni sklad.
Prav tako morajo delovne organizacije pospešeno pripraviti in sprejeti svoje 5-letne programe stanovanjske izgradnje, ki bodo osnova za občinski 5-letni program stanovanjske izgradnje.
—	štednja na vseh nivojih je naloga vseh v občini, kar izhaja tudi iz zadnjih stališč in sklepov Centralnega komiteja ZKJ in predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije, ker so v tem še znatne neizkoriščene rezerve.
—	Pristopi naj se k predpripravam za ustanovitev posebnega sklada v občini Hrastnik, v katerega bi prispevale sredstva delovne in druge organizacije namensko za odpiranje — financiranje in priučevanje delavcev za nova delovna mesta v občini, kar bi prispevalo k organiziranejši skrbi za pridobitev novih delovnih mest, priučit vi in prekvalifikaciji.
—	Delovne organizacije Splošno trgovsko podjetje Hrastnik, Stanovanjsko podjetje Hrastnik in Združene brivnice Hrastnik naj se opozori, da uskladijo izplačevanje osebnih dohodkov z ustvarjenim dohodkom tako, da bo poslovanje ob koncu leta 1972 usklajeno z občinsko in republiško resolucijo za leto 1972, ki predvideva hitrejšo rast dohodka od rasti mase osebnih dohodkov.
—	Pridobivanje, urejanje in oddajanje gradbenih zemljišč za družbeno, pa tudi individualno gradnjo, je stalna in prvenstvena naloga vseh dejavnikov v občini od delovnih in družbeno političnih organizacij do skupščine.
—	Skupščina bo tekoče spremljala izpolnjevanje dopolnjenega akcijskega programa.
1.	Skupščina občine Hrastnik je dostavila vsem delovnim organizacijam iz območja občine dopolnjen akcijski in stabilizacijski program v septembru 1971 z nalogo, da le te izdelajo svoje akcijske programe do Ì5. novembra 1971 in jih dostavijo skupščini občine. Delovne organizacije so po večkratnih urgencah (tudi skupščine) dostavile svoje programe (zadnje delovne organizacije v marcu 1972). Izvajanje akcijskih programov delovnih organizacij skupščini in njenim organom ni znano, ker od njih ne dobi ustreznih poročil.
2.	Srednjeročni program razvoja občine Hrastnik za čas 1971 do 1975 je v osnutku pripravljen in v razpravi v družbeno političnih in delovnih organizacijah občine Hrastnik. Predvidevamo, da bo pripravljen za sprejem pri skupščini do konca tega leta.
3.	Samoupravni sporazumi v zvezi z delitvijo dohodka in osebnih dohodkov so bili sprejeti in podpisani v vseh delovnih organizacijah na območju občine Hrastnik ob koncu leta 1971. Po razpoložljivih podatkih, s katerimi razpolaga služba pri skupščini občine je razvidno, da večina delovnih organizacij ne dosega s samoupravnimi sporazumi dogovorjene višine osebnih dohodkov.
4.	Z rezultati analize o stanju kadrov na območju občine so bile že v letu 1971 seznanjene vse delovne organizacije v občini Hrastnik. Na podlagi te analize in stališč republiške resolucije o kadrovski politiki v SRS, pa je bil s strani posebne komisije skupščine občine in delovnih organizacij pripravljen predlog družbenega dogovora o osnovah kadrovske politike v občini Hrastnik, ki konkretizira sprejeta načela kadrovanja. Ta nalaga delovnim organizacijam, da sprejmejo nove sistemizacije delovnih mest
in srednjeročni program razvoja kadrov v delovni organizaciji. Predlog sporazuma je v razpravi v delovnih organizacijah, skupščina pa je že sprejela sklep, da se z njegovo vsebino strinja.
5.	Po podatkih periodičnih obračunov za prvih devet mesecev leta 1972 v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta je razvidno, da je pri večini delovnih organizacij rast dohodka hitrejša od rasti sredstev za osebne dohodke, razen pri delovnih organizacijah Splošnega trgovskega podjetja Hrastnik, Stanovanjsko podjetje in Združene brivnice Hrastnik, kjer je porast mase osebnih dohodkov hitrejši od rasti dohodka. Ob koncu leta 1971 je po podatkih analize občinske konference ZKS prejemalo še okrog 300 zaposlenih osebne dohodke pod 1000 din, medtem ko je po podatkih delovnih organizacij koncem septembra 1972 prejemalo le še 118 zaposlenih osebne dohodke med 800 do 1000 din. Zaposlenih z osebnimi dohodki izpod 800 din v letu 1972 ne beležimo.
6.	S L 1. 1972 sta se delovni organizaciji Kmetijska zadruga Dol in Trbovlje odločili za združitev z namenom, da bi v tako združeni delovni organizaciji uspeli uspešneje razviti kmetijstvo. Skupščina občine Hrastnik je tako združeni delovni organizaciji za leto 1972 s proračunom zagotovila za pospeševanje kmetijstva
40.000	din. V zadnjem času pa se kažejo v tej delovni organizaciji določene težave pri ustanavljanju temeljne organizacije združenega dela in pa verjetno je preveč poudarka razvoju trgovine na račun kmetijstva.
Bralci naj oprostijo, da zaradi preobremenjenosti tiskarne nismo mogli objaviti vsega poročila. Nadaljevali ga bomo v naslednji številki.
IZ AKCIJSKEGA PROGRAMA SKUPŠČINE, SPREJETEGA V LETU 1971 TER NALOG SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV, KI IZHAJAJO IZ SPREJETEGA AKCIJSKEGA PROGRAMA OBČINSKE KONFERENCE ZKS HRASTNIK IZ LETA 1971 IN DOPOLNJENEGA V LETU 1972, JE IMELA SKUPŠČINA IN NJENI ORGANI NASLEDNJE VAŽNEJŠE NALOGE:
1.	Z nalogami akcijskega programa seznaniti vse delovne in druge organizacije z obveznostjo, da tudi one pristopijo k izdelavi lastnih akcijskih programov in jih predložijo skupščini na vpogled do 31. 10. 1971.
2.	Izdelava srednjeročnega programa občine Hrastnik za obdobje 1971—1975.
3.	Zadolžitev vseh delovnih in drugih organizacij, da izdelajo in sprejmejo samoupravne sporazume o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter poskrbijo za njihovo realizacijo.
4.	Zaradi slabe kadrovske strukture zaposlenih v občini so dolžne vse delovne in druge organizacije izdelati program kadrovskih potreb ter pri tem upoštevati ugotovitve iz že izdelane analize skupščine o stanju kadrov v občini.
5.	Delovne organizacije so dolžne skrbeti, da bodo osebni dohodki in drugi prejemki iz delovnega razmerja naraščali v skladu z uspehi dela, pri tem pa najnižji osebni dohodek naj ne bi bil nižji od 800 din mesečno.
6.	Pospeševanje kmetijstva v
ZANIMALO VAS BO
Direktor podjetja je pred dnevi sklical razgovor z vsemi predsedniki samoupravnih organov, komisij in predsedniki družbeno političnih organizacij. Namen razgovora je bil, kako izboljšati delo samoupravnih organov, s kakšnimi problemi se posamezni odbori in komisije srečujejo pri svojem delu. Predvsem pa je bil namen, kako vključiti v celotno upravljanje in aktivno delo večje število članov delovnega kolektiva. Odbori in komisije so v glavnem pri svojem delu vestni in aktivni, vendar po izjavi nekaterih predsednikov ni urejeno, katera služba mora pripravljati gradivo za sejo. Ugotovljeno je bilo, da je treba posamezne važne akte (pravilnik o delovnih razmerjih, pravilnik o delitvi osebnih dohodkov) razmnožiti in jih dati posameznim članom kolektiva.
Posebno kritično je bilo poudarjeno, da morajo vodje enot menjati svoj odnos do samoupravnih organov, ker le na ta način bo možno vključiti v aktivno delo kar največ članov delovnega kolektiva.
