Z1S. iteillka.
V LlDbllui, i ponedeljek. ZO. septembra 1915.
XLVI1I. leto.
»Slovenski Narod" velja v ft|nblfanl
na dom dostavljen:
celo leto naprej » • • - K 24'— pol leta     „ • 12*—
četrt leta „ • . . . . 6-— na mesec   „ 2*—
v upravništvu prejeman: celo leto naprej • , • • K 22*— pol leta     „ H*— četrt leta    m • 5*50
na mesec   -     • •   • 1*90
Popisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Ci^&iisiva: Knaiiova ulica it 5 (v pritličja IcvoJ telefon it 34.
dan zvečer Izvzemal nedelje in praznike«
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Pa rte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovora.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t. <L, to je administrativne stvari.
———^— Posamezna številka velja 10 vinarjev. ———
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon si. 85.
.Slovenski Narod* velja po posUs
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej •
pol leta     „      „   • •
četrt leta    m       „    • •
na mesec   m      „    • •
K 25--. 13'— . 6-50 . 2-30
za Nemčijo: celo leto naprej     • • • K 30w za Ameriko in vse druge dežele z celo leto naprej  . • • • K 35.—
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka" Upravništvo (spodaj, dvorišče levo), Knaiiova ulica št 5, telefon SLS5*
ITALIJANSKI NAVALI PRI BOVCU IN V OZEMLJU VRŠIČA SO SE ZOPET KLAVERNO RAZBILI. USPEŠNE RAZSTRELITVE OB DOBERDOBSKI PLANOTI.
Dunaj, 19. septembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo dne 19. septembra:
Italijansko bojišče:
Včeraj je pričela sovražna artiljerija znova živahno obstreljevati naše utrdbe na visoki planoti Foiga-ria in Lavarone. V ostalem je položaj v tirolskem in koroškem obmejnem ozemlju neizpremenjen.
Napad proti prostoru pri Bovcu, ki Je stal sovražnika samo v dolini nad 1000 mož, se >e ponesrečil. Danes zjutraj so bili najsprednejši jarki že od Italijanov zapuščeni. V ozemlju Vršič je poskusil sovražnik pod zaščito večerne megle napasti eno naših sprednjih pozicij. To podjetje se je popolnoma ponesrečilo. Proti polnoči so razstrelile naše čete zid, ki so ga zgradi?! tamkaj Italijani z vreč napolnjenih s peskom, ter ga pognale s za njim se sahajajočimi sovražniki vred v zrak.
V jugo - zapadnem odseku kraške visoke planote doberdobske smo porabili preteklo noč, da smo razstrelili sovražne sape.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r. fmi.
SOBOTNO URADNO POROČILO.
Dunaj, 18. septembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo:
Italijansko bojišče.
V tirolskem in koroškem obmejnem ozemlju se včeraj ni zgodilo ničesar pomembnega. Gozdni požar pred našo pozicijo na Popeni (južno od Schiuderbacha) je prisilil Italijane, da so svoje črte opustili.
V prostoru pri Bovcu se trudi sovražnik z najtežjimi izgubami naprej, da bi se približal našim utrdbam. Opetovani italijanski napadi na Ra-velnik in proti pozicijam na zapadnem pobočju Javorčka, so se ponesrečili
Trditev uradnega italijanskega poročila z dne 16. septembra, da vpo-rabijamo projektile, ki so napolnjeni s prusko kislino, je seveda zlovoljna izmišljotina.
Namestnik načelnika generalnega štaba p!, fiofer, frnl. * •
BITKA PRI TOLMINU IN BOVCU. ITALIJANI  ZOPET PORAŽENI.
Iz vojnoporcčevalskega stana poroča »Die Zeit«:
»Zadnja večja bitka na jugozapadu je odločena. Po bitki pri Tolminu in Bovcu so ostale naše pozicije v naših rokah. Dve bitki pri Gorici, boji na Doberdobski planoti, boji pri Lavaronu in Foigariji in prvi poskus, predreti pri Tolminu, vse to ni meglo spremeniti situacije. Tudi zadnja večja bitka, ki se je bila pri Tolminu in Bovcu, je pustila branitelje neomajane in neomajne.
Od 2. do 9. septembra je bil mir ob Seči, dne 9. septembra so poslali Italijani alpince in bersaljere proti tolminskemu mostišču in za njimi eno divizijo. Še pred našimi zaprekami so avstrijski domobranci s pomočjo artiljerije odbili napada.
Dne 10. septembra dopoldne je začela italijanska artiljerija zopet streljati na tolminsko mostišče, kolone so začele jurišati popoldne pod novim artiljerijskim ognjem, ponoči so dosegle nase žične ovire; tam pa se je zlomil napad in italijanska pehota ie bežala nazaj v svoja kritja pod težkimi izgubami. Samo na enem mestu so mogli vdreti v en jarek, ali ogenj naše artiljerije jih ie pregnal tudi od tod.
V nastopni noči so izvršili na Doberdobsko planoto manjše sunke, posamezno, v manjših skupinah so prodirali, ne kakor navadno v velikih masah. Bombe naših metalcev min so storile tu svojo dolžnost. Še pred-no so mogli doseči žične ovire,so bežali napadalci nazaj, čeprav s rabili tu, kakor pri Tolminu, bombe z vduš-Ijivini plinom, ki povzročajo kašelj in vnetje oči.
Dne 11. septembra je nastopil odmor, samo na južno - zapadni odsek Doberdobske planote so izvršili
Italijani manjše sunke brez uspeha. Dne 11. septembra so začeli napadati pri Bovcu z velikimi silami. Na 1914 metrov visoki Vršič, na 2000 metrov visoki Rombon in na 1540 metrov visoki Javorček so jurišale italijanske napadalne kolone. Napad, naperjen na bovško kotlino, je vdušil že naš artiljerijski ogenj. Nasproti Jablanici je naša artiljerija razpršila napadalce. V močno obraščenem ozemlju Vršiča so odbili sovražnika naši domobranci. Obstreljevanje tolminskega mostišča je trajalo ves dan.
Dne 13. septembra ;dopoIdne je napadel sovražnik pogdizdno višino Rombona. Po neuspehu tli je poskusil predreti proti Javorščeku, bil je pa povsodi odbit. Kolone, ki so jurišale, so bežale nazaj v največjem neredu, njihova nezavednost je bila tako velika, da je italijanska artiljerija obstreljevala italijansko pehoto z lepim uspehom. Seveda je bilo opazovanje na pogozdenem terenu nad vse težka naloga. Po par ur trajajoči artiljerijski pripravi so napadli tolminsko mostišče štirikrat zaporedoma. Štirikrat so bili krvavo odbiti in siloviti napadi na Vršič so bili tud zavrnjeni.
Trupla pokrivajo predpolje naših pozicij, zadnji poskus sovražnika, da predre, se je končal zanj z novimi težkimi izgubami. Dne 14. septembra so Italijani ustavili napade na Tolmin in Bovec in italijanska artiljerija je otvorila ogenj na Doberdob, kakor vedno, kadar jim je šlo slabo.
Obstreljevanje Trbiža.
Uradno se je poročalo dne 17. septembra o obstreljevanju Trbiža. Kakor poročajo očividci, se je pričelo bombardiranje ob 8. Podrobnosti o posledicah obstreljevanja se iz lahko umijivih razlogov ne dajo povedati. Sovražna artiljerija je imela svojo pozicijo pri Som Dogna. Som Dogna se imenuje sedlo ob meji na prehodu iz Zajezerske v dolgo dolino Dogna, ki skoro ni obljudena in ima svoje ime po kraju Dogna, železniška postaja med Pontebo in Chiusaforte na črti Pontabelj - Videm - Benetke.
Španec o naš! armadi ob Soči.
I. Prijol, vojni poročevalec madridskega lista »A B C« priobčuje svoje vtiske iz Gorice:
Veliko mož so zbrali Italijani, mislim, da je tukaj najboljša in naj-silnejša armada Italije, ker je tu najugodneje in topografsko najlažje pre-
magati sovražnika, tu je mesto, kjer bi mogel Cadorna največ storiti. Priznati se mora, da je moštva italijanskih čet mnogo in mnogo več od števila avstrijskih čet, ali tu baš se vidi, da množina ljudi še ne pomeni vsega. Edina prednost Italijanov je ta,da morejo vsak trenetek nadomestiti in osvežiti svojo fronto, ali Avstrijci, ki so žilavejši, pa se ne utrudijo.
Menda sami Italijani uvidevajo, da osvojenje tega terena bo stalo mnogo žrtev, ali čudovito je, koliko človeških življenj so že žrtvovali za ta teritorij. Istina je, katero moramo povedati španskemu občinstvu, da Italija do sedaj nima nikakih uspehov, oni se niso takorekoč niti za korak dalje pomaknili od mesta, kamor jih je avstrijsko vojno vodstvo pustilo svojevoljno prvi dan vojne. Vse drugo pripovedovanje je — literatura. Italijani citirajo v svojih poročilih ista imena kakor Francozi, nočem reči, da Italijan ni živahen in ognjen, ali ako hočem objektivno govoriti o obeh državah, ki sta mi enako oddaljeni in zato enako simpatični, moram reči, da se čudim odločnosti in spretnosti častnikov in vsakega posameznega vojaka Avstrije na italijanski fronti. j
Poročevalec omenja še pohvalno požrtvovalnost žen v lazaretih, in sicer na najnevarnejših mestih ob meji, delajo skuono plemkinje in seljakinje v lepi slogi.
*
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 18. septembra. (Kor. ur.) Iz vojnoporočevalskega stana. Poročilo italijanskega generalnega štaba z dne 15. septembra: Sovražnik, ki je dobil v zadnjih dneh znatna oja-čenja, je poskušal izvršiti na več mestih naše fronte močen pritisk na naše linije s pehotnimi napadi, ki so bili zapričeti in spremljani od srditega artilerijskega delovanja. Take sovražne ofenzivne akcije, so bile naznanjene v Val Popena in ob grebenu Krnskih Alp, od gornje doline De-gano do glavne točke doline Chiar-so. Sovražna letala so letala nad Tol-mezzoin, nad bovško in kobariško kotlino. Drugo brodovje je skušalo napasti Videm, a je bilo pregnano in zasledovano nad Kraško planoto. Sovražna skladišča pri Nabrežini so bila uspešno bombardirana od naših letalcev.
Italijansko uradno poročilo z dne 14. septembra navaja: Naši poizvedovalni oddelki so napadli močne sovražne oddelke v njihovih postojankah v bližini Cimego v Judikarijah in pri Fossernici, v dolini Vanoi (Ci-mon) in jih vrgli nazaj. Napoditev naših oddelkov pri Cimego, je popolnoma izmišljena. Faktično je en sovražni voj dlje časa obstreljeval neki skedenj za seno. Ko pa je bil nato napaden od naših patrulj na krilih, se je zopet z večjimi izgubami umaknil.
18. septembra. Poročila, da je povzročil naš napad na sovražne utrdbe v kotlini Presena (dolina Genova) in na višino, ki jo obvladujejo, dne 14. septembra težko škodo, se potrjujejo. V zgornji Cordevoli je razpršil naš artiljerijski ogenj neko od Varde v Korvano korakajočo kolono. Eden naših poizvedovalnih oddelkov je zadel v dolini Ponteba (Fela) na sovražni oddelek, ga napadel, pognal v beg in vjel 17 mož, med njimi 2 oficirja. Na Krasu smo obstreljevali učinkovito sovražne čete in vozove. Naši letalci so opazili, da je stalo mnogo vlakov na kolodvoru v Nabrežini in v Sv. Križu na železnici v Trst. Črto so obmetavali naši letalci nato v okolici Gabrovice z bombami in jo poškodovale. Neko so-« vražno letalo je vrglo eno bombo na! naša sanitetno postajo v Beljanu, nj pa k sreči napravilo nikake škode.
DROBNE VESTI IZ ITALIJE.
Južnotirolski listi poročajo, da jai padlo že obilo snega na visokih pozicijah južno - tirolske fronte in ta sneg je vzel Italijanom veselje do napadov. Italijani že lezejo v svoje zimske postojanke.
Italijanska vlada je dne 17. sep^ tembra obdarila svoje ljudstvo z novim finančnim darilom, namreč indi« rektne davke na cigare, cigarete, špirit, pivo in sladkor je izdatno povišala. Kako je sprejelo ljudstvo ta dar. si je lahko misliti.
Riža je v Italiji obilo. Letos so ga obilo pridelali, ali ta letošnji pridelek pomeni kalamiteto, ker je vsled prepovedi izvoza v Italiji še 2 milijona kvintalov riža iz lanskega leta. Vlada dovoli izvoz pol milijona kvintalov riža v kratkem, pozneje se dovoli nov izvoz.
List »Concordia« v Rimu in njegov glavni urednik Crispi sta bila tožena, da sta priobčila podrobnosti o mobilizaciji, kar je bilo prepovedano.
LISTEK.
Odietnikova skrivnost.
Angleški spisal J. K. L e y s.
(Dalje.)
»To je tisti gospod,« je kratko, a odločno rekel izvošček detektivu Grainingerju in z glavo pokazal opazovanega gospoda.
»Prihodnjič si oglejte ljudi malo bolje,« je dejal detektiv, hoteč s tem reči, da se izvošček moti.
»Jaz pa Vam pravim, da je to tisti človek, ki sem ga vozil dne 14. septembra in ki se je pred lekarno ustavil,« je dejal izvošček. »Zdaj pa lahko storite, kar hočete, tudi kako neumnost.«
Ta izvoščkova odločnost je vendar nekoliko vznemirila detektiva. Približal se je označenemu gospodu, ga ogledoval od vseh strani. Ko je slišal, da si je gospod kupil vozni listek v Chaifondt, je storil tudi sam tako.
