Politicen list za slovenski národ.
Po poŠti prejeman veljii: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt ieta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne.
Štev. 179.
V Ljubljani, V soboto 8. avgusta 1885.
Letnik XIII.
Po ilržaviiozborskih volitvah.
Disciplina je v človeškem življenji tako važen faktor, da si brez nje društvenega delovanja niti misliti ne moremo. Ona ni, rekli bi, umetno delo človeškega duha; ne, ona mu je že od rojstva v last. Zarad tega se pa tudi pri omikanih povsod nahaja, celo tudi pri divjakih. Povsod je jeden glava, ki vse uravnava in sodi, drugi so mu deloma po-strežni, deloma izvrševalni udje, ki to delajo, kar glavar po modrem prevdarku zaukazuje. Le-ta glavar prilastil si je pa to oblast ali sam po sebi po svoji razumnosti, ali pa so mu jo dali njegovi sodrugovi s tem, da so si ga izvolili za vrhovnika.
Prav taka je pri nas z izvrševalnim odborom narodnih poslancev. Narod je izvolil izmed sebe nekaj odličnjakov, ki ga zastopajo v vseh notranjih in zunanjih zadevah ter jim je izročil mandate, t. j. pooblastila, da kar bodo v njegovem imenu vkrenili, narod taisto smatra, kakor če bi bil sam to storil. Le-ti poslanci imajo toraj oblast od naroda samega. Ker se pa večkrat primeri, da ni vseh poslancev skupaj, vendar pa se mora to in ono v političnem življenji vkreniti, izvolili so poslanci nekaj mož iz svoje srede, toraj odsek poslancev, ki so svojo oblast od naroda sprejeli, da le-ti vedno čuvajo nad narodovim političnim gibanjem in ukrepajo kar se jim potrebno zdi na podlagi oblasti prejete od naroda samega ali pa od njega izvoljenih poslancev. Taki možje so v Ljubljani v centralnem volilnem odboru, ki se imenuje tudi izvrševalni odbor slovenskih deželnih poslancev in so sledeči gospodje: Luka Svetec, deželni poslanec; Ivan Murnik, deželni poslanec in odbornik; Peter Grasselli, Ljubljanski župan in deželni poslanec; dr. Jos^ip Vošnjak, deželni poslanec iu odbornik; dr. Kari Bleiweis vitez Trsteniški, deželni poslanec. Kakor vidite sami možje častne preteklosti, ki imajo velike politične skušnje za seboj. Pač neumestno, neosnovano in nevtemeljeno bilo bi tukaj vprašanje,
ki se je pa žalibog vendar le čulo letos med nami in to v Ljubljani pri ljudeh, kterim bi človek nekoliko več politične izobraženosti pripisoval: „Kdo pa je postavil centralni volilni odbor, kdo pa mu je dal pravice, da nam poslance vsiljuje ? Narod je prost in prosto voli!" Ne dragi moj, to ni tako! ti sam si dal pravice izvrševalnemu odboru po svojih poslancih, ker si ravno tistim možem izročil deželne mandate in kolikor dolgo jih imajo v rokah, tako dolgo oni ta posel na mesto tebe opravljajo. Oni za te mislijo, ker so glava tvoja, ti njihove misli izvršuješ, ker si krepko telo k omenjeni glavi. Ti sam si jim dal pravico misliti za te z mandati in dokler jim taistih ne prekličeš, nimaš pravice vstavljati se njihovim ukrepom. Sedaj pa skušajmo nekaj posledic iz tega posneti. Poglejmo najpred na Gorenjsko.
To so uvideli tudi naši vrli Gorenjci na 6. avgusta pri volitvi druzega državnega poslanca za kmet-ske občine Gorenjske. Centralni volilni odbor je po odstopu grofa Hohenwarta mislil na kandidata in ga je nasvetoval v osobi kneza Windisch-griitza (zraven dveh druzih) ter je pri vsem tem še volilce po Gorenjskem vprašal, ali so zadovoljni ž njim ali ne. Večina izrekla se je zanj, in je to svojo voljo častno izvršila. Ta volitev je Gorenjskim volilnim možem na čast, da smejo res ponosni biti na njo, ker so ravno ž njo dokazali, kakor tudi nekaj tednov poprej z izvolitvijo prvega poslanca grofa Hohenwarta, da so možje politično zreli, da imajo zaupanje v delovanje centralnega odbora ravno vsled svoje politične zrelosti in da, kar obljubijo tudi možbeseda ostanejo. Res, same lastnosti, za ktere jih vsak državljan po širnem našem cesarstvu lahko zavida!
K besedi „Hohenwart" si ne moremo kaj, da bi 12 let nazaj ne segli. Bil je tistokrat grof Hohenwart kot njihov znanec in soposestnik Notranjcem za državnega poslanca priporočen. A po kovarstvu nekterih mož, pri kterih bi se tega ne bili nadejali, pri tedanji liberalnosti Notranjcev, ali recimo politični
nezrelosti, se je kazala razburjenost, strast in raznomi-selnost, da ni bilo upanja, da bil bi grof Hohenwart izvoljen. Kaj storiti, kako rešiti tako izvrstno moč, ki dandanes dejansko vlada državni zbor in po njem Avstrijo, naj tudi ne doseže vsega, kar bi blagi mož rad — kdo pa tudi na tem svetu doseže vse, kar bi rad, naj ima tudi najboljša, najsvetejša namena! Zadnje trenutke, zadnji dan razpošlje centralni volilni odbor svoje može Gorenjcem, ki jim razložijo položaj, kterega Gorenjci so takoj umeli.
Se v duhu gledamo dolge obraze in začudo-vanja volilnih komisarjev po Gorenjskem, ko so volilci drug za drugem na vprašanje: Koga Vi volite? — enoglasno volili „grofa Hohenwarta". Grof Hohenwart je bil tisti dan čarobna glasilka po vsem Gorenjskem. So se li mar Gorenjci kedaj kesali, da so pred 12 leti centralnemu volilnemu odboru zaupali? Pokazali so to pred šestimi leti, pokazali so letos tretjič, ko so grofa Hohenwarta vselej enoglasno volili. Milo storilo se jim je samo letos, ko se je grof Hohenwart njih mandatu odpovedal. Pa smemo jim zatrdovati, da tudi grofu Hohenwartu se je milo storilo svoje Gorenjce zapustiti. Izrekel je to pri vsaki priliki in še pri svojem bivanji v Ljubljani izrekel je, da ostane zvest svojim Gorenjskim volilcem; da, še takrat, ko so časniki njegovo odpoved neopravičeno raznašali, njegov odlok še ni bil gotov. Le veča politična sila in korist ga je primorala, da je Ljubljanski mandat sprejel ter se gorenjskemu odpovedal. Da so Gorenjci sedaj kneza Windisch-griitza njemu za naslednika izvolili, so mu gotovo s tem tako ljubav storili, kakor bi njega volili.
Poglejmo sedaj malo na Notranjsko. Notranjcem nikakor nečemo odrekati veče nekake politične zavednosti ; kajti kaže se to pri vsaki priložnosti. Tudi materni jezik, slovenščina, je pri njih bolj v čislih, kakor marsikje drugod ne tako. Zraven tega najdeš tam neko vljudnost in prijaznost, ki se tudi marsikje pogreša. Vse to je gotovo hvale vredno kar tudi prav radostno pripoznamo. A pri teh lepih
LISTEK.