Takšne razgovore je treba večkrat sklicevati, kakor tudi razgovore s posameznimi vodji enot in služb, ker le na ta način bo samoupravljanje v kolektivu še bolj zaživelo.
Tudi predsedstvo sindikalne organizacije in odbor za poslovno politiko sta odločila, da tudi v našem kolektivu ob novem le-
Tovarniški odbor sindikata je organiziral razširjeni sestanek vseh brigadirjev, izmenovodij, mojstrov v delavnicah in vodij organizacij združenega dela. Vabljeni so bili vsi predstavniki družbeno političnih organizacij v tovarni in direktor podjetja. Sindikalni odbor je predlagal da se v tem sestavu obravnava vprašanje dolgoročnega razvoja podjetja do 1975. leta, plan za leto 1973, realizacija v letu 1972. Poleg tega pa še problematika okrog organizacije TOZD (temeljnih organizacij združenega dela).
Tov. Mlinar Martin, komercialni direktor, je v grobih orisih podal problematiko glede realizacije planskih nalog v letu 1972. Iz izvajanja je bilo razumeti, da bodo predvidevanja za leto 1972 zadovoljivo dosežena, razen plana izvoza, ki ne bo dosežen, zaradi menjave asortimana proizvodnje v avtomatski proizvodnji.
Glede nelikvidnosti in mesta kolektiva po sprejemu ukrepov za reševanje likvidnosti je bilo povedano, da podjetje nima večjih dolžnikov (razen treh podjetij), ki so dolžniki nad 90 dni, zato to ne bo prizadelo naše podjetje. Navedeno je bilo, da podjetje ni bilo dalj časa blokirano, razen nekaj dni po izplačilu osebnih dohodkov, podjetje tudi nima nepokritih investicij.
V planu za leto 1973 se povečuje realizacija na 18 milijard starih din in se teži k temu, da se kar največ izdelkov usmeri za
tu ne bo osebnih daril posameznim članom delovne skupnosti ali poslovnim partnerjem.
Zadnje dni decembra 1972 se prične z generalnim remontom 40-tonske talilne peči v obratu avtomatske proizvodnje. Predviden remont se bo izvršil do sredine februarja. V tem času se izvrši tudi generalni remont vseh strojev IS, ki obratujejo na tej peči.
Proizvodnja bo stekla predvidoma sredi februarja 1973. leta.
V	decembru je predsedstvo sindikalne organizacije organiziralo brigadirski sestanek skupno z vsemi vodji posameznih oddelkov in služb. Več o sestanku v posebnem sestavku.
V	novembru je pričel obrato--vati brusilni stroj — nov avtomatski stroj za brušenje kozarcev. Poleg zmanjšanja števila zaposlenih (ki so bili prestavljeni v obrat kristalnih obeskov) se je že prvi mesec znatno znižal odpadek zaradi loma pri brušenju. Če pogledamo odstotek loma pri brušenju za posamezni mesec v letu 1972 vidimo, da je znatna razlika v novembru.
Lom je bil tak: januar 14,2%# februar 16,3 %, izredno veliko škornjev v proizvodnji, kjer je večji odpadek, marec 14,2 %, april
12,2	%, maj 14,8 %, junij 16,5 %, julij 10,7%, avgust 10,2 %, september 13,4 %, oktober 12,7 %, november 9 %. Po sedanjih vidikih se ugotavlja, da se da lom še znižati.	Rigo
izvoz, ker se pričakuje manjša konjunktura na domačem trgu.
Tov. Mlinar je v grobih orisih informiral vse navzoče o razvojnem programu podjetja do leta 1975.
Vsi navzoči so se strinjali s predvidenim predlogom in v razpravi še dodali nekaj predlogov, ki jih je potrebno še obravnavati preden se dokončno razvojni program potrdi.
Dodatni predlogi so bili v glavnem tile:
Več sredstev naj bi se namenilo za stanovanjsko izgradnjo, vprašanje skladišča surovin ponovno analizirati, kakor tudi vprašanje skladišča za gotove izdelke, posvetiti več pozornosti za pravočasno pripravo kadrov, realizirati tudi možnost izgradnje garaž za tovornjake. V razpravi je bilo tudi postavljeno vprašanje naj nižjih osebnih dohodkov, zato da si v tem pogledu ustvarimo kadre za razširitev proizvodnje. Izredno zanimiva je bila informacija predsednika strokovne komisije za pripravo TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA v našem podjetju. Tudi po tej informaciji se je razvila izredno zanimiva razprava in prispevala nekaj predlogov za dopolnilo že pripravljenega gradiva. Vsi navzoči so se strinjali s sedanjimi pripravami in zavzeli stališče, da se v najkrajšem času prične z obširnimi razpravami v kolektivu.
Tov. direktor je navzoče seznanil z novimi pripravami za formi-
ranje skladov za stanovanjsko graditev v Hrastniku. Predvideva se povečan procent vlaganja v skupna sredstva', to povečanje bi bilo za 50 %, pristopilo se pa bo k formiranju komunalne skupnosti za izgradnjo stanovanj. Naloga tega organa bo, da v vsem Hrastniku enotno vsklajujejo stanovanjsko izgradnjo. Predvideva se tudi znatno povečanje stanarin, za okrog 70%. Kljub temu povečanju pa še ne bo dovolj sredstev za graditev stano-
Kljub temu, da v obratu avtomatske proizvodnje niso imeli praznikov — niso počivali takrat, ko so vsi ostali člani kolektiva vsak po ‘svoje praznovali ■— rezultati proizvodnje niso zadovoljivi. Bolj ko se bliža remont peči in strojev, večji problemi se pojavljajo zaradi orodja, modelov in vzdrževanja strojev, ki nujno terjajo popravilo. Opazimo pa, da tudi proizvodnja na novi stiskalnici ni povsem v redu. Kje je vzrok, je vprašanje za sebe. Potrebno bo pa urediti proizvodnjo tudi na tem stroju. Izredno zadovoljiv rezultat je na IS-4 na rjavi peči, kjer so rezultati doseženi in preseženi po predvidenem planu proizvodnje. Težave so nastajale tudi v tem, ker je bilo precej zastojev zaradi izpada električne energije. Odpadek je izredno velik. Po remontu strojev bo potrebno urediti vse, da bo stanje spet normalno.
Rezultati proizvodnje na posameznih strojih so bili naslednji:
IS-1 je proizvajal steklenice penicilin 8 gr, etoi 15 gr in razne stekleničke za lak. Prav pri slednjih je bil izreden odpadek. Količinsko je bil plan dosežen s 84 odstotki, po vrednosti s 77 odstotki. Poprečni odpadek je znašal
31,5	odstotka. Samo pri steklenicah za lak je bil odpadek od 37,5 do 50 odstoten.
IS-2 je proizvajal stekleničke za A ji Shio, 160 gr Bronzin, Vegeto 80 gr, Evo 80 gr in steklenice Takovo 50 gr. Bilo je več menjav kot je bilo predvideno po planu, kar vpliva tudi na rezultate. Količinsko je bil plan dosežen s 97 odstotki in po vrednosti s 87 od-stoki. Poprečni odpadek je znašal 21 odstotkov. Največji odpadek je bil pri steklenicah EVO —
29,9	odstotkov.
IS-3 je proizvajal skozi cel mesec penicilin steklenice 8 gr. Tudi na tem stroju ni bil plan dosežen zaradi večjega odpadka in
i
vanj, ki so potrebna, da se dokončno reši problem stanovanj v Hrastniku. Kajti po predvidevanjih je potrebno do 1975. leta izgraditi 390 stanovanj. V komunalni skupnosti bodo zastopani po delegatskem sistemu predstavniki vseh delovnih organizacij. Razprava je pokazala, da je bil namen organiziranega sestanka dosežen in da je nujno organizirati še več takšnih razgovorov.
