-----   58   -----
Dopisi.
Iz Trsta nam piše J. G. Vrdelski*) tole: „Je že nekaj časa, kar mi je mnogo mojih rojakov, namreč tukajšnjih Slovencev, razodevalo željo, izvedeti vendar, saj na kratko, zgodovino Trsta, tega nekdaj čisto slavjanskega, zdaj pa po nesreči deloma poitali-jančenega, deloma ponemčenega važnega primorskega mesta in njegove okolice. Silno so me ob enem prosili, naj jim jaz pišem in objavljam (namesti opuščenega, v podobi knjige 1. 1869. dovršenega časnika ,,Pod Lipo") kako knjižico v domaČem jeziku o tej zgodovini, ki je bila sicer dozdaj predmet cel6 sedem in tridesetih več ali manj obširnih knjig, med kterimi se pa, žali-bog! ne nahaja nobena v našem narodnem jeziku. To je velika sramota za nas! Pisali so jih večidel naši hudi protivniki, in se ve, kako. Med njimi slovita poitalijančeni tržaščan dr. Kandler in pa Lowen-thal, trd Nemec, bivši vrednik „Triesterice". — Na zgorej omenjeno prošnjo sem moral obljubiti, da bom skušal napravljati na podlagi že zdavnej pripravljenega gradiva, in pa izdajati primerno knjigo o tej, za nas Slovence res tehtni zadevi — v mesečnih snopičih, kterih vsak bi obsegal 16 strani, da se tako čedalje bolj zlajša plačilo naročnine, ki bi znašala sicer za celo leto le 80, za pol leta tedaj 40, in za tri mesece 20 soldov. Izhajala bi ta knjiga po mojem računu skoraj 20 mesecev, in imela nazadnje okoli 320 strani. Ker bi se ji pa na primernih mestih vvrstovale tudi bolj važne zgodovinske reči zastran vseh drugih, starih in sedašnjih Slavjanov, bi utegnila gotovo zanimati tukajšnje in druge Slovence, temoč sploh vse Slavja ne. Živo se jim tedaj priporočam, naj me krepko podpirajo; saj strošek bi jim ne bil težaven, dobička bi pa morda vendar kaj došlo za našo narodnost (težko tudi za-me).
Izdajanje knjige bi si utegnilo imeti začetek že meseca aprila t. 1., ako se oglasijo ob pravem času naročniki, kterih pričakujem — obilo od vseh strani, zlasti pa od „čitalnic in njih udov".
Iz Gorice 14. sveč. (Za učitelja slovenščine v deželni kmetijski Šoli goriški) je imenoval provizorično tukajšnji deželni odbor g. Vod op i v ca. To vam je — kakor pravijo — res slovensk junak; v literaturi laški bolj prebrisan nego kak visokoučen Lah, kajti do sedaj nismo ne slišali ne brali, da bi bil kak „Tasso" pisal „Krst pri Savici", kakor uči visokoučeni g. profesor Vodopivec. Njegovo ime, čisto slovensko, nam sicer ne vzbuja nikakoršnega suma, da bi bil imenovani gospod vinu poseben prijatelj, al istina je, da so ga morali lasje boleti, če je res izgovoril ono sentenco o Tasso-u, kajti da bi učitelj slovenščine prvega dela prvega slovenskega pesnika ne poznal, zdi se nam neverjetno.                                           Ivan Markov.