Zemljepisno-zgodovinski opis Novomeškega okrajnega glavarstva.
(Dalje.)
V političnem oziru je bilo mesto last avstrijskih vojvod, v cerkvenem oziru je bilo pod Oglejskim pa-trijarhom. Mesto ni imelo svoje duhovnijo, pripadalo je k Mirnopeški župniji (fari). Ondotni kaplan je oskerboval božjo službo v mestu. To pa meščanom ni zadostovalo. Zato mislijo, kako bi se dalo pomagati. Kmalu se jim ponudi prilika. Iz Bosne, Srbije in Bolgarije od Turkov pregnani redovniki sv. Frančiška so so naselili blizu Metlike pri tako zvanih „treh farah". Leta 1469 požgo Turki Metliko in samostan. Neka gospa iz Črnomlja, Elizabeta Sopčanova jim je samostan sezidala v Novem mestu poleg kapelice sv. Leonarda, ktero jim je prepustil Kostanjeviški opat Egidij in izročil v 7. dan jan. 1470. leta. Ti jim sedaj opravljajo božjo službo.
Na željo cesarja Friderika IV. je ustanovil papež Aleksander VI. kapitel (1.1494). Cesar Maksimilijan I. mu je pa 1. 1509 izročil svoja posestva v dohodke.
Zato slovi ta vladar sploh kot ustanovitelj Novomeškega kapitelna.
Vzrok tej ustanovi so bili napadi Turkov. Ker sosedne župnije niso bile varne pred divjimi Turčini, iskali so si župniki varnega zavetja za časa nevarnosti v dobro vtrjenem mestu. Od tod tudi združenje sosednih fara s kapiteljsko. Slovesno so bili umeščeni kanoniki dne 3. januarja 1496 leta. Prvi prošt je bil Skocijanski župnik Jakop Auersperger, dekan pa Jakop Nikolaj, župnik pri sv. Martinu v Ponikvah, in pa jednajst kanonikov. Bilo jih je toraj početkoma 13 kanonikov, ki so imeli skupno hrano in bivališče. Pozneje se je število kanonikov skrčilo na 6. — Za časa Francozov je bil kapitel zatrt; a z dvornim dekretom zopet obnovljen (1818). Vendar so bili kanoniki še le 1831. leta zopet umeščeni. Sedanji prošt, v. č. g. Peter Urh, je 29. v vrsti Novomeških proštov.
Kakor je bilo že omenjeno, bilo je mesto podložno v cerkvenem oziru Oglejskim patrijarhom. Ti so imeli svoje namestnike v duhovnih stvareh za Kranjsko, Stirsko in Koroško. To častno službo so opravljali Novomeški prosti: Polidor Montagnana (1587), Marko Khun (1599). Proštje pa: Nikolaj Mrav (1599), Mihael pl. Kumberg (1650), Janez Andrej pl. Stemberg (1653—1666) in Jurij de Ma-
rotti (1716). Kot titularni ali pa pravi škofje so toliko lože zastopali patrijarhe. — Ko se je (1787) dovršila nova uravnava do tega časa jako nevgodnih mej škofijskih, pripadle so Ljubljanski škofiji vse duhovnijo, ki so bile doslej pod Oglejskimi patrijarhi, toraj tudi Novomesto.
Pred mestnimi vrati poleg ceste proti Ljubljani je stal (1672. leta sezidani) samostan kapucinski, ki pa je bil zatrt 1786. Tù je pisal slovenski pisatelj P. Hipolit.
V mestnem obzidji, ki je bilo deloma 1. 1786 porušeno, osem stolpov ob mestnem obzidji pa na očitni dražbi prodanih, bilo je pet cerkva z župno (kapitelsko) vred. Prod ustanovljenjem kapitelna je bila najimenitnejša cerkev sv. Antona puščavnika. Ker jej je bila v 17. stoletji prizidana kapelica sv. Flo-rijaua. Za časa Francozov je bila cerkev zaprta in je služila za shrambo soli. Pozneje je bila v njej dekliška šola. Pred tremi leti so jo razrušili, da se na onem kraji sezida dekliška šola. Ce gré vrjeti onim, ki trdijo, da se je zval kraj, kjer se sedaj razprostira mestice, „pri sv. Antonu v gozdu", — bilo je to poslopje jedno najstarejših. Po zidanji soditi, — pripada presbiterij kapitelsko cerkve mnogo starejši dobi. Toraj gré bolj onim verjeti, ki menijo, da se je kraj zval „pri sv. Nikolaji v gozdu".
lastnostih se pa sera ter tje nahaja neka liberalnost in ponos na-njo, da se mora človek čuditi, kako, da prebujeni Notraujci tega madeža ne spoznajo. Mar li še niso spoznali Notranjci, da jih je ta liberalizem vselej v napake zapeljal? Da, gotovo so priliko imeli 12 let spoznavati, kaj so z grofom Hohen-vvartom zavrgli, in vendar zopet letos so hotli sku-šenega poslanca zavreči in nekega liberalca izvoliti; k sreči se je večina vendar še o pravem času premislila ali bolj prav pri svojih prvih mislih ostala, da je bil tako izvoljen nasvetovan poslanec. Toraj Notranjci se imajo že nekaj od Gorenjcev učiti. Naj se ne sramujejo; tudi za-nje bo konservativno prepričanje čast, kakor bilo je do sedaj čast — Gorenjcem.
Konečno stopimo še malo na Dolenjsko. Borbe so bile sicer tu od nekdaj, a vendar kak prizor letos! Od politične zrelosti tu ni sledu, Volilci so tii kakor njiva polna kakoršne koli setve. Vleče veter od leve, vklanja se mu vsa setev; vleče veter od nasprotne strani, se zopet vse vklanja njegovi sili. Od Ljubljane do Ribnice, do Zatične in Litije, je že še, pokazali so z edino volitvijo prej iu sedaj, a kar je na prej je nezanesljiva množina, danes na razpolaganje temu, jutri drugemu. Ko je centralni volilni odbor vprašal, koga želijo voliti, so se izrekli po večini za kneza Windischgriitza iu Margherija, a pri volitvi volijo Hrena in — Šukljeja.
Tii moramo zavrniti „Slov. Narod'" ki je po izidu volitev pisal: „Zdi se, kakor bi bil volilni odbor svojevoljno postopal in bi se na voljo volilcev ne bil obračal". Mar li „Narod" ne ve — saj ve-diti bi bil moral, kako volilni odbor postopa, da 'namreč volilce vselej praša in povečini glasov še le kandidata nasvetuje. Dobro vemo, da je knez W. tudi v Trebnjem večino dobil in jo imel še do zadnjega trenutka; a kaj pomaga pri takih nestanovitnih vo-lilcih? Še nocoj so bili za \V. in drugi dan volijo H. zarad petakov in desetakov, ktere je le deževalo, ali pa zarad daljnega ali bližnjega pritiska c. kr. uradnikov. Res uboge Dolenjce moramo nekoliko izgovarjati, ker nasprotniki so bili premogočni. Izgovarjati pa nasprotnikov nikakor ne moremo. Oni so delali z zavednostjo, to pak se druzega ne pravi, kakor ubozega kmeta demoralizirati.