Dospevši na malo postajo Chal-font, je detektiv pustil gospoda naprej iti, sam pa se je obrnil do po-stajenačelnika.
* Ali morda veste, kdo je oni ve-
liki gospod z ročnim kovčegom, ki gre tu spredaj?,«
»To je gospod Thesiger, netjak starega kapitana Thesigerja, ki stanuje v Hope Cottagen.«
Detektiv je postajenačelnika še dalje izpraševal o vseh mogočih rečeh, a čim je zapazil, da se vrača Thesiger na kolodvor, se je hitro umaknil, češ, da bo počakal, da bo postajenač§Inik utegnil zopet ž njim govoriti. Thesiger se je pomudii le malo trenetkov na kolodvoru in je potem zopet krenil po poti v vas.
Postajenačelniku je postopanje in izpraševanje detektiva že prej postalo sumljivo. Ko je zdaj detektiv zopet pristopil, ga je postajenačelnik poskusil odpraviti, nakar mu je detektiv z veliko slovesnostjo pokazal svojo uradno izkaznico. Če je pričakoval, da bo to postajenačelniku imponiralo, se je hudo zmotil; postajenačelnik se je zasmejal na ves glas, kakor da je doživel kaj izredno zabavnega.
»Torej, lovec tatov ste Vi?« je zaklical postajenačelnik. »Saj se mi je takoj zdelo, da niste pristen kristjan. To pot pa ste, moj ljubi gospod, v velikanski zmoti. Veste, Thesigerji so deset milj naokoli najbolj ugledni prebivalci in ta gospod, ki Vas tako zanima, je odvetnik v Londonu. Kaj take™ pa še nisem doživel. Mož,
I ki po poklicu lovi tatove, pa zasle-f duje takega moža.«
»Na svetu so še večji hudodelci, kakor so tatovi,« je užaljen odgovoril detektiv in je s hladnim pozdravom odšel v vas. Od tam je poslal šifrirano brzojavko na policijsko nacelstvo v London z vprašanjem, kaj naj stori in je dobil tudi v kratkem odgovor.
Naslednji dan, v nedeljo, je detektiv Graininger neprestano obkro-ževal Hope Cottage in pazil na vsakega človeka. Ostal je na straži tudi vso noč in ko se je Thesiger v ponedeljek vrnil v London, mu je ostal detektiv za petami. Dognal je, da stanuje Thesiger v Garden ulici št. 19 in je šel potem na policijski urad poročat, kaj je izvedel in izsledil.
Samo dve uri sta potekli in že sta prišla policijski nadzornik Clarke in detektiv Graininger v ulico Garden št. 19 in sta vprašala za odvetnika Thesigerja. Vstopila sta v prijazno opremljeno sobo, v kateri je bilo več omar. polnih knjig.
»Dobro jutro, gospoda,« je pozdravil Thesiger neznana mu ob-iskalca, »s čim, Vama morem po-streči. In ne zamerita, če vaju kar zdaj opozorim, da imam danes jako mnogo dela.«
»Jaz sem policijski nadzornik^ se je predstavil Clarke,
»Tako! In ta gospod je tudi pri policiji, kajne?« je dejal Thesiger in pogledal na detektiva. »Videl sem ga v soboto v Calfontu in povedalo se mi je, da je jako nujno izpraševal ljudi o mojih razmerah. Zato sem radoveden, kaj vaju je k meni pripeljalo.«
»Prav neprijetno mi je, gospod Thesiger, da Vas moram nadlegovati. A služba je Dač služba. Dovolite mi torej vprašanje, če ste zadnji čas rabili kaj kokaina?« .
»Kaj da sem rabil?«
»Kaj kokaina — to je zdravilo.«
»Ne!«
»Ali veste to prav zanesljivo? Tudi dne 14. tega meseca ne? Pomislite malo! Vam kot odvetniku mi seveda ni treba šele povedati, da Vam na moja vprašanja ni treba odgovoriti, če nečete*«
»2ive dni nisem tega zdravila zaužil,« je izjavil začudeni Thesiger.
»Potem mora biti kaka zmota. Izvedeli smo namreč, da ste se Vi dne 14. septembra peljali z neko damo v Chancery Lane, da ste se na potu ustavili in v neki lekarni kupili steklenico kokaina.«
Thesiger ni odgovoril.
»Ali ni bilo tako?«
»Nisem rekel . . .« Thesiger je koma] izgovoril te besede, ko je že umolknil. Nekaj trenotkov je ves za-
j mišljen gledal   policijskega nadzornika, potem je rekel:
»Vi ste prej sami omenili, da mi ni potreba odgovoriti na Vaša vprašanja, če sam nečem. Poslužil se? bom te pravice in ne bom odgovoril.«
Policijski nadzornik se je tako začudil, da nekaj trenotkov sploh ni prišel do sape. Končno je rekel:
»Če je tako, potem Vas moram prositi, da greste z menoj.«
Na obrazu Hugha Thesigerja se je hipoma zgodila popolna premem-ba. Ves je postal bled, a z odgovorom ni odlašal.
»Pa pojdem z Vami,« je rekel. Takoj Vam bom na razpolaganje.«
Obrnil se je in je hotel stopiti v svojo spalnico, toda policijski nadzornik mu je hitro zastavil pot.
»Oprostite,« dejal je, »a moja dolžnost je, da vas niti trenotek več samega ne pustim.
Thesiger se je vzravnal in s temnim pogledom rekel policijskemu nadzorniku:
»Vi bi mi bili morali takoj povedati, da sem aretovan. Ali imate tudi pooblastilo, da smete izvršiti hišno preiskavo?«
»Tu so povelja.«
»Dobro! Pa pojdimo,«
(Dalje prihodnjič.}
SX
List }e bil suspendiran. Pri razpravi v Rimu je bil list oproščen obtožbe, ker so bile one podrobnosti napačne; suspendiranje je bilo samo maščevalni čin Salandre, ker se list ni ogreval za vojno.
Italijansko vojno vodstvo je dovolilo za prihodnji teden poročevalcem listov obisk soške fronte.
Italijanska vlada se baje vda pritisku javnosti in začne v kratkem priobčevati seznam izgub.
Iz Curiha javljajo, da je francoska obmejna policija aretirala italijanskega socijalističnega poslanca Morgarija, ki se poteguje za to, da se vzpostavijo mednarodne zveze socijalizma; policija je sicer izpustila Morgarija, pridržala pa važne spise, ki jih je našla pri njem.
»Avanti« je razkril, da je bilo interniranih v spodnji Italiji vse polno županov in starešin iz obmejnih provinc, ker jih smatra vojaško poveljstvo za nezanesljive.
Francosko - italijanski kongres ftt> jezeru Como je sklenil, da bo zboroval v kratkem znova v Parizu. Sa-landra in Viviani sta odgovorila na pozdravne brzojavke kongresa precej hladno.
Dnevi Salandrovega kabineta so šteti.
»Lokalanzeiger« v Berlinu poroča iz Chiassa: V italijanskih mestih vlada teror. Nihče si ne upa več odkrito govoriti o vojni. Vsakdo čuti, da so dnevi sedanjega ministrstva Šteti in da je treba le zunanjega sunka, morda kakega večjega poraza vsled morebitne ofenzive Avstrijcev na meji, da nastane popolen preobrat v notranjem položaju Italije.
Strah pred »giolittizmom« v ci Neaplju.
»Idea Nazionale« svari v neki korespondenci iz Neaplja pred »giolittizmom«, ki hoče pokazati svojo
moč pri nastopu Barzilaia v Neaplja in uničiti vtisk njegovega govora o vojni. Politiki v Neaplju so pristaši piemonteškega božanstva, ti Hudje se niso smatrali za premagane, marveč so zborovaH kar naprej in razglašali, da gotovo zmagata osrednji državi, in neprestano so konstatirali, kako italijanska armada počasi prodira, kako se brodovje niti ne zgane in kako narašča beda med prebivalstvom. Ti nevtralisti so pošiljali svoje ljudi po mestu,da so raznašali med ljudstvo tako - le poročila. Aristokrati čni krogi in višje meščanstvo je dostopno takim mislim, ker vedno občudujejo nemško vojaško vzgojo in kulturo. Ker so ti krogi tako naklonjeni nemštvu, ni imela akcija za podpiranje družin vpoklicanih nika-kega uspeha. Velika nevolja je nastala radi tega med ljudstvom. Značilno je tudi, kako postopa občinski zastop v Neaplju napram nameravanemu govoru ministra Barzilaia. Zupan ni niti v odboru za sprejem Barzilaia, marveč ima tam svojega namestnika. In župan pravi, da se boji, da doživi Barzilai v Neaplju fiasko, vsled česar bi bil primoran, ves občinski zastop odstopiti . . . Župan misli v svojem srcu: Naj gre k vragu ta demokratični minister z vojno vred, katero so nam vsilili ljudje, ki nam kradejo čas!
*
VOJNA S TURČIJO.
»Petit Nicois« poroča, da je general Hunter paša, poveljnik obrambe egiptske meje, zapustil Kairo in šel v Rim v posebni misiji. Tam je uvedel pogajanja, da bi se prepustila obramba tega dela Sueškega kanala italijanskim četam, da bi bili tako angleški vojaki in kolonijalne čete za podvzetja v Dardanelah. Italijanske čete, določene za Galipoli, naj bi šle v Egipt, kjer bi bile bližje operacijske baze in libijskega poveljstva.
Nemci so z
RUSKA OFENZIVA OB STRIPI SE JE RAZBILA. RUSI SO SE NAGLO UMAKNILI NA SERET. V VOLINIJI PA NAPADAJO NAŠE ČETE Z NADMOČNIMI SILAML NAŠE LITAVSKE ČETE SO PREKORAČILE ŠČARO.
Dunaj, 18. septembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo:
Rusko bojišče.
Ruska ofenziva v vzhodni Galiciji se je ob Stripi razbila. Sovražnik je včeraj zapusti! bojišče zadnjih dni ter se je umaknil na Seret. Vojni materijal, ki ga je pustil na bojišču ter drugi znaki naglega odhoda, kažejo, da se je vršilo rusko umikanje v jadrni naglici. Izgube, ki jih je pretrpel sovražnik pred našimi pozicijami, so, kakor se kaže, jako velike.
Ob Ikvi je položaj neizpremenjen.
V volmjskem trdnjavskein ozemlju se boj z nadmočnimi ruskimi silami nadaljuje. Odbili smo mnogoštevilne napade. Danes smo umaknili dele naše tamkajšnje fronte v dalje proti zapadu ležeče pripravljene pozicije.
C. in kr. bojne sile so si izvoje-vale skupno z zavezniki prehod čez severni breg Ščare.
Namestnik načelnika generalnega štaba pi. Hofer. fini.
MIR V VZHODNJI GALICIJI.
Dunaj, 19. septembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo dne 19. septembra:
Rusko bojišče.
V vzhodnji Galiciji Je včerajšnji dan mirno potekel.
Naproti našim četam ob Ikvi je razvijala sovražnikova artiljerija močnejšo delavnost.
V volinjskem trdnjavskem ozemlju se Je izvršilo zasedenje naših novih pozicij, ne da bi nas motil neprijatelj.
Na Litavskem se umikajočega sovražnika zasledujejo tamkajšnje, sredi nemških armad prodirajoče c. in kr. vojne sile.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r. fml.
*    m m
V SIJAJNO IZVEDENIH OBKO-LJEVALNIH NAPADIH SO BILI RUSI NA SVOJEM DESNEM KRILU PORAŽENI TER SE JADERNO UMIKAJO. VILNO JE V NEMŠKI POSESTL
Berolin, 19. septembra. (Kor. u.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan, dne 19. sep-tembra,
Vllno.
Vzhodno bojišče.
Armadna skupina generala feld-maršala von Hindenburga.
Obkoljevalni napadi armade ge-neralobersta von Eichoraa proti Vil-nem, so imeli popolen uspeh. Naše levo krilo je dospelo do Molodečna, Smorgona in Vornjanov. Sovražnikov poskus, z naglo zbranimi močnimi silami predreti naše črte v smeri na Mihališke, se Je popolnoma ponesrečil. Vsled nezadržno napredujočega obkoljevalnega gibanja in istočasnih ostrih napadov armad generalov von Scholtza in von Galiwitza proti sovraž. fronti. Je neprijatelj od včeraj prisiljen, se na celi fronti naglo umakniti. Močno utrjeno Vilno je v naših rokah. Sovražnika zasledujemo na celi fronti.
Armadna skupina generala feld-maršala princa Leopolda Bavarskega.
Tudi tu zasledujemo umikajočega se sovražnika. Armadna skupina je dospela do črte Njeradovice . De-reznoje - DobromiseL Sovražna zadnja kritja so bila poražena.
Armadna skupina generala feld-maršala von Mackensena.
Severno od Pinska smo dospeli do Vislice. Južno od mesta smo prekoračili Strumen.
Jugovzhodno bojišče.
Položaj Je neizpremenjen.
Vrhovno armadno vodstvo.
REZULTAT DEFINITIVNEGA ŠTETJA VOJNEGA PLENA V NOVEM GRORGIEVVSKU IN PRI KOVNU JE NARAVNOST OGRO-VEM GEORGIEVVSKU IN PRI TOPOV ZNAŠA 2347!
VVolffov urad poroča:
Velik glavni stan, 18. septembra.
Vzhodno bojišče.
Armadna skupina generala feldmar-šala von Hindenburga.
Sovražni sunki pri Šloku so bili odbiti. Napadi na mostišče pri Dvin-sku se nadaljujejo. Deli sovražnih prednjih pozicij so osvojeni. Pri Vil-nem prodirajo naše čete naprej. Med Vilijo in NJemenom Je bila ruska fronta na več točkah predrta. Od danes zjutraj se sovražnik umika. Vjetih je bilo 26 častnikov in 5380 mož ter ugrabljenih 16 strojnih pušk.