Rigo
večjih zastojev. Izvršen je bil tudi manjši remont stroja. — Količinsko je bil plan dosežen s 96 odstotki in po vrednosti s 96 odstotki. Odpadek je znašal 15,4 od-stotké.
IS-4 je proizvajal stekleničke kinin 50 gr, Stela 10 gr in Pitra-lon stekleničke 25 in 50 gr. Kljub zahtevnemu asortimanu je rezultat zadovoljiv, le odpadek je še nad poprečjem. Količinski plan je bil dosežen s 119 odstotki in po vrednosti z 128 odstotki. Poprečni odpadek je znašal 30,8 odstotkov. Največji odpadek je bil pri steklenicah Stela 10 gr — 38 odstotkov in pri Pitralonkah od 37 do 41 odstotkov.
H 28 je proizvajal kozarce za žigosanje, in to 0,21 in 0,05 1. Proizvodnja pri manjših 'kozarcih je izredno težavna in zaradi tega je tudi rezultat slabši. Na stroju se je med mesecem izvršil tudi manjši remont, kar vpliva na nedoseganje plana po količini. — Količinsko je bil plan dosežen s 76 odstotki in po vrednosti z 81 odstotki. Poprečni odpadek je znašal 33 odstotkov. Samo pri kozarcih 0,051 je znašal odpadek
52,6	odstotkov. Pri proizvodnji manjših kozarcev so izredne težave zaradi rezanja na stroju.
Stiskalnica P-2 je proizvajala kozarce za Kolinsko 130 gr, in bamby kozarce za izvoz 7,5 unč. — Količinsko je bil plan dosežen z 92 odstotki, po vrednosti pa samo z 39 odstotki. Ker je cena kozarca za izvoz veliko nižja kot za domači trg, se to pozna tudi pri odstotku doseganja plana po vrednosti.
Skupaj je bilo v avtomatski proizvodnji proizvedenih torej 15,081.170 kom. izdelkov v vrednosti 5,227.844,06 din. Plan je bil dosežen z 92 odstotki po količini in z 81 odstotki po vrednosti. Poprečni odpadek je znašal 24,1 odstotek.
Rigo
Planinsko društvo Dol pri Hrastniku čestita vsem svojim članom in ljubiteljem planin in želi srečno novo 1973. leto
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦°**
Vsa podpora razvojnemu programu in pripravi na organizacijo TOZD
AVTOMATSKA PROIZVODNJA V MESECU NOVEMBRU
Tudi v letu 1972 smo kot običajno vsako leto za 28. november poklicali vse tiste člane, ki so v letu 1972 odšli v starostni ali invalidski pokoj.
Poleg upokojencev so se zbrali tudi predstavniki podjetja, druž-beno-političnih organizacij in nekateri vodje OZD.
V uvodnih besedah je bilo poudarjeno, da se s tem, ko člani odhajajo v pokoj, vezi med njimi in podjetjem v zvezi z zasledovanjem rezultatov poslovnih uspehov in novih dosežkov ne sme pretrgati in da želimo, da upokojenci še vedno spremljajo te rezultate in po možnosti z aktivnim delom ali kako drugače pomaga jo našim aktivnim članom z nasveti, poročili itd.
Največ delovnih let od upokojenih je imel v Steklarni Hrastnik Knez Mirko, takoj za njim pa dolgoletni direktor Klanšek Jože. Imenovani se je tudi zahvalil v imenu upokojencev ter dejal, da bo še vedno skušal pomagati
ZBRALI SO SE
UPOKOJENCI
Klanšek Jože je spregovoril v imenu upokojencev
in biti pripravljen pomagati, ko mu bo zdravje dopuščalo, vsekakor pa je potrebno, da se upokojenci aktivno vključijo na terenih v drugih organizacijah. Poudaril je, da bo z veseljem, kakor tudi ostali, sprejemal naloge, ki bi mu jih dal kolektiv, se veselil poslovnih dosežkov, poleg tega pa je kolektivu zaželel v bodočnosti mnogo uspehov. Po uradnem delu so člani izmenjali mnenja in dogodke na lepe in slabe čase, ko so bili še v delovnem razmerju.
V letu 1972 so bili upokojeni:
Knez Bogomir, Klanšek Jože, Rizmal Jožefa, Milbauer Jože, Kašner Alojz, Matko Franc, Špeg-lič Karel, Možic Olga, Jamšek Silva, Kandolf Milan, Pivec Ferdinand, Grlica Alojz, Hribšek Marija, Ranzinger Marija, Lončarič Marija, Simončič Jožefa, Zupanc Marija, Zupančič Hinko, Logar Terezija, Tomše Martin, Laznik Srečko, Matko Karla, Hrup Frančiška, Hrup Marjan, Srebotnik Magda, Ranzinger Ana, Sotlar Alojzija, Kralj Rudolf.
Veseli in dobro razpoloženi so se naši upokojenci želeli še skupaj slikati. To željo smo jim izpolnili
Začetna resnost je kmalu minila ob prijetnem obujanju spominov
Upokojence je pozdravil tudi vodja kadrovsko pravne službe dipl. pravnik tovariš Skušin Viktor
Letošnje upokojence je med drugim pozdravil v imenu DS njegov predsednik tov. Halzer Robert
Pozdravil je naše upokojence tudi tov. Haberl Adolf, predsednik sindikata
in predsednik poslovnega odbora tov. Laznik Stane
Vse so želeli upokojencem še veliko zdravja in osebne sreče
»STEKLAR«
POGOVARJALI SMO SE
CIGELNIK BOŽO — strojnik na IS stroju avtomatske proizvodnje
— Prosim, če se predstaviš
Rojen sem 6. 12. 1937 v Hrastniku v steklarski družini. Po končani osemletki sem se zaposlil v steklarni kot vajenec v brusilni-ci. Končal sem 3-letno steklarsko šolo v Rogaški Slatini in se zopet zaposlil v brusilnioi; po odsluženju kadrovskega roka sem se zaposlil v avtomatski proizvodnji, ki je ravno täkrat naredila prve korake v našem podjetju. Tu sem tudi sedaj zaposlen kot strojnik IS avtomata.
— Celoten obrat avtomatske proizvodnje ne dosega rezultatov, kakršne bi si mi vsi skupaj želeli. Kaj meniš o tem problemu, so možnosti za boljše rezultate, ali pa če morda veš, kje so glavni problemi oziroma vzroki?
Zakaj avtomatska proizvodnja ne dosega tistih rezultatov, ki jih od nas pričakujejo, je zelo kompleksno vprašanje in nanj bi lahko odgovoril le to: predvsem v zadnjem letu izrabljenost strojev in ravno sedaj smo pred remontom. Potem so tu še pogosti izpadi električne energije, izklopi kompresorjev im podobno. Na kvaliteto pa vplivajo tudi precej visoke norme. Mislim, da bi morale biti programirane bolj v realnih mejah in okvirih. Zajemati bi morale tudi popravila strojev in zelo pogosta menjavanja artiklov. Tu je tudi vprašanje pravočasnega in zadostnega preskrbo-vanja z ustreznimi rezervnimi deli. Proizvajalec avtomatov predvideva razne manjše remonte. Po dbločenih mesecih obratovanja se mora zamenjati del, ki je najbolj izpostavljen obrabi in trenju. Omenim naj tudi, da je naša proizvodnja zelo zahtevna, če to primerjam z drugimi proizvajalci steklene embalaže, ki delajo predvsem velike steklenice (pivo, slatina, vino). To utemeljujem s tem, da izdelujemo pri nas predvsem manjše steklenice (penicilin, lak, etol, pitralon, bri-on itd.) z zelo zahtevnimi tolerancami. Stroji pa tečejo zelo hitro in morajo biti nastavitve gibov zelo precizno sinhronizirane, kar pri velikih avtomatih ni tako važno. Velika hitrost strojev pa že sama po sebi vpliva na večjo obrabo in izrabo strojev.