Iz Materije 14. sveč* —č. — Kakor so vam »Novice" že naznanile, so bile 28. in 29. decembra 1. 1. pri nas volitve novega občinskega zbora. Vnel se je bil pri tej priliki viharen boj med dvema strankama; zmaga napredovalne stranke bila je sijajna; starokopit-neži z dosedanjim županom na čelu (kteri je sicer de-želan a vrl nemčon) se, akoravno do kraja premagani, nočejo podati ter se tako rekoč z zobmi zoper zmagovalce branijo.    V obče  podučivno bi  utegnilo  biti,   kako se
*) Je tržaški okoličan,  stanuje pa v Trstu Via Farnedo v hiai gosp. Svetina Št. 28,
lahko občinske volitve vničijo ali kako se saj dalje časa, kakor volilcem drago, na županskem stolu sedi. Postava veli, da mora občinska volitev najmanj 8 dni pred volitvijo naznanjena, to je, dotični oglas pred žu-panijo pribit biti. Ako se ne bi to zgodilo in se kdo proti temu pritoži, ovrže deželna vlada to volitev. To je vse lepo, dobro in pošteno j a nepošteno in nepravično je to, kar se je pri nas oziroma tega postavnega člena zgodilo, da si bi utegnil kdo od juridičnega stališča drugače soditi. Bila je namreč od nekdaj navada, ker je naša občina jako razprostorjena in šteje nad 6000 duš v 25 selih in ker jih v vsakem selu komaj po 3 do 5, redko več med prebivalci ume brati, da je vsakter župan nove volitve sicer po pribitem oglasu naznanil a posebej še vsako vas pismeno k volitvi povabil. To je tudi naš dosedanji župan storil, toda tem bolj vspešno, ker je vse volilce po pisanih povabilih vsacega po svojem razredu na prvi ali drugi volilni dan povabil, oglas pa komaj 5 dni namesto 8 dni pred volitvijo na hišo pribil. Konstatirati moramo, da na poklic pribitega oglasa ni prišlo ne 5 volilcev in ne bi jih bilo prišlo, da-siravno bi bil oglas mesec dni pred volitvijo pribit bil, temveč pa tako mnogobrojno in vkljub jako grozivnemu vremenu. Volitev se je vkljub viharnih intermezov postavno zvršila in starokopitneži so bili premagani; al njih izvrstni župan je, po nasvetu izvedenega gospoda, peticijo do deželne vlade osnoval, v kteri protestuje zoper lastno delovanje g le d6 razpisa volitve ter deželno vlado prosi, naj volitev ovrže. Odgovor vladin na to peticijo ni še znan, toda svetujemo vladi, naj bi se ne ozirala na ta protest preje, kakor da po preiskavi pride do zvijače gori omenjene. Pripravljeni smo sicer tudi imena naznaniti, kterim je bilo obljubljeno 50 kraje, za pot in živitek prost, ako pridejo dosedanjemu županu svoj glas dati. Vprašamo tudi: čemu se je 29. decembra 1. 1. zjutraj toliko kave in cukra v roužanih razdelilo med ženskami ? Znamo tudi svedokov imenovati, ako vam drago, dragi župane!
Iz Senožeč 7. febr. —ov. (NemŠkutar ekstra sta-tum.) Strela udri iz višine predrznega nemškutarja v Senožečah D., da je včeraj med svojimi izvoljenimi v pošteni krčmi izustil: „danes imajo Postojnski slovenski osli besedo v čitalnici na spomin ranjkega njihovega osla „Vodnika", da bi jim iz tisoč zadreg pomagal". — Slovenski bratje! al ne presega to ne samo vso človeško predrznost nego tudi človeško pamet? — česa je tak človek vreden? — nič druzega nego golega pomilovanja, namreč: Bog daj norcu pamet! In ta mož je še, kakor naši ljudje pravijo, „rešpektaru! Pač si dobrega sadii se moremo nadjati iz take nemškutarske koprive!
V Sodražici 12. sveč. B. St. — Kakor se od več krajev sliši od hudega mraza, tako tudi pri nas imamo hudo zimo, tako da pri drevji veliko škodo napravlja, cel6 drevje poka in tudi živina medla postaja; sliši se tudi nekaj od bolezni. 9. dan t. m. je neki človek po-tovaje doli proti Eibnici uro hodd od nas zmrznil; pri njemu so našli 12 gold., iz Oblok je bil domd. Radoveden sem , ljube „Noviceu odgovora, kakošna pomoč je zoper to, da sadnega drevja zajec ne gloda?