Naravnost in očitno izjavimo, naj bil bi pisatelj tega nehote in nevedoma (hote in vedoma že tako ne) po takih potih izvoljen, gotovo bi ga državna zbornica nikdar ne vidila, tudi nikdar med svoje ne štela. Od političnih gosposk se nam tudi agitacija že toliko čudna ne zdi, ker te so vselej svoj vpliv pri volitvah zraven imele, kar jim inter justos limites tudi ne zamerimo ali velja pa tudi tii, kakor povsod, omne inimicem vertitur in vi-ticem. Kar se nam pa čudno zdi, je to, da so se pri dolenjskih volitvah neodvisni sodnijski uradniki za izvolitev dotičnega toliko pehali. Marsikaj bi še lahko o tem predmetu povedali, a molčimo raje — že vemo zakaj.
Naj odgovorimo konečno še nekemu listu, saj to je edino beseda, prva in zadnja, ki jo izjavimo po končanih volitvah, namreč „Ljublanskemu Listu", ki je enkrat vprašal: Zakaj pa tako nasprotujete izvolitvi g. Šukljeja? Gotovo iz nobene osebne mržnje ne; nam ni nič žalega storil, ga tudi do posled-
njega časa po obrazu še poznali nismo; a poznali smo ga po njegovih delih že mnogo let in zato smo mu iz prepričanja morali nasprotovati. Le čudno, prečudno, da tega sicer previdni, visoki možje niso spoznali. Ne rečemo druzega nič, kakor, če bodo volitve potrjena, eventus probabit.
Konečno Dolenjcem kličemo: Glejte, da bote zanaprej možje, kakor Gorenjci, ne pa otroci, ki danes obetajo to, juter store nasprotno. Grdo je povsod in vselej, če človek ni „mož-beseda", a v političnih rečeh zna tudi neskončno škodljivo biti. Zatorej glejte, da svoj madež zbrišete ter postanete pošteni kristjani in zavedni državljani.
Politični preg-led.
V Ljubljani, 8. avgusta.
Notranje dežele.
V avstrijski notranji politiki najvažnejši dogodek, s kterim se avstrijski in nemški listi pečajo, je prihod avstrijskega cesarja in cesarice v Ga-stein, kjer sta pozdravila nemškega cesarja Viljema. Vsi listi smatrajo to snidenje za nov dokaz, da se v Evropi še ne bo mir kalil, kajti vladarja dveh najveljavnejših velesil srednje Evrope pritisnila sta mu s svojim objemom zopet nov pečat, ki bo držal bolje nego tisoči in milijoni bajonetov. Vsem bo prav, da je tako, le nemško-narodna klika se tega shoda ne more prav iz srca veseliti, ker ji ž njim upanje zopet za nekoliko upade, da bi se že skoraj z nemško državo združila. Kakor vse sedaj kaže in po prijaznosti nemškega cesarja soditi, bi že smeli reči, da tako dolgo med Avstrijo in Nemčijo ne bo vojske, dokler bo cesar Viljem živel. Prijateljstvo med potentati je močna, da mnogo močneja podpora miru, kakor pa ono med diplomati. Oboje pa ima napako, da nima preveč trdnega stališča. Najmanjši veter ga lahko omaja. Danes še največi prijatelji stoje si že jutri s puško v roki nasproti. To se nara bo tudi z Nemci primerilo, vendar se nadjamo da do smrti cesarja Viljema ne!
Shod avstro-ogerskih ministrov Kalno-kija in Tisze ter nemškega kanclerja v Gasteinu bode še le konec druzega tedna, mogoče tudi da še le konec meseca. Zakasnil ga je Bismark, ki hoče na vsak način poprej še z ruskim kanclerjem Giersom govoriti, ki bo drugi teden v Francove kopeli prišel. Pisal je Bismarku da bo tjekaj preko Varziua po-potoval. Bismarku je bilo to kakor nalašč in je zarad tega preložil nameravani shod, ki bi bil moral na 6. t. m. biti, na pozneji čas. Vzrok shoda je znan; Bismark bo namreč zopet naše može nekoliko za žilico potipal, kako in kaj daje s carinsko zvezo, s ktero on Avstrijo po sili hoče Nemški podrediti. Nadjati se je, da mu KaInoky in Tisza ne pojdeta na led.
Hrvaški ban grof Khuen-Hedervary je ukazal, da se naj že večkrat omenjenih 18.000 kameralnih aktov, ki so iz deželnega arhiva zginili, odmah pošlje v Budapešt v državni arhiv, kajti prepričal (?) se je, da so taisti lastnina ogrskega državnega arhiva. Če se mož ne moti! Dotični akti so stare listine iz zgodovine čisto hrvaških plemenitašev: Zriny, Fran-gepani, Blagaj, Babonič, Alapič, Guščič in Talorac, dalje pisma, s kterimi je cesar Jožef II. zapustil na Hrvaškim jeuite in pavlince. Koliko da imajo Madjari do njih pravice, vidi se že iz ravnokar omenjenega. S tem korakom se je ban še bolj nepriljubljenega storil, kakor je že bil, kajti sedaj ima obe stranki Starčevicance in pa Strossmajerjevce proti sebi. Oboji zahtevajo, da naj se takoj skliče deželni zbor, kjer bode potem razgovor. Starčevičeva stranka strogo zahteva, da se mora ban zarad tega posaditi na
zatožno klop : Strossinajerjeva hoče pa poprej še z lepo poskusiti, če bi se dali akti nazaj dobiti. Ta korak zna bana raz prestola vreči. Naj ga le, on ni za Hrvate in naj zopet gre kam na Ogrsko za ve-likega župana, kar je bil poprej, preden je prišel za baua.
Priprave za bodoči pravoslavni cerkveni zbor v Karlovcih v Sremu so se vže povsod pričele. Agitatorji opozicije potujejo od sela do mesta in skušajo ljudi na svojo stran dobiti, kajti opozicija med Srbi po Hrvaškem in Ogrskem je neza-dovoljena s sedanjem patrijarhom Angjelicsem, ker ga ni narod volil, kakor bi se bilo moralo to zgoditi, temveč ga je imenovala madjarska vlada. Znamenit bode položaj za madjarsko vlado na tem cerkvenem zboru zato, ker bi ona na vso moč rada Angjeliča obdržala, večina Hrvaških Srbov pa, ki je sicer v političnem oziru na njeni strani, ga pa ne mara in se bodo vsi ti prej ko ne ^ ogrskimi Srbi proti Angjeliču dvignili. Na ta način se zna prav lahko prigoditi, da bo Angjelie padel, grof Khuen-Hedrvarv pa ob enem ob srbske zaveznike prišel, ako bi Madjari na vsak način in po sili hoteli Angjeliča obdržati na prestolu patrijarhovem. To je tudi, kar ravnokar dvema raadjarskima ministroma glavo beli Tiszi namreč in pa Trefortu, na-učnemu ministru. Ako se Tisza zopet odloči za Angjeliča, je očividno da mu bodo vsi pravoslavni Srbi, ki so bili do sedaj njegovi zavezniki v Hrvaškem deželnem zboru proti Starčevičevi stranki, hrbet obrnili. Tega pa menda Tisza ne bo naredil, toraj mu druzega ne bo kazalo, kakor ob pravem času domisliti si, kako bi se dala tukaj napraviti kaka pogodba, od ktere bi obe strani nekaj koristi imeli.