Desno krilo in armadna skupina generala feldmaršala princa Leopolda Bavarskega sta spravila močne sile čez Ščaro, Sovražnik se pričenja umikati.
Armadna skupina generala feldmaršala von Mackensena«
V okolici Telešanov, Logišja in iugovzhodno od Pinska ie WOB^tr
nflc potisnjen še bolj nazaj. Plen pri zasledovanju na Pinsk se je zvišal na 21 častnikov, 2500 mož ter 9 strojnih pušk.
Jugovzhodno bojišče.
Pred nemškimi četami so se pričeli Rus] umikati.
Plen v Novem Georgiewsku znaša po štetju, ki ie sedaj zaključeno, 1046 topov, 23.219 pušk, 103 strojne puške, 160.000 strelov artiljerijske municije,  7,028.000 puškinih patron.
Število topov, ki smo jih ugrabili pri Kovnu, se je zvišalo na 1301,
Vrhovno armadno vodstvo.
• • • *
POLOŽAJ NA SEVERNEM BOJIŠČU.
Iz vojnega poročevalskega stana javljajo: Ruski navali so onemogli pri naši prvi poziciji. V Volinji. med Stubjelom in Ikvo, je sovražnik poskusil forsirati naše pozicije, a je moral vsled velikih izgub odnehati. Le na eni točki smo, odbivši napade prestavili svoje čete na pripravljeno drugo pozicijo, kjer lahko odbijejo vsak napad. Na vzhodnogališki fronti so Rusi zapustili svoje pozicije med Seretom in Strvpo in šli z velikimi izgubami nazaj na Seret. To kaže, da je popolnoma ponesrečila tista ruska ofenziva, ki jo je četvero-zveza proglašala za začetek popolne premembe na bojišču. Rusi so morali imeti posebne vzroke, da so se s tako naglico umaknili od Strvpe. Vse-kako je ta umik dogodek velikega pomena, zlasti če se pomisli, da je bil sovražnik po številu moštva in topov močnejši od nas. S tem, da je car prevzel poveljstvo, se torej za Ruse ni nič obrnilo na boljše, ampak še na slabše.
Pomen ruskih protinapadov v Voliniji.
Iz vojnega poročevalskega stana javljajo: Poskušena, a ponesrečena ruska ofenziva je imela namen, obvarovati trdnjavo Rovno. Sicer so železnice in ceste, vodeče v Rovno že v naših rokah, a železnice in ceste na vzhod so za Ruse največje važnosti in zato so jih poskusili rešiti. Zdaj koncentrirajo Rusi po teh cestah in železnicah svoje moči proti našim četam ob Stubielu.
Riga in Minsk.
»Russkoe Slovo« javlja, da je Riga skoro popolnoma zapuščena. Izmed 74.000 delavcev jih je odšlo 50.000. Izmed 184 tovarn so jih 57 ali popolnoma ali večinoma prenesli v druge kraje. — Iz Minska beži prebivalstvo trumoma na vzhod. Ljudje kar oblegajo kolodvore in ker ni prostora v vozovih, se vozijo na strehah vagonov.
RUSKO URADNO POROČILO.
Ruski generalni štab poroča 16. septembra* V okolici jugozapadno od Dvinska smo odbili opetovane nemške napade pred našimi žičnimi ovirami med cesto v Dvinsk in Sa-mavskim jezerom. Mali nemški konjeniški oddelki so se pojavili ob železnici Molodečno - Polock. Jugovzhodno od Vilna se je sovražniku posrečilo priti na levi breg Vilije. Jugovzhodno od Oranov so poskušali Nemi prekoračiti Verzovko, pritok Merečankej V smeri na Pinsk se naše čete pod sovražnikovim pritiskom umikajo. Ob Stohodu smo odbili sovražnikovo ofenzivo proti Ugrinicam.
Sovražnik nadaljuje s svojimi protinapadi v okolici Derazna in na raznih točkah gališke fronte. Sovražnik, ki je omajan, skuša s temi protinapadi utrditi svojo pozicijo, toda pri teh poskusih in naporih je iz-vojeval k večjemu le male krajevne uspehe. Naše čete imajo v boju tudi še naprej uspehe. Zapadno od vasi Derazno smo vjeli 410 sovražnikov ter ugrabili 4 strojne puške. Ko smo se polastili pivovarne in pokopališča v Deraznem smo vjeli 700 mož ter vplenili 4 strojne puške. Ljute sovražnikove protinapade smo odbili. Pri obmejni vasi Novo Aleksinjec ter pri mestu Višniivec in ob Stripi zapadno od črte Tarnopol - Trembow-la, smo imeli ljute boje s sovražnikom, ki še drži prehod čez reko.
RUSKA NOTRANJA KRIZA.
Danes ni mogoče presoditi, kaj je bil pravi vzrok, da je bilo zasedanje dume odgođeno in kake posledice bo to imelo na ruske notranje razmere. Kodanjske »Berlingske Ti-dende« javljajo: Splošno se sodi, da bo kriza, nastala vsled odgoditve dume, mirno potekla. Liberalni člani dume so sklenili, da bodo mirno počakali, kako se razvijejo razmere.Od-goditev je bila dumi sporočena kot carska odločitev. Stranke niso zahtevale nobene razprave, ampak so naznanilo o odgoditvi mirno poslušale. — »National Tidende« poročajo, da na odgoditev dume niso bili prjpravljeni ne poslanci n£ prebival-
stvo. Zveza ruskih mest in zemstev je prosila vlado, naj jim dovoli pri rediti kongres, na katerem se bo razpravljalo o političnem položaju. — »Russkoe Slovo* poroča, da hujska duhovščina po cerkvah proti dumi. Tverski nadškof Serafin, da je v cerkvi izjavil, da se bodo duhovniki borili proti prekucuhom pa če bi morali stopiti mučeniško smrt. — »Reč« pravi, da je drž. tajnik Kry-žanovski duša vsega odpora proti dumi. Krvžanovski ima na dvoru in med uradništvom velik vpliv in na svoji strani vse, ki bi iz strahu pred revolucijo radi sklenili mir z Nem-
-i
eno.
Odgoditev dume.
Pariz, 18. septembra. Petrograj-ski poročevalec »Tempsa« javlja, da je odgoditev dume napravila v Moskvi jako močan vtis. Nekaj političnih društev se je takoj sešlo, da se posvetujejo o položaju. Člani zemstev in občinskih zastopov bodo imeli 23. t. m. v Moskvi sestanek.
Lyon, 18. septembra. »Republi-cain« javlja iz Petrograda: 25 članov dume je na tajni seji sklenilo, pozvati predsednika dume, naj potuje v glavni stan, da pojasni carju mnenje poslancev povodom zaključenja dume. Zastopniki vseh strank so sklenili, da ostanejo v Petrogradu in da bodo mirni.
Pariz, 18. septembra. »Temps« pomirja široke francoske kroge, nezadovoljne z odgoditvijo dume. Pravi, da je treba zaupati carju, ki bo ugodil željam ruske javnosti, v kolikor se to strinja z zdravim notranjim razvojem Rusije. Prevzemši vrhovno poveljstvo armade je car posvedočil, da je popolnoma edin z ruskim narodom. To edinstvo bo Rusiji dalo moč, se upreti usodi.
London, 18. septembra. Iz Petrograda javlja »Temps,« do 16. t. m. V dumi je bil danes dopoldne preči-tan carski ukaz slede odgoditve. Predno je začel predsednik citati ukaz. so socijalisti in progresisti zapustili dvorano. Drugi poslanci so stoje in molče poslušali ukaz. Na koncu so zadoneli običajni Ura-klici, ki pa so jih prevpili revolucijonarni klici odhajajočih poslancev. Po pre-čitanju ukaza so poslanci odšli in se zbrali na zaupna posvetovanja. Iz-vzemši desnico smatrajo vse stranke Goremvkina za odgovornega za odgoditev. Prevladuje mnenje, da je kroni da! napačna pojasnila in s tem provzročit odgoditev. Duma ne bo zaradi odgoditve začela boja proti vladi, pač pa smatra Goremvkina za nesposobnega, vladati državo in poskuša svoje nazore kroni neposredno sporočiti.
ZAPADNO BOJIŠČE.
NAPAD NEMŠKIH AEROPLANOV NA   SOVRAŽNE   LADJE PRED DUNKERQUE.
Berolin, 18. septembra. (Kor. u.) VVolffov urad poroča:
Velik glavni stan, 18. septembra.
Zapadno bojišče.
Naši letalci so napadli sovražne ladje, ki so se pojavile pred Dunker-que; eden torpedni rušilec je bil zadet.
Na fronti je položaj neizpremenjen. Francozi so brezupešno poskušali dobiti eni del jarka nazaj, ki smo jim ga vzeli pri Perthesu.
Berolin, 18. septembra. (Kor. u.) Vrhovno armadno vodstvo.
NEDELJSKO URADNO POROČILO S FRANCOSKE FRONTE.
Berolin, 19. septembra. (Kor. u.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan, dne 19. septembra.
Jugo - zapadno od Brava, ob Somni so se nam posrečile obširne razstrelitve v sovražni poziciji in za njo. V sledečem, za nas ugodnem boju, so imeli Francozi znatne izgube. Ugrabili smo nekaj vjetnikov. Tik, zapadno od Argon, smo razpršili z artiljerijskim ognjem dva sovražna oddelka, ki sta delala okope, s težkimi izgubami. Živahni artiljerijski ogenj traja na velikem delu fronte naprej.
Vrhovno armadno vodstvo.
• •* *
NERESNIČNE TRDITVE ANGLEŠKEGA  MORNARIŠKEGA MINISTRA.
Berolin, 19. septembra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan, dne 19. septembra.
V angleški zbornici poslancev je trdil, kakor poročajo listi, mornariški minister Balfour, da je London, kakor ve vsakdo in tudi Nemci, neutrjeno mesto, ki bi po pravilih civiliziranega vojevanja ne smel biti izpostavljen napadom zračnih ladij. To je namenoma napačna trditev, kajti ministru ne more biti neznano, da ie
London utrjen z velikim številom močnih trdnjav in še večjim številom poljskih utrdb. Minister je poleg tega pozabil navesti, da so bili nemški zrakoplovi, kadar so se pojavili nad Londonom, vselej najprvo od Angležev obstreljevani. Tudi ni omenil dej. siva, ki je za presojevanje dejanskega položaja važno, namreč neprestani napadi zavezniških aeroplanov na odprte in daleč izven operacijskega ozemlja ležeče nemške kraje, da, celo na nedolžne potnike v osebnih vlakih, ki se seveda ne morejo braniti.
Vrhovno armadno vodstvo.
Zeppelini nad Londonom.
Amsterdam, 18. septembra. Poročevalec VVolffovega biro-a je izvedel od potnikov, došlih iz Londona, da je bila pri zadnjem napadu Zep-pelinov na London zadeta po bombah tudi angleška banka. Iz oken znanega nevtralnega kluba v Albe-narle Streed pri Piceadillvju je bilo Zeppeline razločno videti. Provzro-čena škoda je dosti znatnejša, kakor se je doslej mislilo. Samo v eni tovarni, zadeti od bomb, je bilo 150.000 funtov škode. Ubitih in ranjenih je bilo menda na stotine.
Angleške izgube.
Zadnja lista izgub izkazuje imena 29 oficirjev in 3197 mož.
Proti uvedbi splošne vojaške dolžnosti na Angleškem.
Komaj se je sestal angleški parlament, že razvnema zopet duhove uvedba splošne vojaške dolžnosti. Poročali smo že, da vladajo o tem vprašanju v ministrstvu samem velike diference. Sedaj so se jako energično oglasili tudi angleški delavci. Delavski poslanec Thomas je v zbornici izjavil: Skoraj vse železni-čarske strokovne organizacije so proti uvedbi vojaške dolžnosti, kongres delavskih strokovnih društev, ki zastopa nad 3 milijone delavcev, se je soglasno izrekel proti. Isti dan, kadar bi predložila vlada osnovo zakona o uvedbi vojaške dolžnosti, bi izbruhnila industrijal-na revolucija.
Listi pravijo, da je Thomasova izjava učinkovala kakor eksplozivna bomba.
Angleški delavci za vojno.
Angleške strokovne organizacije so sklenile opustiti dosedanje utesnitve tovarniškega dela ter privolile, da smejo stroji v tovarnah teči (mesto 12 ur) 24 ur in da se smejo pri delu vporabljati tudi nekvalificirani delavci ter delavke. Tozadevna resolucija poudarja, da je treba vse storiti, da se bo produkcija municije kolikor mogoče zvišala. Angleški krogi upajo, da bo mogoče vsled tega ukrepa produkcijo municije po-trojiti.
Anglija se pogaja s Švedsko za prevoz v Rusijo.
Iz Londona poročajo: Med švedsko in angleško vlado se vrše pogajanja radi prevoza gotovih predmetov po švedskih železnicah v Rusijo. Anglija je pripravljena koncedirati Švedski izvoz nekaterih pridelkov, ki se nahajajo v seznamu kontre-bande, ako dovoli Švedska prevoz vojnega materijala v Rusijo. Na ta način bi Anglija rada preprečila tež-koče, ki nastajajo vsled zamrznenja: pristanišča Arhangelsk.
Boj za Carigrad.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 18. sept. (»Agence Milli«:) Glavni stan poroča: Na nobeni fronti se ni pripetilo nič posebnega.
Turčija ima 2milijonsko armado,
Korespondentu »Beri. Tagbl.« je izjavil turški vojni minister Enver paša: Vse gre dobro, vsak dan boljše. Sovražniki naj pridejo odkoder hočejo. Mi imamo sedaj nad 2 milijona mož pod orožjem. Pri tem pa takozv. delavski polki, ki sestojijo iz neoboroženih Grkov in Armencev niso všteti.