Odgovor vredniŠtva. Ako gospodar hoče mlada drevesa obvarovati pozebline, naj kol, ki ga jim pristavi, postavi tako, da (ako je kol 3 do 4 palce debel) solnce meseca prosenca in svečana mladih drevesec od ene do treh popoldne od vrha doli ne more obsejati. Ker so prva leta drevesca najbolj občutljiva, jih tako postavljeni kol že varuje, da ne pozebejo. Tudi to pomaga, ako se drevesa od božiča do sušca na solnčni strani s slamo  ovežejo.   —   Da  zajec ne gloda dreves,   zato
-----   59   -----
nekteri pozimi mlada drevesca v slamo povijajo, pa to ni pridno, pod slamo v zimski noči drevo rado po-zebe. Boljši je bodečega trnja okoli dreves navezati, da zajec blizo ne more. Najboljše pa je drevesca % apnom namazati ali pobeliti; pobelenega drevesa se zajec nikoli ne loti, in drevo tudi lepše raste. Tudi je dobro, če k drevju kol posadiš, na kterem je viselo meso v dimu, Ce je pa kako drevo zajec ogrizel, mu naglo rano izrezi in z vrtnim mazilom zaceli, sicer se bo les dalje sušil.
Novoraesto. (V čitalnici naši) napravijo v nedeljo 6. sušca novomeški dijaki v Janežičevo proslavljenje ,besedo" s sledečim programom: Slavnostni govor. — Husitska (poje zbor). — Deklamacija: „Povodoji mož". — Vltava (poje zbor). — Predstava ,,Stepan Šubic, ali Bela IV. na Hrvaškem. — Sablja (poje zbor). — Budni govor. — Prostovoljni doneski so za Jenkov spominek.
Iz Ljubljane. (Zahvalno pismo), ki ga je, kakor je poslednji naš list omenil, družba kmetijska kranjska poslala bivšemu ministru za kmetijstvo grofu Po t očke mu, se glasi tako:
Vaša Prevzvišenost! Visokorodni grof!
Obče priznana je potreba, da se kmetijstvu mora na pomoč priti s tem, da se za-nj ustanovi poseben urad v vrsti ministerstva. Ustanovljenje ministerstva za kmetijstvo bilo je tedaj povsod sprejeto z največim veseljem, a veselje se je bilo še povikšalo, ko je temu ministerstvu na čelo stopil mož, čegar domoljubje, delavnost in izvedenost je bila znana vsemu svetu.
Mnogo smo pričakovali, še več smo prejeli. S krepko roko ste Vi, Prevzvišeni gospod, kmetijstvu skrbeč za potrebno mu prosto gibanje ne le z modrimi postavami na pomoč stopili, marveč dobro spoznavši to, česar mu najbolj manjka, dovolili ste izdatne denarne podpore vsem pospeševalnim pomočkom raznih kmetijskih oddelkov.
To očetovsko skrb Vaše Prevzvišenosti vsi kmetovalci različnih kraljestev in dežel avstrijskih hvaležno spoznavajo in slave. Z veliko žalostjo bilo je toraj sprejeto naznanilo, da je Vaša Prevzvišenost odstopila od vodstva ministerstva za kmetijstvo.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske, ktera je toliko dokazov Vaše posebne blago volj nosti zapisala v svoje listine in je tako srečna, da tudi ime Vaše bere med svojimi častnimi udi, šteje si v sveto dolžnost, da v prvem shodu po odstopu Vaše Vzvišenosti v imenu naše družbe in vseh kmetovalcev kranjskih, ponavljaje izrek neminljive zahvale za izdatni po-speh kmetijstva ob enem razodeva svoje obžalovanje, da ste Prevzvišeni gospod spoznali za dolžnost, visoko svojo službo izročiti v roke Njega c. kr. apostoljskega Veličanstva.
Blagovolite, Prevzvišeni gospod, zahvalnico to, ki izreka resnična čutila naše dežele, prijazno sprejeti in c. kr. kmetijski družbi tudi v prihodnje še ohraniti svojo blagovoljnost.
Iz glavnega  odbora  c. kr.   kmetijske družbe na Kranjskem v Ljubljani 6. februarja 1870.
Dragotin pl. Wurzbach, predsednik. Dr. Jan. Bleiweis, tajnik.
— (Zbornica kupčijsko-obrtnijska) je 11. dan t. m. volila za letošnje leto predsednika in podpredsednika: za unega je bil izvoljen gosp. V. C. Zupan, za tega gosp. Jan. Horak, ktera že več let opravljata to častno službo.