T ii h nje države.
JJraždani jeli so že Bismarku samemu presedati. Njegov list „Nordd. Allg. Ztg." piše: „Vedno je še zadosti časnikarjev, ki se niso še naveličali do-godeb na Draždanski telovadni slavnosti za politične strankarske namene zlorabiti. Posebno pa si prizadevajo s taistimi vplivati na notranjo politiko avstrijsko, kako bi mogli avstrijske Nemce pod nemško oblast spraviti; da še celo žugati si upajo državi, ki je naša najboljša prijateljica. Tako rovanje ne koristi nemštvu prav nič, ne našemu in ne avstrijskemu, pač pa je nad vso mero nelojaluo, če tudi nosi ovčji kožuh lojalnosti na sebi in ni za druzega nego k večem za to, da se protivniki avstro - nemške zveze eno ali dve uri nad njim radujejo in motijo. Vplivni krogi po obeh državah so pa jako daleč od taeih komedij in se jim pač druzega ne more reči, kakor slavne besede Francoza Guizota: „lis n'arriveront jamais it la hauteur de mes d'edains" (Nikdar se ne bodo tako vspeli, da bi jih ne zaničeval.) To je jako lepo od Bismarka. On je že večkrat vzel mokro cunjo v roko, s ktero je sitne nemške muhe avstrijske odganjal, če so mu le preveč nadležne postajati jele. Več ko desetkrat jim je že na ves glas povedal, da jih ne mara, vsaj sedaj še ne, in vendar so mu vedno iz novega ponujat hodijo. Bismark pa sicer mora tako govoriti, ker bi drugače vsa njegova politika in večno zagotovljanje prijateljstva do Avstrije ne imelo nobenega pomena
Francoska liga imenuje se društvo mož, ki je sklenilo ne prej mirovati, dokler ne povrne Nemcem sramote, ktero so le-ti francoskemu narodu v poslednji vojski na glavo nakopali. Najradikalnejši efcmenti zbirajo se okoli taiste in ne poznajo druzega gesla, kakor osveto. Da bi idejo na boj z Nemci tembolj pri življenji ohranili, dali so skovati spominsko svetinjo, na kteri je vtisnjena letnica 1888. Tista pomeni, da mora nova francosko-nemška vojska do leta 1888 že končana biti, kajti leta 1889 imeli bodo v Parizu svetovno razstavo, ktera naj bo ob enem velik narodni praznik zmage. Francozi se obnašajo kakor otroci, druzega pač ne moremo reči. Kje pa imajo zapisano, da bodo v bodoči francosko-
Leta 1580 je spremenil nadvojvoda Karol Kar-lovec v mejno trdnjavo proti Turkom. Vojaki z uradi so se preselili v Karlovec; to je bil hud udarec za mesto. Da je nesreča do vrhunca prikipela, vpepelil je požar mesto malo da ne popolnoma (1. 1664). To je pripravilo mesto v neizrečeno nesrečo in bedo, in zginilo je iz mesta prejšno blagostanje.
Da bi si mesto vsaj nekoliko opomoglo, ustanovila je blaga cesarica Marija Terezija gimnazijo z 6 razredi (174(5) ter poduk izročila redovnikom sv. Frančiška. Dne 3. novembra 1746 pričelo se jo prvo šolsko leto s 66 učenci. Poduk so oskrbovali frančiškani do leta 1870.
Da bi gimnazija dobivala dovolj učencev, otvori grof Janez Nep. pl. Edling 26. maja 1778 slovesno tako zvano glavno šolo v gimnazijskem poslopji na željo cesarice Marije Terezije. Leta 1785 so nahajajo že trije razredi. Prva učitelja sta bila P. Kber-hard Bučar in P. Bogomir Žnidaršič. Poduk na tej .šoli oskrbujejo frančiškani še dandanes.
Leta 1809 so Francozi zasedli mesto. Okolo mesta je bila zbrana črna vojska, ki je naredila mnogo kvara okolici ter mnogim življenje vzela. Iz Žužemperske, Hinjske in Višnjegorske okolice so se
zbrali kmetje, zapeljani od neprevidne svetne in duhovske gosposke, oboroženi s kosami, vilami in jed-nacim orodjem okolo mesta čakajoč Francozov. Med tem so pa plenili po mestu in okolici, dokler jih niso francoski vojaki razkropili in pomorili. Vsled Dunajskega miru (14. okt. 1809) je prišlo mesto pod francosko vlado in ostalo do 1. 1813. 15. avgusta tega leta se je še slovesno obhajal god cesarja Napoleona I.; malo dni potem so francoski vojaki zapustili mesto ter ga cesarski zasedli.
Od leta 1814 do 1817 je trla ljudi najhujša lakota, ki so pomni. Mnogo ljudi je pomrlo lakote. Mernik turšice je stal nad 7 gold. Mnogi so si ohranili življenje z juho, ktero je iznašel Rumfort (roj. 1. 1752 v Ameriki, umrl 1. 1814 v Parizu.)
V letih 1836, 1850 in 1855 je kolera mnogo ljudi pomorila.
Dandanes ste v mestu le dve cerkvi in pa kapelica na pokopališči. Nad mestom, na prijaznem holmci stoji farna kapitelska cerkev sv. Nikolaja. Zidana je v gotiškem slogu. Posebno krasen je pres-biterij in zvonik. V cerkvi je sedem altarjev; veliki v gotiškem slogu izdelani altar kinča prelepa podoba sv. Nikolaja, ki je umotvor slavnega umeteljnika J.
R. Tintoreta. Pod altarjem so ostanki sv. Feliksa; prinesel jih je iz Rima prošt Germonik o sv. letu 1775. Tudi je v cerkvi več starih grobnih napisov. Pod presbiterijem, kjer je bila popreje kapelica sv. Rešnjega Telesa, je sedaj krasni božji grob, kakoršnih se le malokje vidi. Poleg cerkve stoji kapitelsko poslopje. Zgodovinsko zanimiv je kapitelski arhiv, ki hrani mnogo starih listin. Tudi knjižnica broji nad 1200 raznovrstnih knjig.