Torpedirana pomožna križarka
Pariški »Temps« javlja, da je podmorski čoln blizu otoka Rodosa tor-pediral francosko pomorsko križar-ko »Indien« in jo potopil. Križarka je bila 900 ton obsežna. Moštva je bilo na njej 62 mož; 11 mož se pogreša
Uničen angleški transportni parnik.
»Frankfurter Zeitung« javlja: Dne 18. septembra je torpediral nemški podmorski čoln blizu Kandie 15.000 ton velik angleški transportni parnik, ki se je nahajal na potu iz Egipta v Dardanele. Parnik se Je takoj potopil.
Pogodba entente o Dardanelah In Carigradu.
Bolgarski listi priobčujejo vse-T ino pogodbe, ki so jo sklenile 22. i ecernbra 1914. Rusija, Francija in .inglija o Dardanelah in Carigradu, (llavne določbe te pogodbe  so: 1.
vnglija in Francija se zavežete vse ! toriti, da osvojite Dardanele in : mogočite zavzetje   Carigrada. 2.
Rusija bo podpirala angleško - francoske operacije pri Bosporu. 3. Dar-'"aneie in Carigrad pripadejo Rusiji.
'•. Ta pogodba ostane   strogo tajna
rasti napram balkanskim državam.
Pred oitiivijo na talkin.
Z   Balkana   odmeva žvenket orožja. Balkanske države mobilizi-:ajo svoje armade in razni politični dogodki dokazujejo, da se ura odločitve vedno bolj bliža.   Iz vesti, ki prihajajo z Balkana, pa še vedno ni razbrati, kakšna bo odločitev, ki jo z mrzlično nervoznostjo pričakuje ce-ia Evropa.  Zlasti Bolgarija kaže še vedno obličje Sfinge. V nekem inter-~iewu je bolgarski ministrski predsednik, torej prva odgovorna oficijelna oseba, prvič izpregovoril besedo o vojni, toda njegova   izjava je zagonetna in pripušča tolmačenja na eno in drugo stran. Da dobi Makedonijo, hoče Bolgarija prijeti za orož-e, pravi Radoslavov. Ali pomeni to, da se bo Bolgarija udeležila vojne v smislu zahtev   četverozveze,   ki ji ponuja Makedonijo kot nagrado njene intervencije, ali hoče reči Radoslavov, da si bo Bolgarija s svojim orožjem   osvojila makedonsko ozemlje, ker ne verjame v ententine ponudbe? Tudi včerajšnjo narodno slavlje v Sofiji, kjer so praznovali tridesetletnico   združenja Rumelije 7. Bolgarijo, ne dopušča jasne interpretacije. V slavnostnem sprevodu so korakali makedonski legijonarji, vršile so se manifestacije pred mavzolejem   Aleksandra Batenberga, ■d je bil žrtev ruske  politike, toda množica je manifestirala  tudi pred spomnikom ruskega carja Osvoboditelja. Ali se je včeraj res tudi izvršila izročitev turškega teritorija bolgarskim oblastem, o tem še nimamo poročila. Pač pa  prihajajo  vesti o tajnem sestanku romunskega in bolgarskega kralja ter poročila o poga-ianjih rned Romunijo in Bolgarijo radi Dobrudže.  Sofija je  danes cen-trum vse balkanske politike. Četve-rozveza hoče   dobiti   Bolgarijo za vsako ceno na svojo stran in je, kakor se zatrjuje,   svoje   zahteve že tako restringirala, da bi se zadovoljila !e z dovoljenjem, da se smejo na severu Rusi,  na trakijski  obali pa Angleži in Francozi izkrcati ter prodirati preko bolgarskega ozemlja na Carigrad. Centralne države ne zahtevajo, kakor ie povedal Radoslavov, od Bolgarije   ničesar drugega, kakor da ostane tudi še naprej nevtralna.   Bolgarija ve, da bo bogato Doplačana, ako ustreže tej želji. Zato je upanje upravičeno, da bo v Sofiji končno zmagala misel, katero je izrazil tudi bolgarski ministrski predsednik, poudarjajoč, da hoče Bolgarija doseči maksimum svojih narodnih aspiracij s čim najmanjšimi žrtvami.
Poročila, ki prihajajo z Balkana, fn ki niso oficijoznega značaja, se morajo čitati z največjo rezervo.
•Narodni Prava« o pogojih bolgarske intervencije.
V članku, ki se bavi z avdijenco bolgarskih opozicijonalcev pri kralju polemizira vladni organ tudi proti očitku, da je politika Radoslavovega kabinetea avanturistična. »Narodni Prava« izjavljajo: »Ako bo Bolgarija prisiljena zapustiti svoje dosedanje miroljubno stališče ter preiti v vojno akcijo, potem bo to storila le pod pogojem, da doseže maksimum bolgarskih aspiracij s čim najmanjšimi žrtvami.
Tako podjetje ne bo nobena avantura in bolgarski narod bo rad storil svojo dolžnost*«
Izjava bolgarskega ministrskega predsednika Radoslavova.
»Koln. Ztg.« javlja, da je priobčil »Giornale d' Italia« izjavo bolgarskega ministrskega predsednika Radoslavova, v kateri poudarja pravice Bolgarije do Makedonije in trdno voljo Bolgarije, pomagati tej svoji pravici do uresničenja. Če se bolgarske zahteve ne morejo drugače izpolniti, bo Bolgarija prijela za orožje. Četverozveza zahteva, da naj se Bolgarija udeleži vojne, centralni državi zahtevata, naj ostane Bolgarija nevtralna, najvišji cilj Bolgarije pa je združenje vseh Bolgarov. Za to ceno je Bolgarija pripravljena iti v vojno.
Od tega sporočila se znatno razlikuje brzojavka bolgarskega min. predsednika korespondentu amerikanske     agenture      »Associated -
Press«,   Id   jo  objavlja »Pester
Lloyd«: Brzojavka se glasi: »Garancije, ki jih zahtevamo, so realne in konkretne. Ne zadovoljujemo se z obljubami, četverozveza želi našo intervencijo, centralne države hočejo, da ostanemo nevtralni. Mi lahko še več ali manj Časa ostanemo nevtralni. Naš najvišji cilj je združenje celega bolgarskega naroda in k temu nam je Makedonija neobhodna.
Bolgarija je pripravljena poseči v vojno, ako dobi Makedonijo. Turčija je močna, mnogo močnejša kakor mislijo v pvropi. Toda mi smo na vsako eventualnost pripravljeni. Mi nismo nasprotniki nove balkanske zveze, pod pogojem da se nam izroči Makedonija, ki jo imate sedaj Srbija in Grška. Pod temi pogoji bi mogla Bolgarija v vojno, sicer pa ne.«
Voditelji bolgarske opozicije pri kralju.
Sofija, 17. septembra. O javljeni avdijenci voditeljev bolgarske opozicije pri kralju, pri kateri avdijenci je bil tudi navzočen prestolonaslednik, je poslala opozicija časopisom obvestilo, v katerem pravi med drugim: Vsak voditelj je razložil svoje stališče glede vladne politike in zahteval, da se skliče narodno sobranje ter ustanovi koncentracijsko ministrstvo, da se tako preprečijo morebitni sklepi, ki bi bili nasprotni čustvom in interesom naroda in bi mogli imeti usodepolne posledice za deželo. Kralj je vzel izjave opozici-jonalnih voditeljev na znanje in izjavil, da se bo porazumel z ministrskim predsednikom.
Vpoklic vseh neizvežbanih obvezancev v Bolgariji.
»Neue Freie Presse« poroča: Glasilo bolgarske vlade »Narodni Prava« objavlja razglas vojnega ministrstva, ki naznanja, da bodo vsi vojaški obvezane i, ki še niso izvežbani, vpoklicani k 45d nevnim vojaškim vajam.
»Narodni Prava« pristavljajo: Vsak trenotek lahko zažgo iskre evropskega požara tudi našo streho, zato pozdravljamo vsak ukrep, ki zviša našo vojaško pripravljenost na najvišjo stopinjo. Bolgarija noče kr-voprelitja na Balkanu za vsako ceno, vlada je pokazala v teku več kot enega leta, da hoče uresničiti naše narodne ideale z mirovnimi sredstvi. Toda verjeti, da je ohranitev naše nevtralnosti edinole od nas odvisna, bi bilo nedopustno, naivno. Bolgarija bi bila lahko prav kmalu primorana, da nastopi proti svojim sovražnikom z orožjem v roki.
Vpoklic makedonskih rekrutov in prostovoljcev.
Sofija, 17. septembra. Že zgodaj zjutraj so šle številne skupine makedonskih izseljencev po mestu na vež-bališče, kjer je bilo ves dan živahno gibanje. Vpoklicani rekrutje in legijonarji so burno pozdravljali oficirje. Uspeh vpoklica je presegel vsa pričakovanja. Število vpoklicanih mož.je veliko večje, kakor se je mislilo, zlasti ker se jim je pridružilo toliko beguncev.
Narodna slavnost v Sofiji.
Sofija, 19. septembra. Agence Bulgare: Bolgarski narod slavi, danes 30. obletnico združenja nekdanjega vzhodnorumelskega ozemlja s severno Bolgarijo, kar je bila prva etapa na potu k uresničenju narodnega zedinjenja. Obletnica se v celi deželi slavnostno praznuje. V Sofiji se je začela slovesnost s cerkveno ceremonijo na trgu pred kraljevsko palačo ob navzočnosti članov kraljevske rodbine, ministrov, javnih osebnosti in velikanske množice. Po ceremoniji je bil velikanski obhod z zastavami po mestu. V sprevodu so šli tudi veterani srbsko - bolgarske vojne, katerim je sledila legija dijakov. Sprevod se je ustavil pred spomenikom Levskega, enega apostolov bolgarske svobode, pred mavzolejem kneza Aleksandra Battenber-ga, junaka iz 1. 1885., in pred spomenikom carja - osvoboditelja. Prebivalstvo je sprevod slovesno pozdravljalo. Popoldne so bile ljudske veselice. Zvečer je mestni zastop priredil banket, ki so se ga udeležile vse oficijelne osebnosti. Telegrami iz province javljajo, da vlada veliko navdušenje v celi deželi, ki se zaveda pomena današnje slavnosti.
Konference v Sofiji.
V petek dopoldne je konferiral ministrski predsednik Radoslavov z avstrijskim, .nemškim in turškim poslanikom ter na to z romunskim poslanikom. Popoldan je poročal min. predsednik kralju o položaju. Avdi-jenca je trajala do 6. zvečer.
Četverozveza in Bolgarija,
Budimpeštanski listi poročajo, da novi predlogi četverozveze bol-
garski vladi obsegajo v tem ozira nove ponudbe, da Je četverozveza odnehala od zahteve, naj bi Bolgarija šla proti Turčiji v vojno, in se hoče zadovoljiti s tem, da Bolgarija prepreči pričakovano podporo centralnih držav Turčiji in dovoli, da začno ruske čete čez bolgarsko ozemlje po kopnem vojno proti Turčiji. Glede Makedonije ne obsega predlog nič novega, ostaja torej pri tem, da bodo čete četverozveze zasedle sporno ozemlje in je po sklepu miru izročile tisti državi, za katero se izreče Rusija. Radoslavov je rekel ruskemu in angleškemu poslaniku, da je samo ministrski svet poklican o tem predlogu sklepati, po njegovem mnenju pa tudi ta predlog ni primerna podlaga za nadaljnja pogajanja. Bolgarska vlada ne more dopustiti, da bi tuje čete zasedle Makedonijo, sicer pa se Grška neče odpovedati tistemu makedonskemu ozemlju, ki ga ima v rokah. Bolgarska vlada bo porabila vsako sredstvo, da prepreči zasedenje Makedonije po tujih četah, ker ni mogoče v naprej vedeti, kake namene imajo posredovalci. Bolgarija neče vojne, pa tudi nikakega posredovanja. Na vsak način in Če treba za ceno največjih žrtev hoče imeti deželo, ki ji po pravici pripada.
Srbski pogoji.
»Berliner Tagblatt« ve povedati, da izjavlja Srbija v svojem odgovoru Četverozvezi, da je pripravljena, prepustiti Makedonijo kot »bratski dar« Bolgariji, akoravno je Makedonija historično, etnografično in jezikovno srbska zemlja, da tako omogoči novo zvezo med balkanskimi državami, toda le pod pogojem, da se Bolgarija pridruži zaveznikom in da dobi Srbija vse jugoslovanske zemlje.
Za Ohridsko jezero.
Kakor poroča »Novoje Vremja« obstoja diferenca med bolgarskimi zahtevami glede Makedonije in srbskimi koncesijami v bistvu v tem, da je Srbija sicer pripravljena izročiti tudi Bitolj, da pa hoče obdržati ozemlje zapadno od tega kraja torej predvsem Ohridsko jezero in okolico, kjer bi se naj stikali Srbija in Grška, preko katere hoče ohraniti Srbija zvezo z Egejskim morjem. Bolgari, katerim je obljubljena cela Makedonija, se nočejo odreči Ohridskemu okraju.
Rusofilski bolgarski listi v Sofiji ustavljeni.
»Neue Freie Presse« poroča, da je bolgarska vlada ustavila poleg Ge-šovega glasila »Mir«, tudi rusofilske liste »Balkanski Zgovor«, »Narod«, ^Radikal« in »Zarja«.
Ententa kupuje v Bolgariji žito.
Dunajski listi poročajo: Agenti entente kupujejo v Bolgariji veliko žita ter je spravljajo v svoja skladišča. Na ta način hočejo izzvati zvišanje cen in pomanjkanje žita, kar bi imelo za posledico splošno nezadovoljnost in nemire. Ententa je dala baje za to zločinsko akcijo 40 milijonov frankov na razpolago.