Tu je še problem ozadja. Dostikrat se zgodi, da so roki za izdelavo orodja prekratki in naglica vpliva na kvaliteto izdelanega orodja. Ta problem se najbolj pokaže na avtomatski preši.
Omenil bi še potem delovno silo. Ta problem se že vleče skoraj od samega začetka avtomatske proizvodnje. Problem je predvsem za kvalificirane strojnike. Ta problem je še bolj pereč v poletnih mesecih, ko se začnejo dopusti in tudi bolniškega staleža je v vročih mesecih mnogo več
kot sicer. Vsakdo se brani tega delovnega mesta zaradi 4 izmen, ker je treba delati vse nedelje in praznike. Pa tudi pogoji za delo so zelo težki (vročina, olje, ropot, umazanija itd.).
Da bi se avtomatska proizvodnja popravila in dosegala boljše rezultate, mislim, da bi bilo potrebno, da se normativi programirajo bolj realno, da se uredi sistematsko vzdrževanje strojev in naprav in da se uredi večja serijska proizvodnja, ker pogoste menjave zelo zmanjšujejo proizvodnjo.
Na kraju pa bi morali biti primerneje nagrajeni, saj delo ob nedeljah in praznikih ni prijetno in po sedmih dneh dela se krepko prileže počitek.
—	Verjetno si kolikor toliko seznanjen s celotno gospodarsko situacijo. Kaj meniš o poslovanju v našem podjetju glede na celotno gospodarsko situacijo?
Glede poslovanja v našem podjetju, mislim, da je še kar v redu. Seveda tudi v našem poslovanju lahko še izboljšamo razne stvari. Mislim, da bi s primerno organizacijo dela, z večjo delovno disciplino vseh zaposlenih dosegli še boljše rezultate. Predvsem bi morali zmanjšati lom. Velike rezerve so tudi v ureditvi odnašanja v notranjem obratu z bolj racionalno zaposlitvijo ljudi in podobno. Samo tako bomo nadaljevali pot in dosegali uspehe.
—	Kaj meniš o samoupravljanju kot takem, ali je dosegel svoj namen, kakšna je njegova perspektiva?
Samoupravljanje v najširšem pomenu besede bo dobilo svojo pravo veljavo z ureditvijo temeljnih organizacij združenega dela. Takrat bo prišla do izraza misel, da se bo vsak član TOZD zavzemal za čimbolj racionalno proizvodnjo, da bo skušal doseči z zmanjšanimi stroški večji efekt. Zato upam, da bomo v naši tovarni kmalu prešli na TOZD.
—	Ali si član bilo kakšnega samoupravnega telesa? Če si, kakšne težave se pojavljajo v organu, kjer delaš, če pa nisi, si pa morda pripravljen delati v samoupravnih organih?
Sem član obratnega delavskega sveta. Mislim, da obratni delavski sveti niso mogli odigrati tiste prave vloge, ker so imeli premalo pristojnosti, ni bilo direktnega odločanja in sprejetja gotovih sklepov, ker je vse to spadalo v delavski svet. Zato upam, da bodo imele nove TOZD odločilno vlogo pri sklepanju in donašanju konkretnih problemov, pred katere bodo postavljena.
—	Dostikrat je slišati pripombe na neurejeno obveščanje kolektiva o delu samoupravnih organov in ostalih družbenopolitičnih organizacij. Kaj meniš ti o tem problemu?
Mislim, da je obveščanje v kolektivu še kar zadovoljivo, sa j razen v »Steklarju« lahko vsak član prebere vsa dogajanja na razglasnih deskah, precej o našem delu pa pišejo v dnevnem časopisju. Kdor želi, da je o vseh dogajanjih v tovarni na tekočem, pa lahko obiskuje pogoste sindikalne sestanke, mislim, če koga to zanima, da to lahko doseže.
— Novo leto je pred vrati, kaj pričakuješ od njega kot član kolektiva?
Ob vstopu v novo leto si želim, da bi kolektiv še naprej dosegal enako dobre rezultate, da bi se še hitreje razvijal, da ne bi zaostajali, ker samo tako si lahko zagotovimo bolj brezskrbno prihodnost, boljši kos kruha in boljši standard. Seveda to vse ob pogojih, da bi v svetu vladal mir,
Po programu krajevne organizacije ZB NOV Teren II in aktiva ŽB kemične tovarne se je organiziralo skupno srečanje odbora ZB NOB Dolenjske toplice in naših borcev.
Kljub izredno slabemu vremenu — saj je naletaval sneg, promet je bil otežkočen — so prišli tovariši iz Dolenjske.
Videlo se je, da za stare partizane ni ovir in preprek, ki bi preprečile snidenje.
V	dvorani gasilskega doma steklarne je bil krajši pogovor in dogovor o nadaljnjem sodelovanju. Sprejet je bil predlog, da se na letnih konferencah sprejme listina o nadaljnjem sodelovanju med organizacijama. V razpravi je sodeloval tov. Klanšek Jože kot predsednik naše krajevne organizacije, iki je orisal razvoj Hrastnika in Steklarne Hrastnik. Predsednik krajevne organizacije ZB in predsednik krajevne skupnosti Dolenjske toplice sta se zahvalila za povabilo in razumevanje. Izrazila sta, da resnično potrebujejo še dovolj pomoči, saj so vsi kraji od Dolenjskih Toplic do Črnomlja še v razvoju in glav-
DAN
V	šoli smo začeli pripravljati program, s katerim naj bi nastopili v Celju. Dan našega nastopa se je hitro bližal.
Mislili smo, da bomo nastopili na kakšni šoli, zato smo bili zelo presenečeni,- ko smo stopili med zidove celjske vojašnice.
Vojaki so nas radovedno opazovali in nam pokazali tudi nekaj mitraljezov. Potem so nas peljali v dvorano, kjer naj bi nastopali. Bilo nas je veliko: pevski zbor, harmonifcaši, folklorna skupina in recitatorji, pa smo se vseeno razporedili po ne preveč veliki, toda okusno opremljeni dvorani. Nekateri izmed nas so svoje točke še vadili, ko pa so končali, so začeli vstopati vojaki. Dvorana je bila kmalu nabito polna.
Najprej je zadonela pesem mladinskega pevskega zbora, sledili
da bi se ljudje med seboj spoštovali in cenili.
— Tvoja želja privatno?
Predvsem si želim zdravja, kajti to je prvi pogoj, da človek lahko doseže tiste cilje, za katere misli, da je sposoben, da bi lahko še naprej živeli v miru in veselju, da bi se vsi veselili srečnih in zadovoljnih dni.
J. Premec
ni vir dohodkov v teh krajih je turizem, industrije je zelo malo, zaradi tega pa je tudi razvoj počasnejši.
Predsednik občinske skupščine Hrastnik je z zadovoljstvom podprl takšno sodelovanje v želji, da se tradicije NOB prenašajo na mlajšo generacijo.
Predsednik občinske konference socialistične zveze pa je dodal predlog, da se to sodelovanje razširi tudi na sodelovanje na kulturnem področju. Krajevna organizacija ZB NOV Teren II je predala manjše spominsko darilo.
Vsi gostje so si potem ogledali kolektiv Steklarne Hrastnik in Kemične tovarne.
V prijetnem popoldanskem družabnem razgovoru pa se je nadaljevala razprava o nadaljnjem sodelovanju. Obujali so se spomini iz pretekle zgodovine. Vsem udeležencem srečanja pa je kolektiv kemične tovarne izročil spominsko knjigo »Prvi bataljoni«.
To srečanje bo še dolgo ostalo v spominu vsem udeležencem.
Rigo
JLA
so mu harmonikaši v zboru in posamič, folklorna skupina, recitatorji pa so ves program povezovali. Vojakom je bil naš program zelo všeč, prisrčno so nam ploskali, posebno pa so bili navdušeni nad pionirji folklorne skupine, ki so zaplesali kolo in prešerno vriskali.