Druga cerkev je frančiškanska z jako okusno izdelanim licem. Tudi ta cerkev je bila sezidana prvotno v gotiškem slogu. Presbiterij je še ohranjen v prvotnem stanu. Kar se je tekom časa v slogu pokvarilo, popravlja se ravno sedaj. Postavil se bode slogu primeren altar in barvena okna, kar bode isti-nito kras starodavni hiši božji, ko zadobi zopet prvotno lice. Posvečena je sv. Leonardu; ima sedem altarjev in prizidano lavretansko kapelico. Tu počivajo ostanki več slavnih in za domovino zasluženih mož. Najznamenitnejši so: slovenski pisatelj Matija Kastelic (umrl 19. junija 1688); Janez pl. Lenkovič, c. kr. svetovalec in glavar Kranjske, Štirske in Koroške (umrl 23. maja 1569) in njegov sin Krištof; Sigmund iu Viljelm Villander (umrl I. 1547), slednji
nemški vojski zmagali? Na Nemškem večinoma še vsi tisti generali živč, ki so leta 1S70 in 1871 pred Metzom, pred Strassburgom in pred Parizom stali. Kaj da znajo, so pokazali. Napoleona I. bodo Francozje sedaj težko dobili, brez tistega bodo pa Nemcem nasproti težko kaj opravili, če tudi v resnici na vojsko mislijo, ktero bodo v teku prvih treh let na ta ali na oni način pričeli. Iz tega namena hočejo proti nemški meji še več konjikov poslati, kakor jih že imajo. Kako da Bismark o tem ravnanji sodi, povedali smo na drugem mestu. On bo namreč zbijal klin s klinom. Pomnožil bo tudi kavalerijo in arti-lerijo in pa kake dvakrat bo še v svojem listu „Nordd. Allg. Ztg." pogrmel nad Francozi in stvar bo prej ko ne pri kraji. Kajti tako neumni Francozje vendar ne bodo, da če bodo videli, da se Nemška z njimi enako pripravlja, da bi po sili v boj tiščali.
Affjanskcmu emirju se je grozno muditi jelo s pripravami na vojsko. Sila mu je neki taka, da si niti novega gradu ne bo zidal, za kar je imel že 270.000 rupij pripravljenih, temveč bo vso to svoto, ki jo je od Angležev prejel, obrnil na vojaške potrebe. V Heratu dal bo postaviti novo vojašnico za 2000 mož pehote, tri založišča za strelivo in še marsikaj druzega. V Majmeni postavili bodo dve reduti, v Sirpulu pa novo trdnjavico z vrtilnim stolpom. V Kabulu je vse kviško in hiti s pripravami za vojsko; vsak teden posvetuje se vojni zbor pod vodstvom emirja samega. Takoj po končani seji zleti kurir na brzem konji v Sinilo k namestnemu kralju indiškemu lordu Dufferiuu s poročili, kaj se je sklenilo. Kar vse kaže, je pravi vladar v Afganistanu lord Dufierin, ki ima emirja le bolj za svojega namestnika, kar pa nekterim bolj prebrisanim Afgancem ni posebno všeč, mogoče pa tudi, da se Eusi za njimi skrivajo, kajti ni še davno, ko je bila na vratih po mošejah pribita pola, in so se verniki pozivali moliti za pravega emirja afganskega lorda Dufferina in pa za viceemirja Abduramana. Jedna taka pola izročila se je v podobi prošnje emirju samemu v mošejo idočemu. Kaj si je mož o svojem Veličanstvu mislil, zgodovina o tem molči.
Izvirni dopisi.
Z Iga, 7. avgusta. Pretečeno nedeljo popoldne vršila se je v Iški vasi lepa svečanost naprave novega mosta čez Išco, kterega je Iškovaška občina že nad 80 let pogrešala. Mnogo ljudstva od blizo in daleč vdeležilo se je te svečanosti. Tudi c. kr. okr. glavar, gospod Jan. Mahkot, deželnega odbora tajnik g. Pfeifer in načelnik cestnega odbora, g. Knez bili so pri tej slavnosti navzoči. Svečanost pričela se je z blagoslovom mosta po preč. gospoda župniku Jak. Dolencu. Sledilo je potem drugo običajno, kterega toraj ne bom popisoval.
Ta jako potrebni most stane 1100 gld. Slavni ■deželni odbor podaril je 300 gld., cestni odbor 150 gld., vse drugo bodo pa okoličani dobrovoljno dodali.
Občina Iška vas in občina Iška loka imenovale so tudi našega preč. gosp. župnika enoglasno za častnega občana, ter mu k godu izročile po svojih zastopnih krasno diplomo.
Iz Krške okolice, 6. avgusta. (Letina. Naše ceste.) Z letošnjo letino se v obče ne moremo po-bahati. Oziminina je dala sicer povoljni plen, a vpičlo snopa. Rž semtrtje še semena ni povrnila. Kriva je bila temu obilica moče po zimi in pomladi. Ja-renina pa je poslednje tedne veliko trpela po suši.
tega imena in posestnik „Otočice". Spomeniki slednjih treh, predstavljajoč jih v pravi velikosti so šo videti. M. Kastelica grob pa pokriva za dva prsta iz tal moleča plošča pred altarjem „Brezmadežne Device" z jako zanimivim grobnim napisom. Tudi ■samostanska knjižnica je znamenitna; broji 5490 raznih del iz raznih strok. Izmed poslopij naj se omeni še „prvi narodni dom", ki je bil letos po žrtvah domoljubov dovršen.
Statistični pregled.
Prebivalcev broji mesto 206(5, ki bivajo v 240 hišah. Mestu na čelu je župan s 17 svetovalci, ki oskrbujejo občinske zadeve. Davka plačuje mesto 6735 gold., in sicer zemljiščnega davka 595 gold., dohodninskega 977 gold., obrtniškega 1557 gold., hišnega 3126 gold. in vžitnine 480 gold. Občinsko imetje v premakljivem in nepremakljivem imetji ■znaša 66.587 gld. 79 kr.
Dušno pastirstvo oskrbljuje prošt s štirimi kanoniki in vikarjem. Razun toga je v mestu frančiškanski samostan z 11 duhovniki, ki se bavijo s podukom mladine, pa tudi pomagajo župnikom po okolici.
Tii ima svoj sedež c. kr. okrajno glavarstvo s svojimi pritičnimi uradi; c. kr. deželna in mestna deligirana sodnija a kaznilnico: glavna davkarija za
Koruza n. p. ni mogla delati štrokovja, ajda ni mogla vzhajati, opresnina je sahnela. Da bi Bog otvoril nebo, ter dal rositi rodovitnega dežja, klicalo je ljudstvo proti nebu v pobožnih obhodih in gorečih molitvah. Bilo je uslišano. Te dni je dež prav dobro napojil žejno zemljo, ter poživil sadeže, kterih ni bila suša popolnoma umorila. Kar ima le še kaj življenja v sebi, popravilo in pomoglo si bo. Vzlasti se je krepčalne rose napilo sadje, ki se ga nahaja po širni okolici letos prav obilo. Drevje, osobito češpljevo in hruševo, se kar šibi pod težo žlahtnega sadja. Ce bodo češplje imele kaj prida cene, donesle bodo v ta kraj marsikaki belič. Drugo sadje tukaj, žalibog, malo zaleže, da si je pripravno dičiti mizo visoke gospode. Manjka podvzetnikov, ki bi sprožili trgovino s svežem sadjem, ter mu odprli pot v druge kraje.
Vinska trta obeta prav dobro kapljico, v srednji množini. G. Pirec bi gotovo nejevoljen zmajal z glavo, ko bi čital takošno oceno dolenjskega „cvi-čeka", češ, more li iz tukajšnjih goric priti kaj dobrega? Toda, njegova sodba nas ne moti. Oe on nima ust za naša vina, bodi-si. De gustibus non disputandum.