Stroga kontrola na bolgarski meji.
Bolgarska vlada je vpeljala strogo kontrolo potnikov na bolgarskih mejah, katere je mogoče prekoračiti le s potnim listom, ki je opremljen s fotografijo in vidiran od kakega bolgarskega poslaništva ali konzulata.
Bolgarska in Romunija.
Agence Telegraphique Bulgare javlja: Z czirom na trditev nekega bukareškega lista, da je bolgarski poslanik iz Bukarešta odpoklican, smo pooblaščeni to vest kategorično dementirati. Poslanik Radev uživa popolno zaupanje bolgarske vlade in še govora ni bilo nikoli o tem, da bi se ga odpoklicalo.
Bukareška »Minerva« ve povedati, da je Romunija pripravljena razpravljati z bolgarsko vlado o izročitvi gotovih ozemelj. Predno pa se reši vprašanje Dobrudže, je potrebno, da si pridete obe državi na jasno, ali bodete korakali skupno ali pa v nasprotni si smeri.
Priprave Romunije.
Oficijozna »Independance Ro-muaine« piše: Kralj se je podal na Sdnevni izlet po Donavi. Ta vest je najboljši odgovor na tendencijozna poročila o gibanju romunskih čet na mejah. To gibanje ni ničesar drugega kakor običajne vsakoletne koncentracijske vaje. V Dobrudži se nahaja le toliko čet, kakor v normalnih časih.
Končen tračno ministrstvo v Romuniji.
Iz Bukarešte poročajo: Ker je položaj tak, da mora zbrati narod vse svoje moči. Je potrebno, da prevzame vlado kabinet, sestoječ iz vseh glavnih strank. Zato sestavlja ministrski predsednik Bratianu koncentracijsko ministrstva I
Vojvoda meklenburški na potovanju.
Vojvoda meklenburški, ki je bil že v Carigradu, je prišel 16. t. m. čez Ruščuk in Brajlo v Malin, kjer sta ga sprejela rumunski kralj in kraljica. Razume se ob sebi, da imajo ta potovanja meklenburškega vojvode velik političen pomen. »As Est« pravi, da je imel vojvoda tudi sestanek z bolgarskim kraljem.
Pri kralju Konstantinu.
Neki dopisnik »Beri. Tagbl.« je bil sprejet od grškega kralja Konstantina na gradu Staoti. Kralj je že skoro popolnoma ozdravel. Političnih izjav ni hotel dati nobenih, pač pa je poročevalec dobil vtisk, da kralj Konstantin trdno zaupa v bogato in mirno bodočnost grškega naroda.
WoIffov biro javlja iz Novega Jorka: Vprašanje o potopu amerikanskih ladij »Hesperian« in »Ordu-na« je smatrati za rešeno. Vse je odvisno, kako se reši vprašanje o potopu ladje »Arabic«, ker je s tem v zvezi sploh celo vprašanje o boju podmorskih čolnov.
Potop parnika Esperian«.
»Frankfurter Zeitung« javlja: »Agence Havas« poroča iz Washing-tona: Državni departement je dobil noto, ki glede parnika »Esperian« odklanja vsako odgovornost »Frankfurter Zeitung« pripominja: Ta vest je nov dokaz, da skušajo naši sovražniki dati tudi najnedolžnejši stvari tendencijozno vsebino. Oči-vidno gre pri tej »nemški noti,« za vest, ki jo je izdal Wolffov biro, da namreč »Esperian« ni bil torpediran, marveč je zadel ob mino. Iz te čisto informativne vesti je napravila »Agenca Havas« kar končno odklonitev vsake odgovornosti. Nemško-ameriško razmerje se naj pač na vsak način moti.
Avstrijski poslanik Dumba.
Reuterjev biro javlja iz Wa-shingtona: Ko je amerikanski poslanik na Dunaju izročil noto, prosečo odpoklic poslanika Dumbe, je dobil odgovor, da bo poslanik Dumba na posvetovanje poklican domov.
Romunska armada.
Vesti o vojnih pripravah Romunije pohajajo večinoma iz ententine-ga vira in so torej jako nezanesljive. Vsekakor pa obračajo občo pozornost na Romunijo in njeno armado.
Organizator romunske brambne sile je pokojni kralj Karel, kateremu je bila vzor nemška armada. Pozneje so se pojavili močni francoski vplivi in mlajši romunski častniški naraščaj je vzgojen zelo v francoskem duhu.
Romunija ima seveda splošno vojaško dolžnost, ki traja od 21. do 46. leta. Romunski vojak služi 7 let pri »aktivni armadi«, in sicer 2 leti (pri pehoti), oziroma 3 leta (pri ostalih strokah) v aktivni službi (pod zastavo), ostala leta v takozvanih »dopolnilnih zborih«, ki se sklicujejo od časa do časa k orožnim vajam: 12 let traja služba v rezervi, in 6 let v milici (črni vojski). Aktivna in rezervna vojska tvorita takozvano operativno armado, milica je po or-ganizačnem statutu določena za službo v etapnem prostoru in v notranjosti države. (Kakor znano, je sedanja vojna razliko med »operativno armado« in »črno vojsko« popolnoma izbrisala.) Romunska armada je razdeljena v pet armadnih zborov z 10 pehotnimi divizijami, 10 brigadami pehote in 10 brigadami artiljerije. Vsaka divizija sestoja iz dveh brigad pehote (po 2 polka = 6 bataljonov), iz 1 lovskega polka, treh eskadron, 1 artiljerijska brigada (2 polka po 6 baterij, vsaka s 4 topovi), 1 pijonirske stotnije, potrebnega trena in tehničnih čet.
V vojni se mobilizira poleg 5 armadnih zborov še takozvano armadno zapovedništvo, ki razpolaga s 5 rezervnimi pehotnimi divizijami in 2 divizijama konjenice. Vsak armadni zbor razpolaga v vojni s 3 divizijami pehote, in poleg ostalih .čet še z 1 divizijo havbic, 1 telegrami oddelek, 1 pontonski bataljon, municijskimi in tehničnimi ter sanitetnimi kolonami. Armadnemu zapovedništvu neposredno podrejene pa so gorske havbice in možnarji, 14 graničarskih stotnij, avijatični park in železničar-ki bataljon.
Romunska armada se spopolnu-je iz divizijskih dopolnilnih okrajev, kontingent je znašal leta 1913/14 48.000 + 4000 mož, število za vojaško službo sploh sposobnih znaša vsako leto 75.000. Zgoraj omenjenih 4000 letnih rekrutov pride vsako leto v posebne oddelke, podobne našim nadomestnim bataljonom. Vendar so ti oddelki stalni in menjajo le vsako leto po večkrat svoje moštvo, ki se izvežba in zopet odide.
Mirovno stanje romunske armade je znašalo leta 1913. 6000 častnikov in vojaških uradnikov, 5300 podčastnikov, 81.900 mož in 24.000 konj.
V vojski sestoji romunska operativna armada (brez nadomestnih in garnizijskih čet ter brez milice) iz 220 bataljonov, 14 graničarskih stotnij, 83 eskadronov, 174 baterij, 19 stotnij trdnjavske artiljerije in 30 tehničnih stotnij, skupaj 250.000 pušk, 18.000 sabelj (jezdecev), 700 modernih topov in 300 strojnih pušk. S pomočjo nadomestnega, že izvežbane-ga moštva pa je mogoče ustvariti v najkrajšem času nove formacije tako, da je vojno silo Romunije ceniti na najmanj 500.000 mož.
Romunska armada je dobro oborožena. Pehota ima Manliherice, kalibra 6*5 mm, kavalerija karabinerje istega sistema, artiljerija je opremljena večinoma s 7*5 cm brzostreini-mi topovi Kruppovega izdelka. Poljska uniforma je zeleno - siva.
Ob Soči.
Krvavo šumi Soča . . . Vedno bolj krvavo je njeno šumenje, vedno bolj krvave so njene pravljice, te tako strašne pravljice. Ali ne more jih izročiti prihodnjim rodovom, marveč nese jih s seboj v daljnje višnjevo morje, kjer se razbijejo v male, krvavordeče atome. Morda bi bilo tudi bolje, ako bi zanamci ne izvedeli ničesar o žrtvah, o trpljenju junakov, o preliti krvi, ki vpije po zadoščenju, o sovraštvu izdajskega Italijana; ali potem bi bili pozabljeni tudi čini najhrabrejših med hrabrimi, ki uničujejo najljutejše prizadevanje sovražnika, izgubili bi se brez sledu v vsakdanjosti. In tem na ljubo, ti reka, ki nikoli ne vsahneš, poj dalje svojo besno krvavo pesem! Kajti tudi najmanjše tvojih kapljic se bleste junaške krvi in v svojem toku napolni svet s krvavim spevom svojih pravljic našega življenja polnih!
Ko si ležimo tako drug drugemu nasproti, sovražnik in mi, mestoma oddaljeni nekaj korakov, in ko nekaj dni nazdevno ničesar ne delamo, imamo zadosti časa, da se spoznavamo in da se učimo iz prednosti in napak sovražnika ter se ž njimi okoriščamo. Rekel sem, da nazdevno ničesar ne delamo, ker v vojni absolutne nedelavnosti ni. Najmanj se mora opazovati in patruljirati, kar zahteva že živahno delavnost. V našem slučaju moramo tudi še graditi pozicije, nalagati strelske jarke, zapreke in pota, kar opravljajo poleg neštetih, odlično delujočih delavskih oddelkov pijonirskih in sa-perskih stotnij čete prve.črte in rezerve. Naravnost čuditi se je, kaj napravijo čez dan Čete, ki cele noči prečujejo. In pri tem se opazuje vsako gibanje sovražnikov, ako se na primer hoče priplaziti do naših pozicij, držeč pred seboj vreče peska, ali ako se hoče nam približati s sapami; vsak poskus vdušimo v kali in tako vzamemo sovražniku veselje, da bi poskusil isto še enkrat. Vidi se pri tem večkrat zanimive prizore. Tako smo opazili nekoč v nevihti ponoči v nekem skednju, kako se je živahno.zabliskalo, dozdevno so bile električne žepne svetilke, iz česar smo mogli sklepati, da so tam častniki zbrani. Mi bi bili tudi radi pozdravili gospode, ali vsled hude nevihte nismo mogli napraviti telefo-nične zveze z našo težko baterijo cd tam. Da, ta artiljerija! Ležimo na hribu in čez nas strelja naša in sovražna artiljerija. Na to čustvo, spočetka nič kaj prijetno, se mora človek šele navaditi. Razločno se more opazovati učinkovanje ene in druge. Vsakemu strelu se sledi z nemirom in se ugiba, kak bo njegov učinek in uspeh. Samo časih, ko je le že pre-divje, ko od vseh strani bruhajo skrite baterije vseh kalibrov svoj uničevalen ogenj in se ne razločuje več lastnih od sovražnih, zapreš apatično oči in čakaš potrpežljivo, da poneha grom topov in se prične pehotni napad. Navadno je ljuta kanonada priprava za nehotni napad.
Sovražna artiljerija strelja precej dobro: ves hrib obmeče, ne pa, da bi dosegla kake- znatne rezultate. Tudi zvita je, naša Da je še bolj zvita. Tako so postavili Italijani pred kratkim več tonov, dozdevno več nego eno baterijo. Zdai so izkopali predor. Potem so streljali eno za drugim, nakar se je moštvo umaknilo v predor. Na ta način torej jim nismo mogli blizu. Le ako bi bil strel zadel v topove, bi bili imeli škodo. Naša artiljerija pa je glede na to naperila svoje topove na sovražne baterije in čakala. Pri prvem sovražnem strelu je odgovorila, in glej! italijanski zvitosti Ie bilo konec, nič več se niso oglasili. Naša vrla artiljerija jim je vzela vse veselje za to.
Kadar je odmor v bojevanju, bi lahko uživali krasoto primorske pokrajine, ako bi nam ne grenil užitka
76
mrliški smrad. Pred našimi m italijanskimi žičnimi zaprekami leže množine italijanskih trupel, ki razširjajo okrog strahovit smrad. Ona 'trupla, ki leže bližje, se poškropi s karbolno in lizolno kislino, - da se vsaj malo smradu odpravi. Mnogo več še trpe Italijani radi tega, kar se da sklepati iz tega, da so poslali pred kratkim k nam parlamenterja, da iz-posluje odmor, da pokopljejo mrtve. Ker pa je bil le infanterist in tudi drugače ni izpolnil mednarodnih določb, se mu ni moglo ugoditi, on pa je moral ostati tu kot vjetnik. Govoril je nemško brez hibe. Popoldne so zahtevali Italijani svojega moža nazaj, ko pa se jim je reklo, da naj pošljejo drugega parlamenterja točno po mednarodnih predpisih, so odgovorili, da so razumeli, ali najprvo so hoteli svojega vojaka nazaj, sledil je klic: »Halo! Avstrijci, nazaj aašega vojaka!« puške so začele pokati in nehati niso hoteli do pozne noči.
Časih nas imajo še radi, kakor se zdi; nedavno temu so vrgli v naše pozicije obilo jabolk, naši so jim vrnili dobroto z bomboni, češpljami in drugim, kar so ravno imeli. Iste roke so metale kmalu nato čisto mirne krvi smrtonosne ročne granate . . . Tako so pravljice ob Soči.
Razpoloženje naših čet je izvorno; še celo v rojni črti, nekaj korakov oddaljeni, žvižgajo in veselo popevajo. Neprestana delavnost ne dopusti sentimentalnih misli. Italijani - pribežniki pripovedujejo sicer z grozoto, da žive kakor krti v svojih podzemskih luknjah, vendar pa čujemo časih harmoniko iz njihovih jarkov. To je resnica iz pravljic ob Soči, da smo ostali ljudje navzlic vsemu, in sicer vsi . . .