Ko se je proslava končala, smo se začeli živahno pogovarjati. Marsikoga izmed nas je zanimalo vojaško življenje, posebno fante, saj ga bodo nekoč tudi sami izkusili.
Kmalu smo se morali posloviti. Bili smo zelo veseli, da smo lahko s svojim prihodom nekoliko popestrili vojaško življenje in vojaki so nam bili zelo hvaležni. Mogoče se bomo lahko še kdaj srečali in se znova pozdravili.
Jasna Kosm Hrastnik, Podkraj 91
♦
:
:
:
:
:
:
♦
♦
♦
♦
♦
♦
Terenska organizacija SZDL Hrastnik — spodnji del
želi vsem članom kolektiva, organom upravljanja ter vsem prebivalcem občine obilo osebne sreče in delovnih uspehov v novem letu 1973 ,
Obisk dolenjskih partizanov
PRIJETNO SREČANJE
Končane občinske sindikalne športne igre
USPEH NAŠIH ZASTOPNIKOV — ŠPORTNIC IN ŠPORTNIKOV
že tretje leto zapored so se zbrali v organizaciji RK Hrastnik vsi občani stari nad 70 let na skupni prireditvi, ki je posvečena najstarejšim Hrastničanom.
Vsa zahvala gre organizatorjem te prireditve za trud, ki so ga imeli pri pripravi za to srečanje, ki je bilo dolgo samo uro in pol, vendar je nam pomenilo ne uro in pol, ki smo jo prebili v dvorani, ampak pomeni tako srečanje nadomestilo za enoletno zaprto življenje v krogu svojih, v soseščini ali samo pri znancih. Torej še enkrat prisrčna zahvala.
Program, ki so ga izvajali naj-mlajši Hrastničani, to so učenci
Spet je prišel čas, ko bo v Hrastniku predvsem šolska mladina poslušala razne koncerte, ki jih bodo prirejale glasbene skupine iz vse Slovenije.
Med prvimi nas je obiskala skupina CHOLA LABACENSIS. Že ime se nam je zdelo zanimivo in bili smo radovedni, kakšno glasbo nam bodo predstavili. Dvorana Delavskega doma je bila polna, tako da so morali mnogi tudi stati.
V skupini so bili štirje instrumentalisti in vokalna solistka. Najprej so nam predstavili svoja glasbila, ki izvirajo še iz starejših časov, predvsem iz srednjega veka. Po obliki so nekoliko podobna današnjim, le da so brenkala in godala nekoliko večja, imajo drugačne ključe, pa tudi lok se razlikuje. Iz njih pa se iz-vabja milejši in bolj mehak zvok.
Te instrumente danes ne upo-
Tako kot je prišla, skromna in mirna v naš kolektiv, tako hoče tudi kolektiv zapustiti. Takšna je bila in takšna bo vedno tovarišica SREBOTNIK MAGDA.
V našem delovnem kolektivu je delala 17 let. Poznali smo jo vsi kot skromno in vestno delavko. Spoštovali smo jo zaradi njenega odnosa do dela in do sodelavcev.
Tudi steklarji niso nikdar ime li večjih pripomb na njeno delo. Tisoče in tisoče komadov steklenih izdelkov je v 17 letih dela v tovarni pregledala, dala svojo o-ceno o kvaliteti, morala odločati, ali izdelek odgovarja za prodajo ali ne.
- Tovarišica Srebotnik je vsa le ta delala kot kontrolorka pri re-
vzgojno varstvene ustanove, je že v uvodu pokazal, da se bo ta tudi naprej nadaljeval s prisrčnostjo, kakršno lahko pokažejo samo najmlajši občani. Tudi ostali program, za katerega so se potrudili učenci glasbene šole heroja Rajka, je bil izbran in naštudiran z največjo pozornostjo in prav ta program je pokazal ljubezen in spoštovanje do najstarejših Hrastničanov.
Želimo, da bi taka srečanja postala tradicija. Organizatorjem in izvajalcem želimo tudi mi obilo sreče in zdravja v prihodnjem letu.
Udeleženci proslave
rahljajo več, ker so razvili drugačne, popolnejše oblike, pač pa so jih uporabljali v preteklosti za svojo preprosto glasbo. Ta glasba, ki so nam jo predstavili, pa je stara približno šesto do osemsto let. Skladbe so bile italijanskega, francoskega ali nemškega izvora. Nekatere so bile ljudske, poskočne polke, balade, ali pa so pripovedovale o ljubezni, v nekaterih pesmih pa so se iz ljubezni tudi norčevali.
V	skromnem času smo se preselili nazaj v preteklost in se v sedanjost tudi hitro vrnili. Čas je hitro minil in zanimivi gostje so se morali posloviti.
V	tem šolskem letu bomo imeli še mnogo takšnih koncertov, kar je zelo poučno, saj se le tako lahko srečujemo s takšnimi zvrstmi glasbe.
Jasna Kosm Hrastnik, Podkraj 91
žalnem stroju v brusilnici. Ko smo razgovarjali z njo, ob njeni odločitvi, da gre v pokoj, smo videli, kako tiha je in skromna v svojih izjavah. Vedno je delala z občutkom, da zaradi njenih let dela napoto drugim, da ni več kos nalogam in delu, ki se zahteva od delavcev. Res je, kljub vsemu, da je bila bolna, ni hotela v bolniški stalež, vztrajala je in je lahko marsikateri drugi mlajši delavki za zgled vestnosti in odnosa do dela.
Hvala vam, tovarišica Magda, za vse, kar ste napravili v kolektivu. Želimo vam še dolga leta srečne jeseni vašega življenja.
Vsi sodelavci in sodelavke se bomo vedno radi spomnili na vas.
Rigo
S tekmovanjem v streljanju ‘so bile končane letošnje občinske sindikalne športne igre. Potem, ko začetek ni bil ravno vzpobu-den, pa je bilo kasneje zanimanje iz panoge v panogo večje, pa tudi organizacija je bila kar v redu, tako da je bilo res lepo opazovati množico zagrizenih tekmovalcev, ki so se trudili vsak po svojih močeh, pa tudi tovarištvo med nastopajočimi je bilo na znatno višji stopnji, kot pa v začetku iger. Verjetno je bilo vzpodbudno tudi število nastopajočih na letošnjih igrah. Kar okrog 600 jih je bilo. Organizatorji pa so tudi spoznali, da se da z dobro voljo marsikaj narediti. Žal pa moramo ponovno ugotoviti, da je iz dneva v dan manj takih, ki so pripravljeni pomagati pri organizaciji tako masovnih iger, kot so bile letošnje. Je pa res, da se iz leta v leto odpirajo možnosti za dobro in kvalitetno organizacijo, potrebno je samo ljudi, voljnih dela. Ne bi bilo prav, če ne bi pri tem poudarili, da kolikor smo zadovoljni s številom nastopajočih, pa nikakor ne moremo mimo dejstva, da je udeležba žensk še vedno nezadovoljiva. Razen nastopa v kegljanju in pa rokometne tekme med Jutranjko in Steklarno, ni bilo zaslediti ženskih ekip. To pa, moramo priznati, je liore malo nasproti številu žensk, ki so zaposlene v naših podjetjih in ustanovah. Zato bi bilo verjetno prav, da bi organizatorji iger v prihodnjem letu ravno temu problemu posvetili več pozornosti. Res je, da to ne bo lahko delo, vendar bo, karkoli bodo storili, vredno truda. V prejšnji številki našega glasila smo že poročali o rezultatih v nekaterih panogah. Danes nadaljujemo s temi izidi.
NAMIZNI TENIS
Tekmovanja v namiznem tenisu se je udeležilo kar 8 ekip. Vsako ekipo sta sestavljala 2 igralca. Naši igralci sp bili izredno razpoloženi. Zasedli so prvo in tretje mesto, drugo mesto pa so zasedli igralci Sijaja.