Po več druzih sem že čul pritožbe, da cestni odbori naloge svoje ne izvršujejo v splošno zadovolj-nost. Trdilo se je naravnost, da so prejšnja glavarstva bolje skrbela za ceste, da so bile v dobrem stanu, nego to storč sedaj nalašč v to odmenjeni cestni odbori. Take pritožbe sem čul tudi tukaj, in na lastne oči se prepričal, da cesta n. p. od Bučke proti Krškemu dotičnemu cestnemu odboru pač ne dela časti, in ne oznanuje hvale. Saj tii se vidijo n. pr. grabni ne ob cesti, da bi voda mimo odtekala, ampak po sredi ceste, da jo voda razdrapljuje in trga. Ljudstvo, ki plačuje po 15% v cestni zaklad, ima pač pravico za tolike stroške tir jati boljše ceste, vzlasti na omenjeni progi, ker razna opravila po uradnijah nam dan na dan napravljajo pota v Krško. Naj bi udje dotičnega odbora ne pozabili, da poleg odborniške časti so sprejeli tudi odborniško dolžnost, posel svoj opravljati vestno, plačnikom in občnemu prometu na korist.
Domače novice.
(Presvitli cesar) počastil bode Celovec s svojim prihodom 8. septembra zjutraj in se bo tri dni ondi mudil.
(Zapovednik tretjega vojnega kora) baron Kuhn pripelje se jutri zvečer z brzovlakom iz Ptuja v Ljubljano. V ponedeljek pregledoval bo pešpolke 17 in 97 in pa lovski batalijon 20.
(Huda ura) prišla je danes okoli pol 11. ure nad Ljubljano. Polagoma se je nebo stemnilo in ojster piš je potegnil, na kar se je pa silno gost dež ulil s točo, debelo kakor lešniki pomešan. Med tem je pa nastal hud vihar, ki je branjevkam na velikem trgu marele pobiral in jerbase premetaval. Posebno veliko škode napravila je pa nevihta na mokarskem trgu in v šolskem drevoredu pri mesarjih. Mokarjem, kteri niso mogli blaga urno pod streho v semenišči spraviti, razmetal je vihar štante,
Novomeško okolico; žandarmerijska postaja s častnikom na čelu; poštni in brzojavni urad in finan-carski komisarijat.
Učilni zavodi so štirje: c. kr. višja gimnazija s 145 učenci in 14 profesorji; z gimnazijo združena napredovalim obrtnijska šola za rokodelce z 69 učenci, čveterorazredna ljudska deška šola s 184 učenci in dvorazredna dekliška šola s 110 učenkami.
Znamenitejša društva so: 1. uniformiran meščanski kor z godbo; 2. kazino; 3. čitalnično društvo; 4. pevsko društvo, in 5. društvo prostovoljne požarne brambe.
V mestu bivajo trije zdravniki in jeden živino-zdravnik.
Po obrtu je 16 kupcev, 1 knjigotiskar, 2 knjigo-tržca, 2 lekarja, 2 brivca, 2 knjigovezca, 1 sodar, 1 strugar, 27 krčmarjev, 3 mesarji, 1 steklar, 1 zlatar, 5 klobučarjev, 6 krojačev, 1 vrvar, 2 dimnikarja, 2 kleparja, 1 krznar, 5 usnjarjev, 1 kovač, 2 ključavničarja, 2 barvarja, 2 zidarja, 2 mlinarja, 2 izdelovalca dežobranov in solnčnikov, 2 sedlarja in tape-cirarja, 4 mizarji, 2 urarja, 1 svečar, 1 milar, 1 kolar. 4 tesarji. 3 sladčičarji.
Od 1. januvarija 1885 počenši izhaja 1. in 15. vsacega meseca časopis „Dolenjske Novice".
(Dalje prili.)
dež jim je pa moko premočil. Sadja je ležalo vse pisano po tleh; več mesarskih štantov je bilo razmetanih vse križem. Žal, da jo je pri tem tudi mesarica g. K. na glavo skupila. O tej priložnosti zagnali so mesarji zopet nevoljni pritožbe, zakaj da v Ljubljani še sedaj ni zidanih javnih mesnic, kakor jih imajo druga mesta.
(Toča.) S Kresnic se nam poroča: Od Moravč sim so se danes med 10. in 11. uro pritepli sivi oblaki. Med dežjem se je vsula kot orehi debela toča. Vsaj polovica pridelka nam je že vzela.
(Vojaki) prišli so danes na brigadne vaje v Ljubljano. Bili so: 6. eskadron 12. ulanskega peš-polka z divizijskim štabom in pa pešpolk Milan I. kralj Srbski št. 97. Poslednje je na cesti dež vjel in so prišli do kože mokri. Lovski batalijon št. 20 iz Kopra pripelje se jutri zjutraj z mešancem. Jutri dopoludne pride iz Celovca tudi še 5. eskadron ulancev. Vsi omenjeni oddelki imeli bodo tukaj v društvu domačega pešpolka št. 17, tukajšnjih top-ničarjev in zdravstvenega oddelka do 28. avgusta brigadne vaje. 29. avgusta podali se bodo vsi skupaj na Koroško, kjer bodo velike divizijske vaje.
(„Slavec") napravi koncert v Ljubljanski Čitalnici na 15. avgusta zvečer. Iz posebne prijaznosti obljubil je svojo pomoč g. Meden. Program prihodnjič
(VVojniku) bodo jutri vkladali temeljni kamen za novo cerkev, dotično opravilo izvrševal bode, kakor se nam poroča, veleč. gosp. kanonik Košar.
(Pri sv. Ulji blizo Slovenjgradca) so napravili nove zvonove, jutri bo jih blagoslovil preč. gospod prošt Matijašid.
(Iz Poštne hranilnice.) Najnovejša okrožnica imenovanega zavoda priobčuje račun za mesec julij. V tem času se je vložilo 197.976krat v znesku 23,490.585gld., izplačalopa 77.171krat za22,067.481 gld. Na VII. skupino (Tirol-Primorje-Dalmacija) pride 11.021 vlog za 1,261.702 gl., izplačil pa 3505 za 840.349 gl.; v VIII. skupini (Štaj.-Kranj.-Kor.) so 14.479krat vložili za 1,717.182 gl., izplačali 3456krat za 655.917 gl. Vseh „vložnih knjižic" je v prometu 472.916, med temi 8893 neinško-slovenskih. Ime-teljev „rentnih knjižic" je 7508, za ktere urad varuje 3,813.800 gl. „Borzno poročilo" pravi, da promet ni bil živahen, ker občinstvo v tej dobi rado zapušča mestno zidovje, a tudi ni bilo posebne priložnosti za špekulacijo. Le poročilo glede vprašanja afganskega je sred meseca povzročilo padanje kurzov, kar se pa je hitro zopet poravnalo. Izmed državnih papirjev se je avstrijska papirna neobdačena renta gibala med 100.25 in 99-35, obdačena pa 83-20 in 81-80, srebrna 84-00 in 82-70, zlata 109-40 in 10S-40. Leta 1880 n. pr. 4. avgusta so rečeni papirji veljali: drugi 71-90, tretji 72-85, četrti 86-55, cesarski zlat 5-50, a danes? poglej brzojavno poročilo v „Slovencu". Okrožnica priobčuje stanje poštne hranilnice na Angleškem 1884, potem sostavek o poštnih hranilnicah v Japanu, kjer so začele delovati že 1. januvarija 1875, slednjič naznanilo o pomorskopoštni hranilnici — schiffspostsparkasse — na Francoskem, kakoršne so tam uvedli letos 1. julija, po vzgledu one, ki jo Britanija ima že od leta 1866. Od 1. avgusta posreduje avstrijska poštna hranilnica glede pošiljanja denarja tudi na Bolgarsko.