IZ
I.
V Repentabru na Krasu je umrl c. kr. poštni asistent gospod Ludovik R a v b a r.
Poroka. Poročil se je na Bledu g. dr. Henrik O k r e ti č, odvetniški kandidat in sin glavnega odvetnika na kasacijskem dvoru g. Ivana Okretiča, z gospico Edito Pret-nerjevo, hčerko tržaškega odvetnika g. dr. M. Pretnerja. Naše čestitke!
Tiralico objavlja uradni »Osser-vatore Triestino« za naslednje osebe, ki so pobegnile v inozemstvo in jih vojaško sodišče zasleduje zaradi zločina proti državni oboroženi sili v smislu § 327 vojaškega kazenskega zakonika: dr. Hrnko H in k o v i č, odvetnik in hrvatski poslanec; dr, Franko P o t o č n j a k, Fran S u p i 4 l o, izdajatelj in odgovorni urednik lista »Rječki Novi List«, in Dragotin G u s t i n č i č, inženir.
Kraji, Južno od Gorice, so bili pod sovražnim ognjem . . . tako je povedalo sobotno uradno poročilo. Južno od Gorice so: St. Andrež, Sovodnje, Rubije, Gabrije, Rupa, Miren, Ore-hovlje. Na vse te kraje streljajo Italijani pogostoma in so napravili tam že dosti škode na poslopjih in po poljih. Zadeli so tudi že Bilje. Že pred časom je priletela granata v šolsko poslopje v Biljah in druga je obiskala gospoda župana Savnika. Iz nekega pisma z goriške fronte posnemamo: »Grem skozi Štandrež. Cerkev je porušena, porušena hiša poleg nje. (To je lepo poslopje, krčma Petra Lutmana). Vsakih deset korakov kaka jama, katero je izkopala granata. Grem ob cerkvi v Mirnu. Tudi v njo sije solnce zgoraj skozi odprtine, ki so jih napravile granate. Svečam dva vojaka. Peljeta mrtvega tovariša, z apnom je obeljen. Že vem, za kako boleznijo je umrl. Razvila se je močna kanonada, sovražnikova in naša. Jaham čez polje. Nisem ravno dobro razpoložen. Vsak drug korak moraš ali preskočiti jamo, ali iti okoli nje, italijanske granate kopljejo jamo pri jami . . .«
Na Kalvariji nad Podgoro. Iz nekega pisma: »Spenjam se na Kalva-rijo. S Kalvarije se nudi diven pogled na Gorico in njeno okolico. Od tu do Soče precej vojakov, ki varujejo konje. Pojejo slovensko in hrvatsko, Soča jim pomaga s svojim žubo-renjem, da pove Italijanom: Nisem vaša in nikoli ne bom! Gledamo na železniški most. Jame na levo in desno, kaka granata je padla tudi na mest. Zvile so se tračnice, tako, kakor kadar mačka reži na prsi ... Ko si na vrhu, se ti zdi, kakor si dospel v mesto. Čitaš »Vila Istra«, »Vila Dalmacija« itd. Pred njo mali perivoj, obzidan s samimi italijanskimi šrap-neli večjega in manjšega kalibra. V njem razno cvetje. Potrkamo na vrata. »Naprej!« zakliče major, ponudi stolico, ponudi cigarete. Brat je Slovenec, za zasluge poprej odlikovan s križcem tretje vrste, zadnje dni z železno krono. Na večer so se zbrali oficirji okoli njega, kakor deca okoli očeta. Veselo je bilo. Italijan je stre-petaJ v okopu okoli sto korakov ni-^e. Kdo ve, lcaw je mfeik Minete, <te
ga napademo. Počasi, prijatelj, prfcfe tudi ta čas ... Grem v Gorico. Nad Podgoro in Kalvarijo oblaki dima. Italijani zopet poskušajo svojo srečo. Jim že dajo Dalmatinci! »Deve esser una fabbrica dei Dalmati in Austria« (Mora biti neka tovarna v Avstriji, ki dela Dalmatince) je rekel te dni neki vjeti italijanski oficir . . . Naše topništvo je ob-6. zvečer obsulo z ognjem Italijane pri Pevmi. Niso zaostale tudi mine. Vse je bilo v dimu. Italijani so skakali iz jam, naše brzometne puške pa: tak, tak, tak . . . Kasneje zopet ljut ogenj, zjutraj kanonada. Sedaj je na vrsti »črna Marija«!« ...
Kolera v Trstu. Kakor je razvidno iz uradnega poročila 17. t. m. ni v Trstu nobenega slučaja kolere več. V magdalenski bolnišnici so 4 osebe kontumacirane, s Čemer pa ni rečeno, da so bolne na koleri. Tržaška občinska in državna zdravstvena oblast sta storili svojo dolžnost v polni meri.
Kje se nahaja družina Gabrijel-čičeva iz Ložic na Kanalskem hišna številka 4. Kdor kaj ve, naj sporoči Antonu Gabrijelčiču pri c. kr. lovskem bataljonu št. 8, kompanija št. 2, poljska pošta 32.
Disciplinarna razprava proti dr. Grisogonu. Na prizivnem sodišču v Zadru se je vršila v petek in soboto disciplinarna razprava proti sodnemu svetniku dr. Ivi Grisogonu, ki je bil obtožen radi političnega delovanja. Branil ga je dr. Sardelič, odvetnik iz Kotora. Sodni dvor je sklenil, da se za sedaj prekine disciplinarno postopanje, ker je obtoženec pozvan v vojno službovanje.
Dnevne vesti.
—  Stotnik  Rudolf  Šmuc. Iz
častniških krogov nam pišejo: Stotnik Šmuc je padel. Na Mali Šmaren je prišel njegov dečko s severnega bojišča in prinesel neverjetno vest. Šmuc, pa mrtev! Še pred nekaj tedni smo se veselili v njegovi družbi, zdaj pa v grobu slavnih! Rojen je bil v Ljubljani 1. 1884; sin širom naših krajev znanega kantinerja Šmuca. Služil je pri zagrebškem 53. pešpol-ku, Trenovih pandurov, nazadnje pri 4. bataljonu v Foči; letos sredi avgusta so ga pa prestavili k 97. peš-polku.Vojna od pete do glave kot oče njegov. Pred letom se je vojskoval na hercegovsko - črnogorski meji ter zaplenil v Zagrebu razstavljeni črnogorski top. Takrat je bil težko ranjen v desno roko, odlikovan z najvišjim pohvalnim priznanjem za hrabrost in kmalu nato povišan za stotnika. — V bolnici ni imel obstanka, temveč se je prostovoljno javil za službo pri kadru. Zavoljo njegovih velikih zmožnosti so ga odredili za učitelja na ogulinski šoli za pričuvne častnike. Njegovi učenci se ga spominjajo z velikim spoštovanjem in pravijo, da je bil gotovo njihov najboljši učitelj. — Ko nam je Lah napovedal vojsko, Šmucu ni dalo miru. Pustil je šolo in se v varstvo svoje ožje domovine prostovoljno javil na fronto. Imel je oditi ta mesec, medtem so ga pa prestavili k drugemu polku. O njegovih zadnjih urah sem zvedel toliko: Pri napadu dne 2. t. m. popoldne na ruske postojanke v vzhodni Galiciji se je držal nadvse hrabro in vjel s svojimi ljudmi Čez 400 Rusov. — Med jurišem dobi strel v meča leve noge. Dfi se obvezati za silo, pa naprej s svojimi Junaki. Ko so jurišali zadnjo oostojan-ko, dobi zapored dve kroglji v glavo. — Pokopali so ga z vojaškimi častmi izza fronte v jugo - iztočni Galiciji. Stotnik Šmuc nam ostane v najboljšem spominu: ne samo kot inteligenten pa hraber častnik, temveč tudi kot nenadomestljiv družabnik. Gorenjska kri mu le dala originalen humor. .V službi jaatančen irustroa. v
družbi vesel, razposajen. Dosti je bilo povedati, da smo bili v njegovi družbi, pa so že vedeli, da se nismo držali kislo. Črnogledi varuhi zapeč-kov so mu to včasi šteli v zlo; niso vedeli, da zna biti isti Šmuc tudi sila resen. Pripravljal see je za gimnazijsko maturo in le nagel odhod na bojišče je preprečil, da stotnik Šmuc ni danes abiturijent. Celo pisal je. Pred časom je razpisalo vojno ministrstvo nagrade za kratke poljudne povesti iz vojaškega življenja. Tik pred vojsko mi je dal v Foči čitati par prijetno pisalnih, humorja polnih odstavkov o dejanju in nehanju hrabrega kranjskega Janeza. Ne vem pa, če je vsled vojnih dogodkov delo dovršil ali ne. — Poznal ga je skoro cel Zagreb, vsled črnogorskega topa je pa postal eden najpopularnejših zagrebških častnikov. Slava njegovemu spominu!
— Vojaški dopusti za jesenska kmetijska dela. Po razglasu c. kr. poljedelskega ministrstva z dne 11. septembra t. L, št. 39.064, je c. kr. vojno ministrstvo odredilo, da je, kakor dopuste (komandiranje) za žetev tudi za kmetijska dela, ki jih bo še opraviti v tem letu (obdelovanje njiv za jesensko setev pšenice in rži, priprava zemljišč za spomladansko setev in saditev, spravljanje lanu, ko-nopelj, koruze, krompirja, grozdja, sladkorne pese, ajde itd.), dovoliti po sporedu kratke dopuste, in sicer primerno Časom dotičnih kmetijskih del, oziroma da je dati občinam "in pcedinim posestnikom za taka dela moštvo na razpolago (komandiranje). Kdaj se začno dotični dopusti (komandiranje), določi vojaško poveljstvo kratkim potom dogovorno s političnimi oblastvi na podstavi krajevnih razmer. Glede teh dopustov veljajo zmiselno določila o žetvenih dopustih z naslednjimi dopolnili, oziroma izpremembami: 1. Častniki in vojaki črnovojnih stražnih bataljonov in Črnovojnih bataljonov (teritorijalnih bataljonov), ki so določeni za straženje vojnih vjetnikov in kot politično sumnih internirancev, dobodo le izjemoma ob prav posebno ozira vrednih razmerah dopust, če dopušča to število vojaštva. 2. IColikor dopuščajo vojaškoslužbene razmere in niso s tem oškodovani drugi vojaki, ki imajo pravico do dopusta, se sme dati dopust enemu in istemu možu za različna kmetijska dela, toda le izmed moštva, kr ni sposobno za vojno službo. 3. Za dopuste so določene na Kranjskem mejne Črte Kepa-Triglav-Podbrdo - Idrija - Ajdovščina, Razdrto - Senožeče - Trnovo - Kranjsko-istrska meja in istrsko-hrvatska meja do Bakra. 4. Vojaška poveljstva smejo v prav posebno ozira vrednih primerih na utemeljeno prošnjo dovoliti, da se samostojni kmetovalci, potem gospodarski uradniki pri kmetijskih zadrugah, dalje kovači in ko-larji, ki so-potrebni za kmetijske namene, odvežejo vojaške službe, za omejen čas do največ treh mesecev. Dotično prošnjo' je vložiti pri pristojnem okrajnem glavarstvu, ki jo bo poslalo v rešitev vojaškim poveljstvom. 5. Prošnje, da se odvežejo vojaki za dobo, ki presega tri mesece, ali ki se tičejo kategorij, ki niso naštete zgoraj pod 4., kakor gozdarjev, ribičev, mlinarjev, sodarjev, pi-vovarnarjev, mlekarjev, poslovalcev kmetijskih korporacij in komisij, je istotako vložiti pri pristojnem okrajnem glavarstvu, treba pa je dokazati, da obstoje posebno ozira vredne okolščine. Prošnje za dopuste ali odvezo, ki se bodo vložile naravnost pri c. kr. vojnem ministrstvu ali pri c. kr. deželnobrambnem ministrstvu, se ne bodo vpoštevale. Posebno se še opozarja na to, da ni treba vložiti prošnje za dovoljenje dopusta za normalne kmetijske dopuste. Dopusti se dovolijo tudi na podlagi prošnje, ki jih moštvo ustno izreče pri raportu. Vojaška oblastva, ki rešujejo prošnje za dopust, so že primerno obveščena. — Izrecno se pa pripomni, da pri dopustih ali začasnih odvezah pridejo v poštev v slučajih pod 2., 4. in 5. le taki vojaki, ki niso v vojnem območju, ki se torej nahajajo že pri nadomestnih krdelih zadaj za ar-madnim območjem.
— Nabava raznih predmetov za
c. In kr. vojsko. C. in kr.?vojno ministrstvo nabavi v drugi polovici meseca septembra razne predmete, med njimi signalne piščale, razne znake za delavce, beležnice po predpisanih vzorcih, telesne preveze, male žaklje za oskrbovalne .predmete, blago za egaliziranje v raznih barvah, podlogo iz bombaževine v raznih barvah, Jermene za čevlje, platno za podloge, ogrevala za roke, kaliko za podlogo, cele garniture predpisanih montur za kaznjence z ovratnicami, robci in brisačami, zaponke za plašče, vreče za napajanje iz blaga, vrti, predpisane svetilke. Natančen seznam Je na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Ponudbe je poslati c in kr. vojnemu minister-stvu, oddelek 13. Ponudbe Je kolko-yati s talkom za 1 K; vsebovati mr
rajo dobavno ceno, dobavno množino in dobavni termin.