Igralci Steklarne so se kot občinski zmagovalci uvrstili v medobčinski finale, ki je bil odigran v Trbovljah. Tudi takrat so bili naši najboljši. Svoje nasprotnike iz Zagorja so premagali s 5:1, Trboveljčane pa s 5:2. Ekipa Steklarne je nastopila v postavi Zalaznik, Bočko in Zaletel.
ŠAH
Šahovskega tekmovanja se je udeležilo 6 ekip. Takoj moramo pripomniti, da je ekipa občine odstopila od nadaljnjega tekmovanja že po prvem kolu, kar pa ni oviralo organizatorje, da so vse njihove dvoboje registrirali z 0:6 v korist nasprotnika. Prvo mesto so premočno osvojili šahisti Rudnika. Drugo mesto je po trdem boju pripadlo igralcem Steklarne.
Končna lestvica pa je nasled-
nja:	
1. Rudnik	24 točk
2. Steklarna	19,5 točk
3. KOP	19 točk
4. STP	18,5 točk
5. Sijaj	9 točk
6. Občina	0 točk
Po končanem ekipnem prvenstvu pa je bil odigran še nagradni brzoturnir za posameznike, katerega se je udeležilo 13 igralcev. Prvo mesto je zasedel Ojsteršek pred Sušinom, kateremu sledijo Kušar, Marinko, Kovač, Cešno-var itd.
STRELJANJE
Za zaključek letošnjih sindikalnih športnih iger pa je bilo izvedeno še tekmovanje v streljanju. To tekmovanje pa je bilo obenem povezano tudi z praznovanjem dneva JLA. Tekmovanja na strelišču na Dolu se je udeležilo 16 petčlanskih ekip. Zmagala je druga ekipa Steklarne s 168 krogi pred ekipo Občine s 165 krogi in ekipo Rudnika, obrat Dol s 140 krogi.
Kaj je prineslo letošnje tekmovanje?
O nekaterih problemih sem spregovoril že uvodoma. Nas zanima predvsem udeležba naših zastopnikov na igrah. Ne bi bili pravični, če ne bi bili zadovoljni z nastopom, trudom in disciplino naših predstavnikov. Udeležili smo se tekmovanja v vseh disciplinah, razen v malem nogometu, kjer smo sodelovanje odklonili zaradi lastnega prvenstva. Če bi za posamezne discipline dali za posamezne uvrstitve od 3 do ene točke, računajoč samo zasedbo prvih treh mest, bi videli, da so naše športnice in športniki osvojili prepričljivo prvo mesto. Poglejmo si lestvico, za katero pa poudarjam, da ni uradna.
1.	Steklarna	25	točk
2.	Sijaj	10	točk
3.	Občina	8	točk
4.	Rudnik	7	točk
Letošnje igre so v glavnem dosegle svoj namen. Pokazale so v prvi vrsti, da so lahko zanimive tudi za tiste občane, katerim šport ni prva skrb; mislim, da se ne motim, če pravim, da je tako tudi edino prav.
J. Premec
V TEJ ŠTEVILKI »STEKLARJA«
Kot prilogo objavljamo »KODEKS« samoupravljavcev Jugoslavije, ki bo služil kot delovno gradivo za javne razprave po obratih v prvi polovici januarja prihodnjega leta.
Dolžnost slehernega člana naše delovne organizacije je, da »KODEKS« samoupravljavcev Jugoslavije temeljito predela, tako da bo lahko na javni razpravi poročal svoje pripombe, predloge, dopolnitve in ugovore v zvezi z vsebino kodeksa.
Vsem članom in članicam kolektiva želi srečno in veselo novo leto 1973
ženski rokometni klub »STEKLAR«
CHOLA LARACENSIS
UPOKOJILA SE JE
SODOBEN NAČIN PAKIRANJA IN ODPREME ■ POGOJ ZA ZMANJŠANJE STROŠKOV
Pri sodobnem načinu odpreme in transporta je zelo važen strošek embaliran j a. V osnovi pomeni sodobno embaliranje izdelek zaščititi proti atmosferskim vplivom in ga postaviti na standardno enoto, katera omogoča enostavno in hitro manipulacijo. Ta standardna enota je paleta 1200 x X 800x154 izdelana po JUS
D.F8.020 oziroma din 15/146 in din 15/157. Ta paleta je označena po teh predpisih in edino na ta način veljavna v blagovni menjavi v okviru evropskega paletnega polla.
V svojem članku bom obdelal štiri načine odpreme paletizirane robe.

Šrumfirane palete skladiščene na prostem
1.	odprema na standardni paleti 1200x800 JUS D.F.8.020
2.	odprema na paleti 1200x100
3.	odprema na nepovratni paleti 48 inch X 36 inch
4.	odprema v kontejnerjih in transkontejnerjih 1
1.	Odprema na standardni paleti 1200X800 po JUS D.F.8.020
Večino skladiščne robe smo preusmerili na to standardno paleto že v sami proizvodnji. Seveda vsega se ni dalo paletizirati, ker je prvi pogoj za urejeno pa-letno enoto modificiran karton glede na dimenzijo palete. To pomeni, da mora biti vsak karton mnogokratnik palete 1200 x 800 oziroma se mora vklopiti v to celoto z odstopom ± 5 %.
Do sedai smo paletizirali skladiščne artikle v etažah novega skladišča ih delno v delu starega. Poizkusno odpremo paletizirane robe pa smo pričeli s tremi kupci. To so Talk Maribor, Etol Celje in Podravka Koprivnica. Uporabili smo način pakiranja brez običajnih kartonov s tem, da smo za karton uporabili posebne vložke dimenzije 800 x600 mm in 600 X 400 mm z zavihki. Sama dimenzija teh vložkov je mnogokratnik palete 1200x800.
Podrobno bom opisal način odpreme steklenic za pivo.
Osnovna ploskev palete ima dimenzijo 1200x800; ti dve številki sta delitvi z vložkom dimenzije 800x600. Sam vložek se napolni z 108 steklenicami ter se postavi na paleto, poleg njega se postavi drugi z isto količino steklenic. Paletna površina je 100% izpolnjena. Vložke s steklenicami nalagamo enega vrh drugega do 10-kratne višine steklenic. Samo paleto prevlečemo s plastično folijo, katero segrevamo z aparatom do temperature, pri kateri postane 0,125 mm debela folija elastična in se tesno prime steklenic in palete, nakar se pa pri ohlajevanju strdi in ostane cela paleta v tesnem oprijemu plastične folije. Cel postopek traja 4 do 8 minut, odvisno od delavca, kako hitro
se privadi temu načinu dela. Cel postopek je nekoliko daljši od načina varenja folij v posebnih komorah. Ima pa to prednost, da lahko aparat prevažamo po obratih, medtem ko moramo pri komornih pečeh vse palete dovažati do mesta varjenja.
Sam aparat je v bistvu butanski gorilec z vžigalno svečko in ventilatorjem za mešanje zraka z butanom. Gorilec je priključen preko, elektromagnetnega ventila na butansko steklenico. Aparat lahko vključimo na omrežje 220V/50Hz. Kapaciteta je odvisna od velikosti palete in se giblje od 40 do 60 palet na 8 ur.
Kapaciteta ni velika, je pa prednost v tem, da je način dela popolnoma odvisen od prostora. Paleta je po varenju takoj pripravljena za odpremo. Za računsko primerjavo bom prikazal način odpreme po starem postopku in novem.
a)	Paleta naložena s kartoni po 20 steklenic
Na paleto naložimo 60 kartonov, kar je 1200 komadov steklenic oziroma težinsko 230 kg.
din
Cena 60 kartonov	180,00
Cena sestavitve in zlaganje kartona 1 min.	0,32
Cena transporta do vagona
2	delavca 10 minut	1,90
Cena folije in stroški
varenja	13,00
Cena nalaganja vagona
3	delavke 5 minut	0,95
Amortizacija dvigala,
vozička palete	2,00
Skupaj:	198,17
Glede na število steklenic na paleti in stroške, ki nastanejo pri tem, lahko izračunamo stroške po 1 steklenici:
198,17_
2100
: 0,165 din po steklenici
Na prvo se postavi druga paleta
b)	Paleta naložena z vložki po 108 steklenic	din
Cena 22 kartonov	48,40
Cena folije in stroški varenja	13,00
Cena transporta
do vagona	1,66
Cena nalaganja vagona	1,66
Amortizacija dvigala, palete, viličarja	2,00
Skupaj	66,72
Pri načinu b) naložimo paleto z 22 vložki, kar da 2160 steklenic oziroma težo 410 kg.