— (Darilo s 4000 gold.), ki je došlo po oporoki c. kr. dvornega svetnika bar. Pflugelna deželi kranjski je gosp. deželni predsednik pl. Conrad razdelil tako : 1) knjigarnicam učiteljskim,  ki so   ob enem tudi knji-
garnice ljudskih šol v Postojni, Vipavi, Skofjiloki, Cr~ nomlji in Kranji vsaki po 60 gold.; 2) knjigarnici učiteljskega društva v Ljubljani 100 gld.; 3) podpornemu zalogu revnih gimnazijskih učencev v Ljubljani in Novem mestu in pa realkinih učencev vsakemu po 200 gold.; 4) 20 ljudskim šolam na Kranjskem vsaki po 50 gold.; 5) protestantiški šoli v Ljubljani 300 gold.; 6) varovalnici malih otrok 400 gold.; 7) bolnišnici v Novem mestu 500 gold.; 8) bolnišnicam v Postojni, Kranji in Kamniku vsaki po 200 gold.; 9) bolnišnici otroški v Ljubljani 200 gold.
—  (Veselica s plesom pri c. kr. deželnemu predsedniku pl. Conradu) v pondeljek zvečer je bila sijajna v vsakem oziru; povabljenih je bilo gostov okoli 300 iz različnih ^stanov.
—  (Škof Strosmajer) slovi v Rimu kot prvi govornik in je v obče v veliki slavi, al — kakor iz Rima po« zvedamo iz zanesljivega vira — liberaluhom ne streže in jim ne bode vstregel. Čitalnici v Kastvu, ktera je prevzvišenemu škofu čestitala k slavi njegovi, je odgovoril, da mu je vseskozi sveta dolžnost vesti se po svoji vesti in prepričanji.
—  (Magistrat razglaša), da — ker se bo 10 novih mestnih odbornikov prihodnji mesec volilo — leži zapisnik volilcev za leto 1870. sestavljen v magistratnem ekspeditu v splošni pregled. Zoper ta zapisnik je vsakdo, ki ima pravico voliti, upravičen se pritožiti, če je morebiti izpuščen ali ne v pravi razred vvrsten itd., toda svojo pritožbo mora do prihodnje sabote, to je, do 20. februarja t. 1. pri magistratu ustmeno ali pismeno vložiti; pozneje vložene pritožbe ne veljajo nič.
—  (Občni zbor delavskega društva) bode v nedeljo 20. dne t. m. ob dveh popoldne v dvorani na strelišču. — Radovedni smo izvedeti, kaj prav za prav je namen tega društva, ki se že dolgo po časnikih mota in je zdaj pod predsedništvom g. Hermanna Harischa stopilo na svetlo.
—  (Evangeljcev) ali, kakor jih pri nas navadno imenujejo luteranov, je v Ljubljani 406; v šolo hodi njihovih otrok 27. Ali se pač splačajo stroški lastne šole za — 27 otrok?
—  (Visoka nemška inteligencija) pri nekterih „mest-nih očetih" se kaže v jasnosti njihovih predlogov. V poslednji seji je krojaški mojster Fink stavil predlog: „dass das Velocipedfahren ausser den Troittoirs und Gehewegen in den Alleen gestattet werde" (naj se kolesa jezdariti v drevoredih dovoli zunaj trotoarov in pešpotov). Kje pa potem hoče Fink jezdariti v drevoredih, če po pešpotih ne smč? kje so v drevoredih trotoari? Če bi mi bili v policijskem oddelku, rešili bi ta predlog, da kolesa jezdariti je postopačem pripu-ščeno le — na Grintovcu.
—   („Tagblatt") je gosp. Kreča zarad njegovega predloga v zboru „Slovenije": naj namreč odbor po-zveda, ktere županije uradujejo slovenski, ktere ne itd., imenoval „oberšpiceljna". Al „Tagblatt" je pozabil sebe, in da tedaj te službe ni več mogoče komu druzemu dati. „Tagblatt-u" grč že davno ex offo naslov včlikega vohuna, kajti pred njegovim vohon-stvom — čemur priča je mea 10 listi saj 6 listov — ni nič varno, niti posamesna oseba niti cela skupščina, niti šola niti cerkev in pridige njene. Kar eksistira „Tagblatt", res ni treba več državne policije, zato se je pa že tudi koj izprva sumičilo, da životari od dia-positionsfonda.
—  (Dramatično društvo) bode predstavljalo v deželnem gledišču v nedeljo 20. dan t. m. krasnih melodij polno opereto „Kralj Vondra XXVI."