— Kuhanje žganja. Na podlagi
zakona o vojnih dajatvah z dne 26. decembra 1912, drž. zak. št. 326, so se odvzele mnogoštevilnim strankam, ki so se doslej pečale s kuho žganja, njihove bakrene žgalne priprave v vojne namene. Da se omogoči tem strankam navzlic omenjeni odredbi žganjekuha, določa od finančnega ministra sporazumno z ministrom za notranje zadeve in z ministrom za deželno brambo izdana naredba z dne 3. avgusta 1915, drž. zak. št. 227, da so zavezani podjetniki narejnini podvrženih zganjam in posestniki žgalnih priprav, ki služijo za davka prosto kuho žganja za domačo porabo, dovoliti takim strankam porabo njihovih žgalnih priprav proti primerni odškodnini. Ta dolžnost obstoji izključno le napram onim strankam, ki so morale oddati svoje lastne žgalne priprave v vojne namene. Da opravijo te stranke po možnosti nameravane kuhe žganja na tujih žgalnih pripravah, je izdalo c. kr. finačno ravnateljstvo v Ljubljani na vsa c. kr. prigledna okrajna vodstva finančne straže, na vse c. kr. oddelke (ekspoziture) finančne straže in na vse c. kr. davčne urade na Kranjskem primerna navodila in jim naročilo, naj prizadete stranke prilično pouče, kako jim je v ta namen postopati. Priporoča se torej prizadetim strankam, da se zglase pri imenovanih uradih, kjer dobe potrebna pojasnila. Vobče se opozarja, da bodo morale stranke, ki se jim je odvzela lastna žgalna priprava in se hočejo poslužiti v svrho kuhe žganja, bodisi proti obdačenju ali za lastno porabo davščine prosto, tuje žgalne priprave, to vnaprej priglasiti pri pristojnih oddelkih (ekspoziturah) finančne straže z naznanili, za katere dobe tiskovine brezplačno pri dotičnih oddelkih (ekspoziturah) finančne straže. Te tiskovine naj izpolnijo stranke v zadevnih kolonah in naj jih čim prej pošljejo pristojnim oddelkom finančne straže, ali pa naj se zglase osebno pri oddelkih finančne straže in podajo ustno potrebne podatke, da bodo izpolnili tiskovine finančni stražniki. Kdor namerava kuhati žganje v času od 1. novembra do 31. decembra 1915, naj poda naznanilo do 5. oktobra 1915. Kdor namerava kuhati v času od 1. januarja do 28. februarja 1916, naj poda naznanilo do 25. novembra 1915. Kdor hoče kuhati v času od 1. marca do 30. aprila 1916, naj poda naznanilo do 25, januarja 1916. Kdor hoče končno kuhati v času od 1. maja do 30. junija 1916, naj poda naznanilo do 25. marca 1916. Na podlagi naznanil bo c, kr. finančno ravnateljstvo določilo za porabo tujih žgalnih priprav opravičene osebe, jim nakazalo žgalne priprave, na katerih jim bo kuhati, ugotovilo vrsto in delavne dobe, v katerih jim bo žgalne priprave porabljati, ter določilo po lastnem preudarku odškodnine, ki jim jih bo plačati posestnikom žgalnih priprav, na čegar žgalnih pripravah bodo kuhale. Ta odločitev odškodnine pa ne bo kratila morebitnih medsebojnih tozadevnih dogovorov. Odškodnino je plačati pred porabo žgalne priprave, ker se sme sicer poraba odkloniti. Naglasa se pri tem, da imajo pri sicer enakih okolnostih kuhe žganja proti plačitvi narejnine prednost pred davščine prostimi in kuhe žganja iz snovi lastnega izdelka prednost pred onimi iz snovi tujega izdelka. O odločbi c. kr. finančnega ravnateljstva bo dobila obvestilo vsaka prizadeta stranka, torej oseba, na čegar žgalni pripravi se bo kuhalo in oseba, ki bo žgalno pripravo vporabljala. — V lastnem interesu posestnikov žgalnih priprav je, da tudi sami naznanijo od njih samjh nameravane žga-njekuhe na analogen način, kakor posestniki rekviriranih žgalnih priprav, poslužujoč se predpisanih tiskovin. Pri tem naj se vse nameravane žganjekuhe naznanijo z enim naznanilom. V rubriki 17 naznanila naj se v tem slučaju pripomni »Kuha na lastni žgalni pripravi*. Sploh je želeti, da se stranke, ki so se jim žgalne priprave odvzele in one, katerim so žgalne priprave ostale, po občinah glede porabe ostalih žgalnih priprav in posebno glede časa, kdaj naj katera kuha, po možnosti med seboj zedinijo in odločijo za razne žgalne dobe, da s tem olajšajo porazdelitev. V tem oziru imajo organi c. kr. finančne straže ukaz, da stranke opozore na težkoče, ki temelje na izrednih razmerah in ki onemogočajo popolno vpoštevanje izraženih želja glede dodelitve gotovih žgalnih priprav in določitve gotovih žgalnih dob. Vpoštevajoč te razmere, naj se stranke $ede porabljanja v posameznih občinah ostalih žgalnih priprav potom medsebojnih dogovorov zedinijo in tako po možnosti odredbe c. kr. finančnega ravnateljstva v svojem lastnem interesu olajšajo. Če se prideljena tuja žgalna priprava da
prave dolžan, dovoliti prenos, ni pa dolžan, pripustiti, da se porablja žgalna priprava na njemu lastnem zemljišču. Glede prijave kuhanj žganja veljajo splošne določbe. Prestopke proti odredbam, ki jih bo fi, nančna oblast izdala na podlagi citirane ministrske naredbe z dne 3. avgusta 1915, bod kaznovale politične okrajne oblasti I. instance z denarnimi globami do 500 kron ali pa z zaporom do enega meseca.,«
— Nad sto italijanskih vjetnikov so pripeljali včeraj v Ljubljano. Vjet-niki, večinoma mladi ljudje, pripadajo raznim italijanskim polkom. Imajo še vedno poletne uniforme, v katerih jih očividno že zelo zebe.
— Mesto venca na krsto pokojnega gosp. Ferdinanda Souvana Je naklonil gosp. Josip P 1 e i w e i s vsoto 25 K za namene okrepčevalne štacije »Rdečega križa« na glavnem kolodvoru.
— Občinski svet v Postojni je razpuščen in je deželnovladni tajnik dr. L u k a n imenovan za gerenta.
— Notarska vest. Notar Viktor P o z n i k v Senožečah je premeščen v Lož.
— Umrl je nagle smrti c. kr. višji poštni oficijal g. Ferdinand Sv e t e k v starosti 57 let. Pokojnika, ki je bil član znane narodne družine ljubljanske, so našli mrtvega v stolni cerkvi. Najbrž ga je zadela kap.
— V Ljubljani Je umrla gospica Zmagoslava M a s 1 e na cesti na Rožnik št. 41., v starosti 27 let. Naše sožalje.
Streljanje na lovu. Za Kranjsko svoj čas izdana prepoved streljanja se je, v kolikor gre za izvrševanje lova, preklicala za politične okraje Kočevje, Krško, Litija, Novo mesto in Črnomelj. Za vse druge politične okraje ostane prepoved streljanja v celem obsegu v veljavi.
V Tržiču je umrl ondotni hotelir in lesotržec gospod Matevž Lončar.
Sv. Višarje. Poroča se k požaru na Sv. Višarjah: Začela je goreti najprvo streha nad glavnim altarjem, ogenj se je oprijel velikega cerkvenega vhoda in slednjič strehe na zvoniku. Po preteku jedne ure je bito na mestu svetišča golo zidovje. Italijani so tako porušili za Sveto goro Višarje.
Umrl Je v Kozjem 18. t. m. tamošnji učitelj Ludvik U1 č a r. Pogreb se je vršil v ponedeljek dne 20. t. m. popoldne. N. v m. p.!
Umrl je enol. prostovoljec jurist Karel Ogrizek na bolezni, ki si jo je dobil na južnem bojišču. Bodi mu lahka zemlja slovenska!
Zaradi privijanja cene riža je bil v Gradcu obsojen trgovec Wet-tendorfer iz Eggenberga na 18.000 kron globe.
Drobne   vesti   s Štajerskega.
U m r 1 j e v Celju vsled ran z bojišča pešec Anton Čatež od 87. pešpolka*
— Umrli so: v Braslovčah gospa M. Plaskan, soproga veleposestnika Ant. Plaskarfa; v Janževem vrhu na Pohorju posestnik Jožef Grubelnik; bivši več letni občinski odbornik in župan občine; v Pernovem pri Žalcu vsled kapi posestnik Jožef Cokan.
— I z P t u j a. V Brezovcu je nekdo udri v sobo prevžitkarice Roze Lajh in jo je s sekiro ubil. Sumijo njenega zeta, da je to storil, ker je bil jezen, da je moral tašči pred kratkim plačati 2000 K dolga. — Iz Maribo-ra. Za stolnega prosta je imenovan konzist. tajnik dr. Ivan Tomažič.
Italijanski vjetnikl v Celovcu. S transportom ranjencev 17. t. m. so pripeljali v Celovec 1.8.vjetih Italijanov, med njimi je bilo nekaj ranjenih; berzaljerev je bilo med njimi 8.
— Dne 15. so bili pripeljali v Celovec okoli 200 italijanskih vjetnikov, katere pa so odposlali na Gornje Av> strijskfe
Justifikacija v Celovcu. Dunajski listi poročajo iz Celovca: Na dvorišču jezuitske vojašnice so ustrelili 1. septembra ob 7. zjutraj dunajskega črnovojnika Marka Mačka, ki je bil obsojen na smrt radi zločina strahopetnosti pred sovražnikom.
Kino Ideal. Samo še danes ne« preklicno velikanska nravstvena drama v štirih dejanjih »Maščujoča ljubezen« ali »Plesalka iz črne taverne«. Brez dvoma se lahko šteje ta filmski umotvor k najboljšim dramam današnjega časa. Vrednost filma povzdigne dejstvo, da se nahaja glavna vloga v rokah znamenite France-sce Bertini, ki igra z umetniško virtu-oziteto. — Izvrstna in humorja polni je veseloigra »Pač lepa Je vojaška ljubezen« z Hugo Muiler - LInke v glavni vlogi — Jutri »Plameni Marsa«, napeto zanimiva drama v štirih delih in pa izvrstna veseloigra v dveh delih »Fotografična tekma«.
Tatvina. Iz veže kino - gledališča »Ideal« je bilo ukradeno kolo, ki nosi napis: Peter Škafar. — V Mali
JK3£g& & ŠgjlJflS JgfcJ j&šPi Pfi prosupiieiri so aretirali ofe
215. štev.
.SLOVENSKI NAROD* dne 20. septembra 1915
Stran 5.
ko 371etno deklo, ker*; je kradla ni polju._
Razne stvari.
* Vojvoda Albreht Meklenburški,
ki se je mudil sedaj v Carigradu in in pri romunskem kralju, je prišel v petek zvečer na Dunaj in je bil v so* boto dopoldne v posebni avdijenci pri cesarju.
* Samomor japonskih častnikov pri Lvovu. Japonsko poslaništvo v Pekingu poroča, da sta izvršila 18. junija japonska častnika Nagano in Va-šimato, ki sta se nahajala pri ruski armadi pred Lvovom, samomor, da ne prideta v avstrijsko vojno vjetništvo.
* 50 letnico svojega rojstva praznuje danes slavni učenjak dr. Lu-bor Niederle, profesor arheologije in in slovanske etnologije na praški univerzi. Niederle si je že v mladih letih pridobil svetovno ime in velja kot ena prvih avtoritet na polju slovanske etnologije.
* Rusko-angleška ženitev. Pred
kratkim se je javljalo, da se namerava angleški prestolonaslednik zaročititi z dansko princesinjo Heleno, sedaj pa piše »Lokalanzeiger", da si bo izbral nevesto med hčerkami ruskega carja, kar da je že od nekdaj največja želja angleške kraljice.
* Meso in mast. Angleško pomorsko sodišče je spoznalo za zapa-deno blago 23 milijonov funtov mesa in špeha, ki ga je 15 ladij peljalo v Kodanj. Odposlali so to blago amerikanski eksporterji. Sodba pravi, da je bilo to blago brez dvoma namenjeno za nemško armado.
* Eksplozija. „Matin* javlja: V tovarni za izdelovanje smodnika in granat Le Pecque se je v četrtek dopoldne zgodila eksplozija. Popoldne se je zgodila nova, ravno tako močna eksplozija, ki je vnovič napravila jako veliko škodo. Tudi to pot je bilo več delavcev ranjenih. Vojaška oblast je uvedla strogo preiskavo.
* Črnogorci v Skadru. „Alban. Korr. poroča: Črnogorci so postavili v Skadru za civilnega gubernatorja Iva Boža Petroviča, bratranca kraljevega, ki je prevzel svoje posle 12. julija. Vsi uradniki, izvzemši carinarje, so ostali na svojem mestu, tudi skaderski župan Gjilbeg uraduje, prideljen mu je le črnogorski tajnik Vučinič. Žandarji na konjih in policija so ostali v službi, ostali žandarji so bili odpuščeni. Dne 16. julija so spravili Črnogorci nekatere odlične Albance v Podgorico, kjer so jih internirali, drugi so se odpeljali v Italijo.
* Poročila z Balkana. V graških listih čitamo: V posebni številki „Siid-deutsche Monatshefte", ki se peča izključno z Balkanom, je tudi ostra obsodba dosedanjega poročevanja oziroma informiranja nemške javnosti o balkanskih zadevah. „Stidd. M." pravijo med drugim: „Većina poročil prihaja preko dunajskih in budimpeštanskih listov. Vsak izmed teh poročevalcev-žurnali-stov je imel svoj resort, takorekoČ svoje balkansko ministrstvo, o katerem je delal kakor da bi bil njega oficijozus. Balkanski kralji so spadali v resort dunajske „Neue freie Presse", katere urednik SigmundMunz je od Časa do pogledal, ali so še vsi abonirani. Malo smo vedeli o Romuniji, najmanj o Bolgariji in Srbiji, ki je prava domena ,Az Esta* in pa »Stidslavische Korre-spondenz". Ce zahteva v kaki dunajski kavarni gost pisalno orodje in podlago mesto plačilnega natakarja, potem vć natakar, da se bo pisala „brzojavka iz Sofije". Te (balkanske) dežele smo poznali do vojne iz operet in iz avto-grafičnih svinjarij Rode-Rode." — Ta sodba je jako stroga, žal da v mnogem oziru tudi jako točna.