Telegrami.
Zeli am See, 8. avgusta. Nj. Veličanstvi dospeli ste semkaj z brzovlakom ob 8. zvečer in ji je narod navdušeno pozdravljal. Hiše so bile vse v zastavah, okoli jezera in po višavah goreli so kresovi in pa topiči so pokali. Na kolodvoru stali so gasilci z bakljami in godbo. Cesar je spremil cesarico v določene prostore, na kar se je odpeljal sani v Innsbruck.
Innsbruck, 8. avgusta. Ob polunoči pripeljal se je cesar semkaj. Na kolodvoru sprejel ga je nadvojvoda Henrik, grof Taaffe, cesarski namestnik, vojaški zapovednik. Ulice proti cesarskem dvoru bile so bengalično razsvitljene in svitle kakor opoludne. Ljudstva bilo je na tisoče, ki je vladarja živahno pozdravljalo.
London, 8. avgusta. ..Morningpost" pravi, da so najnovejše depeše (riersove jako spra-vedljivega značaja in se je nadjati. da se bo sedaj afgansko vprašanje rešilo.
Madrid, 7. avgusta. Včeraj zbolelo je na Španjskem 4113 ljudi za kolero, pomrlo pa
1668. To številke so le iz 17 pokrajin in je število pomrlih in bolnik še mnogo večje, kajti kolera je po celi deželi.
Slavno vredništvo!
Prosimo da izvolite sprejeti sledeči popravek sporočila iz Semšnika, ki ga je „Slovenec" prinesel v svoji 169 št. dne 28. julija o neki odškodninski zadevi našega zavoda.
Pred vsem moramo priznati na podlagi dotič-nih pisem, da škode ni cenil agent, temveč uradnik našega društva v družbi veščakov, ktere je volila tako poškodovana stranka, kakor tudi mi sami.
Le-ti £možje veščaki so soglasno sklenili, da poslopje na dan požara ni bilo več vredno nego 431 gld. 77 kr., kar je društvo tudi brez ugovora takoj izplačalo, ko se je bil zavarovanec izrazil, da je s tem zadovoljen.
Če toraj sporočevalec trdi, da ima zavarovanec 369 gld. škode, to ni res; kajti posestvo po soglasni cenitvi veščakov ni bilo 800 gld. temveč le 431 gld. 77 kr. vredno. Na vsak način toraj o kaki zgubi niti govorjenja ni!
Dalje ni res, da bi društvo le za nove stavbe vso zavarovano svoto izplačevalo, temveč se to vselej in povsod zgodi ne glede na to ali je poslopje novo ali staro, če se le zavarovana svota vjema z vrednostjo zavarovanega poslopja.
Ker je že bistvo zavarovanja na načelu vteme-ljeno, da nobeno zavarovanje ne sme na dobiček Št. 4729. kazati, so si v tem pravila vseh avstro-ogerskih zavarovalnih društev enaka in je ni družbe, ki bi vsled tega več izplačala, kakor pa pravo pošteno vrednost zavarovanega poslopja.
Popolnoma smo prepričani in bo tudi lajikom umljivo, da se od zavarovalnih društev pač ne bo zahtevalo, bi taista posamičnim spekulativnim zavarovanjcem do novih poslopij pripomagovala, ali pa to, da bi se s tem denarjem poleg tega še drugi dolgovi plačevali. Te odškodnine imajo le namen pravo vrednost poškodovanega poslopja povrniti.
Da je „Azienda" svoje dolžnosti nasproti svojim zavarovancem vedno zvesto spolnovala, v dokaz naj bodo odškodnine, kterih je leta 1884 izplačala v znesku 2,012.825 gld. 98 kr. za elementarne nezgode; dalje, da ima na razpolaganje veliko število zahvalnih pisem, ktere si lahko vsak pregleda pri naših zastopih.
S tem smo ovrgli neresnična sumničenja nasproti našemu zavodu, ob enem se pa izjavljamo, da se v daljšo kakoršnokoli polemiko ne bomo spuščali ; pač pa si pridržimo pravico proti sporočevalcu zarad nevtemeljenega sumničenja našega zavoda sodnijsko postopati.
Z odličnim spoštovanjem
Glavni zastop „Aziende",
avstro-francoskega zavarovalnega društva proti škodam po ognji in nesreči v Gradci.
Josip Oberranzmeyer.
Gradec, 2. avgusta 1885.
Opomba vredništva. To je izjava, na na ktero smo minuli teden naše čitatelje opozorili iz tega vzroka, da se resnica prav spozna. Pri tej priložnosti si ne moremo kaj, da ne bi spregovorili resne besede našim kmetom o zavarovanji. Nikdo naj ne zavaruje svojega poslopja za višjo ceno, kar je taisto v resnici vredno. Ravnateljstvo ali glavni zastop se ne more vselej prepričati, ali so podatki zavarovanja, ktere mu je dotični agent ali akvizator poslal, resnični ali ne. Če je na pr. poslednji zadosti nevesten in sebičen, se ne bo prav nič oziral na pravo vrednost hiše, temveč bo rajši večjo svoto sprejel, ker ima večje odstotke od nje. To pa ni pošteno in kdor bi se na tak način na denar po-lakomnil, zadene ga kazen, kedar pogori, ker se mu izplača le tista svota, kar je bilo poslopje vredno. Take postave imajo vsa zavarovalna društva in jih tudi morajo imeti, sicer bi prišle na kant. Marsikdo, ki je zadosti brezvesten, zavaroval bi si potem svojo barako, ki je komaj 200 gld. vredna za 2000 gld. in bi jo zažgal ali pa bi kakega cigana raz-dražil, da bi mu ta rudečega petelina na streho postavil in mož bi bil h krati bogat. Toraj še enkrat, vsak naj se zavaruje le za toliko, kolikor je njegovo poslopje v resnici vredno, potem se ne bo nihče pritožil. O „Aziendi" se do sedaj razun tega slučaja niso čule še nobene pritožbe.
Tuj c i.
6. avgusta.
Pri Maliču: Miroslav pl. Droger, Hans Hoffstütter in vitez Neuweith, zasebniki, z Dunaja. — Maks Polzer, trgovec, z Dunaja. — Janez Gawlitza, trg. pot., z Dunaja. — Julij Dorn, uradnik, iz Gradca. — Evgen Anovič, vpok. sodn. uradnik, s soprogo, iz Paneove. — pl. Neupauer, c. k. stotnik, s soprogo, iz Freihofa. — vitez Savinscheg, c. k. poročnik, iz Celovca. — Urbančič, grajščak, iz Preddvora.