Stroške po steklenici ponovno izračunamo:
66,62
2160 = din P° steklenici
V	primerjavi med načinom a) in načinom b) se kaže očitna razlika v korist načina b).
2.	Odprema na paleti 1200x1000
V	avgustu smo imeli poizkusno serijo odpreme steklenic na
način brez kartonov. Med posameznimi steklenicami je samo navaden karton. Zaradi tega je ta način nakladanja še posebno zanimiv. Osnova tega pakiranja je paleta 1200x1000 s kartonskimi ploskvami istih dimenzij, kartonskim pokrovom in plastično folijo diinenzije 1250x1050x1500. Paleto postavimo ob hladilno peč v proizvodnji in nanjo nalagamo stekleničke tako, da jih je na osnovni ploskvi palete 588, ki je tako 100% izkoriščena. Cim je vrsta polna, se paleta s pritiskom na gumb pomakne za eno višino steklenice niže ter tako do kraja, dokler ni na paleti 7 vrst steklenic po 588 komadov. Omenil bi še to, da je bil stroj za polnjenje palet izdelan v naših vzdrževalnih delavnicah, kar je Vsekakor zelo hvale vredno. Po ponudbah je omenjeni stroj vreden blizu 2 milijona starih din.
Pri polno naloženi paleti dobimo višino, ki je enaka 7-kratni višini steklenice. Kartonski pokrov namestimo na zadnjo vrsto tako, da dobi paleta nekakšno pokrivalo. Čez paleto nato povlečemo plastično folijo, ki jo nato segrevamo s postopkom, katerega sem že opisal.
Količina na paleti znaša 7x X588 = 4116 steklenic. Teža polne palete znaša 450 kg, kar je najprimernejša teža za manipulacijo. Polne palete nakladamo na avtomobile s prikolico s pomočjo viličarja, ki nam služi obenem tudi kot dvigalo. Proizvodna hala je namreč 4 m višja od ploščadi, kjer nakladamo kamione.
Kamion ima dimenzijo 6x X 2,45 m, tako da naložimo nanj 12 palet na osnovno ploskev ter 2-kratno višino. Kamion je naložen s 24 paletami steklenic, kar znaša 98.784 komadov steklenic s približno težo 11 ton. Prikolica je nekoliko daljša, zato nanjo naložimo 14 palet na osnovno ploskev ter 2-kratno višino, skupno je na prikolici 28 palet oziroma 115.248 steklenic s približno težo 12 ton. Pri enkratnem odvozu odpremi-mo približno 23 ton steklenic oziroma približno 214.000 steklenic. Avto s prikolico je naložen v normalnih pogojih v 1 uri. Avtomo: bil vozi brez zaščitne prevleke in so palete zaradi svoje stabilnosti zvezane le z dvema jeklenima vrvema. Da ne pride do ozkega grla v proizvodnji, morata na relaciji Hrastnik—-Ravena — to je 500 km — v eno smer stalno voziti dva kamiona, ki se vsakih 2 do 3 dni vrneta po steklenice v Hrastnik. Kamion se na vsakih 6 voženj vrne naložen s paletami, ki so stalno v obtoku. Stroški pri nalaganju steklenic na paleto in nalaganje kamiona so naslednji:
din
cena vložkov	14,00
cena pokrova	4,00
cena folije in
stroški varenja	13,00
cena transporta do kamiona in nalaganje	6,00
Skupno	37,00
V ceni transporta je vključena amortizacija viličarja, palete in stroški ure voznika viličarja.
Stroški po steklenici potem znašajo:
37,00	.
= 0,009 din po steklenic.
Za primerjavo je podan tudi izračun, če bi omenjene steklenice pakirali v kartone in jih nato nakladali s paletami na kamion.
	din
cena kartonov	220,00
cena folije in stroški	
varenja	13,00
cena transporta	6,00
Skupno	239,00
Upoštevamo iste. pogoje kot pri	
prej siljem izračunu	m dobimo
strošek po steklenici:	
239 00
4J16	' 0,058 din
Razlika je zopet očitna v korist sodobnejšega embaliranja, medtem ko so stroški transportiranja in nakladanja ostali isti.
3.	Odprema na nepovratni paleti
48 inch X 36 inch
Že drugo leto odpremljamo vse artikle za firmo Progres iz Filadelfije s paletami in kartoni direktno do naročnika. Transport se vrši iz Hrastnika do Reke po železnici ter nato z ladjo do Fi-ladelphije. Palete so ravno tako vse prevlečene s plastično folijo. Iz slik je razvidno, kakšen je ta postopek in kako poteka.
Stroški za paleto so fiksni za vse palete, ker je več vrst artiklov in se ne da artikel komadno obremeniti. So pa neprimerno manjši kot so nastajali pri starejšem načinu pakiranja (vezan je z jeklenim trakom, v lesenih zabojih in podobno). Sam strošek po paleti je približno naslednji:	m
din
nalaganje v transportne kartone	4,00
cena palete	50,00
cena folije in stroški varenja	13,00
nalaganje na paleto in nato v vagon	3,00
amortizacija viličarja in dvigala	1,00
Skupaj	71,00
To je strošek približno vzet po naloženi paleti razsvetljavnih teles za Ameriko.
Palete se točno prilegajo dimenzijam kamiona
Tedensko odpremimo približno 100 palet, kar da mesečno 400 palet oziroma približno 5000 palet letno ob predvideni normalni proizvodnji. Približni volumen palete znaša 1,8 m3 oziroma 9000 m3 letno, ker se ladijski prostor jemlje po prostornini. Za odpremo ladje, ki poleg ostale robe naloži tudi naše palete, je potrebno 800 m3, kar da letno 10 ladij oziroma vsak mesec enkrat se vrši odprema iz Reke za Filadel-phijo.
S temi stroški sem hotel prikazati, kakšni so bili stroški pri odpremi in kako bi jih zmanjšali na minimum. To bomo pa dosegli predvsem z mehanizacijo in paletizacijo.