Pri Slonu: H. Wuehner, trgovec, iz Draždan. — Danzer in Spellenberg, trgovca, z Dunaja. — Kari Brendler, pos. livarne za črke, z Dunaja. — Janez Köhler, knjigovodja, iz Zagreba. — Vladimir Olivieri, trgovec, iz Senja. — Ig. Nathan, trgovec, iz Kaniže. — Ant. Dadovček, okr. gojzdar, s soprogo, iz Čubr». — Anton Blagne, grajšč. oskrbnik, z Dolenjskega.
Pri Bavarskem dvoru: Henrik Pischer, barvar, z družino, z Dunaja. — Antonija in Marija pl. Malitor, zasebniei, iz*Trsta. — Jožefa Glasor, zasebniea, s hčerjo, iz Pulja. — Prane Zupan, komi, iz Celja.
Pri Južnem kolodvoru: E. Louis, zasebnik, iz Frei-burga. — Janez Ueuser, kr. nadinženir, iz Chemnitza. — Nuwaky, c. k. voj. zdravnik, z Dunaja. — Prane Nerrag, kaplan, s Sp. Avstrijskega. — Avg. pl. Fladung, jurist, iz Gradca.
—	Evgen Cunradi, zasebnik, iz Reke. — G. Jelletich, trgovec, iz Istre.
Pri Virantu: Janko Likar, učitelj, iz Izlak. — Franc Perschak, zasebnik, z Dunaja. — Franc Lybensky, zasebnik, iz Gradca. — Alojzij Mosclincr, c. k. davk. kontrolor, iz Loža.
—	Dr. Adolf Mravlag, notarijatski kandidat, iz Laškega trga.
—	Poklukar, učitelj, iz Starega trga.
Dunajska borza.
(Telegraflčno poročilo.) 8. avgusta.
Papirna renta o% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 0% „ 100,, (s 16% davka) 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke
Kreditne akcije......
London .......
Srebro .......
Francoski napoleond......
Ces. cekini.......
Nemške marke......
82 gl. 65	kr.
83 „ 35	
109 „ —	
99 „ 70	
S76 „ -	
282 „ 40	
125 „ 40	»
9 „ 93*/j	n
5 „ 93	n
61 „ 50	n
Naznanilo.
(2)
Zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov ostane deželna tolag-ajniea kranjska
12., 13. in 14. avgusta t. I.
za strankini promet zaprta.
Od deželnega odbora vojvodine Kranjske
v Ljubljani dne 3. avgusta 1885.
spisov I
IV. knjiga:	||
„RAZLIČNO BLAGO", $
ravnokar izdana, dobiva se pri izdajatelju čast. gosp. ^ Mih. Lendovšeku v Makolah (Maxau bei Pol- -JŠ tschaeh) po 1 gld. s poštnino vred. Tržna cena po p knjigarnah ji je 1 gl. 40 kr. za trdovezan, 1 gl. 30 kr. za broširan iztis. — Obsega tri oddelke: I. „Šola in ,|jj odgoja", str. 180; II. Narodna politika in narod o gospodarstvo, str. 183—354; III. Razna (8)	tvarina, str. 357—428.
L>
poprej
Matej Sclii^eirier,
izdelovalec cerkvenega orodja in posode, v lijubljani, Sv. Petra cesta štev. 27.
Prečastiti duhovščini in p. n. gospodom cerkvenim predstojnikom priporoča svojo že staro, d:>leč okolo dobro poznano
delavnico cerkvenega orodja.
Zdaj izdeluje se vse prav lepo in močno, po novih obrisih in modelih; vse orodje bode izdelano v zlogih primerno cerkvam, n. pr. gotičnem, romanskem itd.; tudi imam v zalogi več reči izdelanih, kot monštranee, kclllie, lampe, križe za ban-dera in altar,je, svečnike mnogovrstne velikosti, dobro posrebrenc, tudi izdelujem rumene, kakoršne kdo želi; staro cerkveno orodje bode na novo pozlateiio In posrelireno; strelovodi, ker morajo večkrat pozlatoni biti, sc v ognji pozlntč.
Priporočam tudi svojo
novo napravo za posrebrovanje.
Sprejemajo se vsakojakc kovino za posrebrc-nje, pozlačenje, ponikljeuje, pobakrenje itd. Žlice, noži in vilice iz kitajskega srebra posre-brujejo se pri meni vstrajno iu dobro. Srebrno reči osnažim, da so kakor nove.
Poprave v stroko spadajoče izvršujem točno in jake poceni.
Poni kije vanjo se posebno priporoča pri železu in jeklu, kterega se potem ne prijema rja in prav lepo izgleda.
Naročena dela izvršujejo se v vsa-koršuem zlogu natančno po nakazanem obrisu točno in kar mogoče po nizki ceni.
Za dobro pozlatenje in srebrenje je garantirano.	(8)
Ivan Lapajiic v Krškem
jo izdal in ima v zalogi sledeče (30)
knjige in knjižice
za ljudske šole in učitelje:
a)	Praktično metodiko . . . cena — gl.	80	kr.
b)	Prvi poduk....... „ — „	60	„
c)	Fiziko in kemijo .... „ — „	60	„ č) Prirodopis......... — „	56	„
d)	Zemljepis........._ „	26	„
c) Geometrijo....... „ — „	24	„
f)	Malo il/.iko.........._	„	23	„
g)	Domovinoslovje..... „	—	„	20	„
h)	Pripovestl iz zgod. Štajerske „	—	„	6	„
i)	Opis krškega okraj. glav. . „	—	„	30	„ j) Zgodovina Staj. Slovencev . „	1	„	20	„
Isti pisatelj ima v zalogi tudi razne plsanke in risanke, mali slovenski zemljevid kranjske dežele z deli sosednih kronovin, cena 1 kr., ter slovensko-nem-ški zemljevid Avstrijsko-Ogerske, cena 1 kr., in zemljevid Krškega okrajnega glavarstvu, cena 5 kr.
Lekarna Trnkoczy-ja,
zraven rotovža v Ljubljani,
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
Hfarijaceljske kapljice
ca želodec,
kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: munkanje slasti pri jedi, slab želodce, urdk, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobftl, krč v žeiodcu, bitje srca, utbu-sunje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih In zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tueat 2 gl., 5 tucatov samo 8 gold.
Svarilo I Opozarjamo, da se tiste istinite Ma-rijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri ,Samorogu'
___zraven rotovža na Mestnem trgu
v Ljubljani pri U. pl. Trukdczj-ju. Razpošiljava se lo jeden tueat.
TKOPFER
HUR ECHT BEI APOTHEKER 7RNK0CZY LAIBACH 1 STÜCK zo.
Cvet zoper trganje
po dr. Maliču,
je odločno najboljše zdravilo zoper pro-tin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr.
Gospodu Trnkoezjju, lekarju v Ljubljani. Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim so na Vaš dr. Maličev protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeh, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Mallčev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši blagorodnosti pa izrekam najprlsrčnišo zalivalo, zvsem spoštovanjem vdani
Franc Jug,
(7)	posestnik v Šmarji p. Celji.
mi zeiisom siri® miški,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Pomuliljevo (I>orsch)
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr.
Salicilna ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kričistilne krogljice,
C. li. |>l*iv.,
ne smelo bi so v nijednein gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvcdočiie pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, ietrniii in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj.
Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo. M
Naročila z dežele izvrše se talcoj v lekarni Truktfezy-ja zraven rotovža v Ljubljani.