(Se nadaljuje v naslednji številki)
NAGRADNA KRIŽANKA
""1973 X SREČNO '			% ?/l\\	VALENTIN ZARNIK	PRESLEDEK V BERILU, ALINEA	AZIJSKA DRŽAVA (CEJLON)	DRŽAVA IN JEZERO V AFRIKI	ŽENSKO IME	PRITOK KOLU8ARÉ ( SRBIJA)	OKRAJŠ.ZA OERSTED	ČITAJTE .STEKLARJA'	KREMENČE« VA PENA	NASE NAJVEČJE PRISTA-- NIŠČE	OLGA MEGLIC	SKRČENJE (SRCA)	REŠUJTE KRIŽANKO	KRMILO PRI AVTO' MOBILU	SPREMUE:' VALCI BO' GA EROSA	TURŠKO q0‘ STIŠČE S PRENOtlSJl
^ 1973 /X				►							KLIČNO ZRNO TAJ' NOCVETK					• DALJŠE OBDOBJE, STOLETJE			
^y//T\ S 7J l > * 7 1L				►							DVOBOJ BREZ ZMAGE					MAKEDON' SKO KOLO			
											BENEŠKO KOPALIŠČE					ŽIVALSKA HRANA			
				EGIP: TOVSKI PREMIER C AZIZ)						PODOBA, ' FIGURA				POJEM IZ SLOVNICE (PREGIBANJE)					
										. del ŽIVALI									
				TOMAŽ LINHART			RIMSKI VOJSKO' VODJA							LIVADA					
														*					
19737 j			■773				RADIJ												
			I	GERMANSKI OREL					OKRAJŠAN EDVARD				SPOMENIK						
													STGERM. 60 = QINJE ČASA IN USODE						
-7	c ' /		KATRAM	LJUBKOVAL NO MOŠ. IME					KONTURA										
AKTUALNA TEMA RAZ' PRAV 0 SAMO UPRAVLJANJU	▼	▼															PRVENSTVO DEDOVANJA NA J STA REJ--ŠEGA ČLANA RODU	RIMSKI BOG LJUBEZNI	TEŽKO OKLOPNO VOZILO
SREDNJI, VMESNI DEL							RUDI BAR' DÖRFER			AVTOR 0= PERE„ERO IZ ONEGA SVETA"	PRITOK VOLGE					TVORBA V PANJU			
											JUGOSLOVANSKI SE = KRETAR ZA ZUNANJE ZADEVE (MILOŠ)								
																LASTNOST SNOVI			
LASULJA							FIZIKALNA ENOTA ZA DELO				MARKO ROŽMAN			URADNI SPIS	POLDRAG KAMEN OVALNE OBLIKE				
											MESTO V ISTRI								
EGON ČIBEJ			GORA NAD MOSTARJEM, NK I ZVEZNE NOGOM.LIGE	PRIZO' RIŠĆE V CIRKUSU	SLOVENSKA REVIJA ZA ŽENSKE	RIMSKA BOGINJA JEZE	GOSLI								REKA V MONGOLIJI IN V 37				
OTOČJE V TIHEM OCEANU							RELIKT, PREBITEK								TRŽAŠKI SLIKAR (ALBERT)				
															REKA V SFRJ				
SESTAVILI KARLI DREMEL	RDEČA POLJSKA CVETICA	DRŽAVNI PRORAČUN					SPODNJA PLOSKEV POSODE	PRIPADNIK NAJVEČJEGA	ŠIROK PAS PRI KIMONU				JOSIP 3ROZ					HRVAŠKI .PETROL"	DES.NI PR! = TOK VISLE
		BIVŠJ JAPQN. DRŽAVNIK						SLOVANSKE' GA NARODA	STARORIMSKI POZDRAV										
ZNANA JU> GOSL.FILM» SKA IN TV IGRALKA						I I I i I							POLDE aiaič	ŠAHIST SPASSKI					
														LITIJ					
GRŠKA BOGINJA MODROSTI						SREDSTVO 7AUNIČEVA NJE MRČESA						OKRASNO DREVO							
												URAN							
						KALIJ													
SUROVINA ZA INDUST= RIJ0 USNJA					POKLIC NA KMETIH						ODLIČNI BRAZILSKI KOŠARKAR								
NAGRADNA KRIŽANKA
Za pravilno rešitev nagradne križanke razpisujemo 7 nagrad:
OBČNI ZBOR ŽRK »STEKLAR«
1.	nagrada	30 din
2.	nagrada	20 din
3.	do 7. nagrada	10 din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, Hrastnik. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do ponedeljka, 22. 1. 1973.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko v decem-berski številki »STEKLARJA« smo do določenega roka prejeli 81 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole:
1.	nagrada 30 din: Alt Ervin,
2.	nagrada 20 din: Kirbiš Egon,
3.	do 7. nagrada 10 din: Povše Viljem, Guna Heda, Jelenc Mihael, Klenovšek Franc, upokojenec, Javoršek Sanda.
PRAVILNA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: Skodlar, sklop, možak, korveta, Arosa, ameba, Orion, komar, tulipan, Rusjan, Bondarčuk, Ku, P. P., Cuenlaj, taksa, icek, dia, pesa, gnu, Jira-sek, Acis, greh, oje, tla, cestar, okno, nabava, vena, Maks, uravnava, šota, kas, pestrna, april. Ant, L. R., ogrodje, šminka, Ona-tas, usoda, čarter, Hamlet, Rabar. ena, rt.
5.	decembra je imel ŽRK »Steklar« Hrastnik izredni občni zbor, na katerem je bil izvoljen nov upravni odbor, ki naj normalizira delovanje kluba za predhodna tekmovanja. Občnčmu zboru je prisostvoval tudi direktor podjetja tov. Mrcina ing. Maks, kom. direktor tov. Mlinar Martin ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij in organov družbenega samoupravljanja podjetja.
Zaradi odstopa dosedanjega upravnega odbora ŽRK »Steklar«, ter odstopa trenerja in tehničnega vodje ekipe v mesecu oktobru, je delo v klubu nekoliko zamrlo, oziroma za nekaj časa celo zasta-
lo.	Jesensko prvenstvo je ekipa vseeno uspešno zaključila po zaslugi nekaterih članov starega upravnega odbora in igralk samih.
Dosedanji predsednik kluba tovariš Vidovič je podal poročilo o minulem tekmovanju v republiški ligi in o drugih tekmovanjih ekipe v letu 1972. V razpravi so v glavnem vsi prisotni poudarjali, da je klub dosegel lepe uspehe v samem prvenstvu, kot tudi v pokalnem tekmovanju. Izvoljen je bil nov upravni odbor kluba na podlagi kandidatne liste, ki sta jo pripravila tov. Mlinar in tov. Sušin.
V novi upravni odbor so bili
soglasno izvoljeni naslednji tovariši: Premec Jože, Mlinar Martin, Sušin Viktor, Razpotnik Mirko, Vidovič Franc, Pavlič Dragi, Bratuša Nevenka, Tovornik Marjana in Skubic Frida.
Novi upravni odbor se je sestal takoj po občnem zboru na svoji prvi seji. Za novega predsednika je bil izvoljen tov. Premec Jože, podpredsednika sta tov. Mlinar Martin in tov. Sušin Viktor, taj-
Ob zaključku svojega praznovanja je KK »Bratstvo« organiziral turnir v borbenih partijah. Turnirja se je udeležilo kar 9 ekip. Moštvo je sestavljalo 10 članov. Po izredno zanimivi in hudi borbi so prvo mesto osvojili kegljači KK Rudar iz Trbovelj z 886 podrtimi keglji, pred slavljenci, to je kegljači domačega Bratstva, ki so podrli samo 2 keglja manj, to je 884 kegljev. Tretje mesto so zasedli tekmovalci KK Invalid iz Ljubljane s 825 podrtim keglji itd. Kegljači so svoje praznovanje za letos zaključili. Pravijo, da bodo glavno slovesnost organizirali ob otvoritvi novega kegljišča. Takrat se bodo spomnili tudi ostalih članov, katerih je. bilo kar precej, za 20-letno uspešno delo. Razgo-
nik Razpotnik Mirko in blagajnik Skubic Frida. Imenovana je bila tudi tehnična komisija v sestavi: trener Dornik Janko, Premec Jože in Štiher Robert. Upravni odbor je sprejel konkretne zadolžitve in dal naloge posameznim članom pri nadaljnjem vodenju kluba, predvsem za bližnje zimsko prvenstvo v Ljubljani.
Upravni odbor ŽRK »Steklar« Hrastnik
vore z nekaterimi od njih pa bomo objavili v prihodnjih številkah našega glasila!
J. Premec
OBVESTILO
Obveščamo vse imetnike TRIM kartončkov, katere smo delili na začetku leta, da jih lahko predajo članom odbora, po možnosti tistim, pri katerih so jih nabavili. Seveda pridejo v poštev samo tisti, ki so kartončke ustrezno izpolnili. Gre namreč za to, da pravilno izpolnjene kartončke dostavimo utsreznim forumom, od katerih bomo sprejeli TRIM značke in jih podelili lastnikom izpolnjenih kartončkov.
Odbor za športno rekreacijo
NAGRADNI POKALNI TURNIR V POČASTITEV 20-LETNICE KK »BRATSTVO«