* Oj t) vojni liferanti! Evgen Sarta na Dunaju prodaja čipke in nežne stvarice za žensko toaleto. Evgen Stieriing na Dunaju pa je liferant za vse, kar kdo hoče. Nekega dne je prišel agent Evgen Stieriing k prodajalcu npk Evgenu Bartu in mu ponudil dobro kupčijo. Ponudil mu je, da mu preskrbi od vojnega ministrstva naročilo za 30.000 parov vojaških čevljev. Trgovec s Čipkami ni sicer še nikoli nič jmel opraviti z vojaškimi čevlji, a po-mdbo je vendar takoj sprejel. Agent ;i je izgovoril za preskrbo naročila tri isoč kron provizije in iz previdnosti zahteval takoj vsaj polovico. Barta je ;es dobil od vojnega ministrsva narobio, naj dobavi 30.000 parov vojaških čevljev in je dal agentu za 15 ti-;oč kron menic. Prodajalec čipk je po *si pravici upal, da bo z dobavo 30.000 parov čevljev obogatel. To bi ie bilo tudi zgodilo, a mož ni mogel 'ojni upravi ničesar dati. Zdaj seveda ji hotel nič vedeti o proviziji, ki jo je obljubil, toda agent je menice kratkp-nalo iztožil, češ, preskrbel je naročilo, a če Barta ni mogel čevljev dojaviti, ga to nič ne briga. Barta pa ;e je iz trgovca s čipkami in ponesrečenega liferanta vojaških čevljev spre-nenil v — čuvarja nravnosti. Postavil ;e je na stališče, da je nenravno za-itevati provizijo za preskrbo vojaških lobav in se je tudi res rešil plačila uovizjie.
Darila.
XX. Zaznamek prispevkov, ki so jih uposlali c. kr. deželnemu predsednl* štvu naslednji darovalci: A. V prid društva »Rdeči križ«,
»Občinska hranilnica« v Krškem 100 K; gospod dvorni svetnik v p. dr. vitez pL Riiling 20 K; gospa Bogumila Šusteršič, soproga deželnega glavarja 50 K; okrajni šolski svet v Ljubljani, zbirka šolskih otrok v Št. Juriu 8 K 70 v; v Grosuplju 3 K 76 v; v Jezici 6 K; v Lipoglavu 2 K 80 v; v Mostah 15 K 21 v; v Zgornji Šiški 5 K; v Zalogu 2 K 10 v; v Sostrem 14 K 40 v; v Črnučah 6 K 50 v; v Javorju 8 K; v Črnem vrhu
2 K 10 v, skupaj 74 K 57 v; Okrajno glavarstvo v Črnomlju: zbirka šolskih otrok v Suhorju 5 K 09 v, v Podzemlju 4 K 16 v, v Starilipi 90 v, v Gribljah 2 K 91 v, v Starem trgu 1 K 20 v, v Planini 2 K, v Črnomlju
3 K 04 v, v Dragatušu 1 K, v Podzemlju 2 K 54 v, v Suhorju 2 K 07 v, v Dragatušu 1 K 04 v, v Metliki 9 K 84 v, v Črešnjevcu 1 K 32 v, v Suhorju 2 K 34 v, v Preloki 1 K 51 v, v Dragatušu 1 K 50 v, v Črešnjevcu
I K 15 v, v Metliki 13 K 80 v, v Starem trgu 72 v, v Radencah 47 v, v Dragatušu 1 K 50 v, v Dobličah 39 v, v Čepljah 47 v, v Preloki 4 K 79 v, v Draščicah 4 K 42 v, zbirka g. notarja Bakovnika v Metliki 9 K 30 v, darilo g. Ivana Smuk v Gradacu 64 kron, in mestne hranilnice v Črnomlju 80 K, supaj 223 K 47 v; Okr. glav. v Ljubljani 24 K 14 v, zbirka kne-zoškofijski ordanarijat v Ljubljani, zbirka župnih uradov: Tomišelj 10 kron, Zapoge 10 K 14 v, nemški vi-težki red 15 K, nemška cerkev 15 K, Sodražica 50 K, Sostro 10 K, Mosel 10 K, Mitterdorf 18 K^.28 v, Čemše-nik 12 K, Šmihel pri Žužemberku 2 kroni 47 v, Banjaloka 10 K, Št. Jakob ob Savi 6 K, Mavčiče 19 K, Dol !ć K 70 v. Dolenji Logatec 23 K 42 vin., Nadanje selo 14 K. Radovica 10 K, Hrenovice 14 K, Žabnica 6 K 40 v. Sv. Trojica na Dolenjskem 30 kron, Svibno 10 K, Mokronog 27 K, Št. Gotard 3 K 43 v, Kočevje 8 K, Toplareber 4 K, Adlešiči 5 K, Jezica 26 K, Slavina 18 K, Vipava 21 K 42 vin.. Srce Jezusovo v Ljubljani 28 K 70 v, Postojna 20 K, Moravče 30 K, Črni vrh nad P. gr. 9 K 37 v, Pred-oslje 18 K 70 v, Šmihel pri Novem mestu 19 K 19 v, Semič 33 K, Unec 16 K 50 v, Črmošniice 10 K. Rovte 6 K, Boh. Bistrica 12 K 50 v, Trnovo v Ljubljani 15 K, Bevke 5 K 60 v, Podzemelj 30 K, Begunje pri Cirkni-ci 10 K, Planina pri Vipavi 5 K 30 v, Komenda 20 K, Šoštanj 15 K. Gornii Logatec 14 K 31 v, Idrija 27 K, Tre-belno 15 K, Ovšiše 7 K 65 v, Metlika 43 K, Ajdovec 2 K, Poddraga 13 K, Goče 7 K 20 v, Preska 10 K, Črnuče 40 K, Suhor 20 K 23 v, Nova Oselica 20 K, Homec 12 K, Budanje 15 K 44 vin., Št. Jakob ob Savi 8 K, Motnik 13 K, Brdo 20 K, Sostro 26 K, Št. Jošt nad Vrhniko 20 K, Besni ca 20 kron. Cerkev Jezusovega srca v Ljubljani 15 K 46 v, Mitterdorf pri Kočevju 10 K 60 v, Špitalič 12 K, Ledine 3 K 20 v, Lom 20 K, Vič 15 kron, Sela na Dolenjskem 4 K, Žabnica 12 K 20 v, Hrenovice 20 K, Hrastje pri Kranju 37 I< 70 v, Kovor 15 K. Št. Vid pri Vipavi 20 K, Koša-na 15 K 92 v, Šmihel pri Žužemberku 1 K 57 v, Dol pri Ljubljani 16 K, Črni vrh pri Polhovem gradcu 18 K 13 v, Unec 14 K, Predoslje 14 K 60 vin., Nova Oselica 20 K, Čemšenik 20 K, Blagovica 10 K. Gor. Logatec
II K, Trnovo v Ljubljani 36 K 18 v, Adlešiči 6 K, Za vrate c 12 K, Lese 20 kron, Vipava 19 K 50 v. Budanje 13 kron 25 v, Mosel 10 K. Mokronog 47 kron. Sv. Trojica nad C. 5 K, Cirkni-ca 33 K 30 v, Postojna 23 K. Št. Gotard 5 K, Črmošnjice 11 K 20 v, Dolenji Logatec 26 K 41 v, Begunje pri Cirknici 25 K, Bevke 8 K 50 v. Sv. Trojica na Dolenjskem 20 K. Toplareber 4 K 20 v, Sava 15 K, Mavčiče 20 K, Idrija 40 K 06 v Podraga 13 K, Žužemberk 20 K, Komenda 20 K, Goče 58 K, Preska 10 K, Nemški viteški red v Ljubljani 10 K, Jakob Kleindienst, Begunje 7 K, Fr. Nach-tigall, Kurešček 20 K, Franc Zoreč, Nova Oselica 10 K, knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič 100 K, Alojzij Kralj, kurat, Goče 10 K, skupaj 2161 K 93 v; gospa Elza Galle, Bistra 100 K; veletrgovina z lesom St. C. Tauzher 100 K; Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani darilo gospoda dr. Mautnerja 5 K: tvrdka Peter Kozina čx Ko. 100 K; Okrajno glavarstvo v Ljubljani, jubilarsko darilo g. župnika Brence v Preski 10 K; Okrajno glavarstvo v Kočevju, zbirka župnije Stara loka 50 K, premo-gokop v Kočevju 119 K 01 v, skupaj 169 K 01 v; detto 1 tretjina zneska iz nabiralnikov davčnega urada in re-konvalescentne<ra doma v Kočevju od skunaj 847 K 93 v, skupaj 282 K 64 v: Okrajno glavarstvo v Postoj-^ zbirka šolskih otrok v Zagorju
7 K 20 v; Administracija »Slovenca« 21 K; Okrajno glavarstvo v Kamniku, zbirka okrajnega višjega živino-zdravnika g. Sadnikarja pri dobavi klavne živine v Domžalah 87 K 07 vin., župni urad v Mengšu 60 K, delavci c. kr. smodnišnice v Kamniku 57 K 20 v, občani občine Podhruško 13 K 62 v, g. župnik A. Jamnik iz Sela 4 K, Marija Matičič v Kamniku 2 kroni, skupaj 223 K 89 v; Davčni urad v Krškem 1. marca zneska iz nabiralnikov od 21 K 81 v, skupaj 7 K 27 v; inženir Herman Baader 18 kron; davčni urad v Ribnici 1. marca zneska iz nabiralnikov od 70 K 28 v, skupaj 23 K 42 v; državna višja realka v Ljubljani, mesečno darilo učiteljskega osobja 60 K 98 v; gospod c. kr. finančni svetnik Franc Zaje 10 K; gospod deželno - vladni svetnik J. Kordin v častni spomin pokojnemu generalu infanterije Evgen baronu pl. Albori 50 K; gospod Karol PlaninŠek, trgovec v Ljubljani 100 kron; zbirka c. kr. okrajnega glavarstva v Ljubljani 35 K 70 v: znesek 3968 K 22 v; znesek prejšnjih seznamov 114.073 K 69 v, skupaj 118.041 K 91 v._
Spominjajte se »Rdečega križa11.
Današnji list obsega 6 strani.
Globoko potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem pretresljivo vest, da nam je predobra in pre-Ijubljena hčerka, sestrica in svakinja, gospi ca
Zmagoslava Masle
dne 19. kimovca ob pol 4. uri zjutraj, po daljšem bolehanju nepričakovano, previden* s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala v starosti 27 let.
Pogreb preblage pokojnice bo v ponedeljek ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Cesta na Rožnik št. 41 na pokopališče k sv. Krjžu, kjer se položi k večnemu počitku.
Sv. maše zadušniee se bodo služile v župni cerkvi Marijinega oznanenja. 2362
V Ljubljani, 19. septembra 1915.
Jerica Masle, mati. Marija in Ivanka Masle, sestri. Josipina Masle roj. Ablin, svakinja. Zvonimir Masle, želez, uradnik, Budivoj Masje, c. kr. poštni uradnik, Ivan Masle, bratje.
Brez vsakega posebnega obvestila.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Metsarološično poročilo.
Visina nad morjem 306*2
Sreda 1 zračni tlak 73« mm
septem.	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	i Temperatura v C°	Veti ovi	Nebo
18. »»	2. pop. 9. zv.	7366 735-4	21-1 158	moč. jzah si. jzah	del. iasno del. oblač".
19.	7. zj.	7337	11 8	sr. jvzh.	oblačno
»»	2. pop. 9. zv.	7394 7422	11 9 101	sr. svzh sr. s za h.	n »»
20.	7.zj.	740-7	8-3	brezvetr.	sk. oblač.
Srednja temperatura sobote 15 8", norm. 14 5, nedelje 11*3°, norm. 14-3°. Padavina v 24 urah 0*0 mm in 0*0 mm.
Zahvala.
Povodom dolgotrajne, mučne bolezni, kakor tudi ob težki smrti naše prisrčnoljubljene, blage soproge, dra-Žestne mamice itd. gospe
Milke Vugove
učiteljico
nam je bilo izraženega toliko prisrčnega sočutja, da se ne moremo vsakemu posamezno zahvaliti. Prisrčna zahvala torej in Vsemogočni plačaj stotero vsem, ki so nam v tej nesreči tešili britko bol! 2363
Posebno zahvalo pa še vse onim, ki so našo preblago in nepozabno po-kojnico spremili k večnemu počitku!
Ljnbljana-Šiška, 19. sept. 1915.
Ivan Vega, nadučitelj-črnovojnik, Ivlč, Ivica, siroti.
Zahvala.
Za vse premnoge dokaze odkritosrčnega sočutja ob smrti naše nenadomestne, iskrenoljubijene, dobre soproge, matere, sestre, sestrične in tete, gospe
Marije Recelj roj. Strel
izrekamo v tem za nas težkem trenotku vsem sorodnikom, prijateljem in znane m našo najsrčnejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo vsem za izrekano in pismeno sožalje, za zadnjo tolažbo in vso ljubav v bolezni in smrti, potem slav. Šentjerneiski in Vrhpoljski požarni brambi za udeležbo, vsem gg. darovalcem in darovalkam krasnih vencev, nositeljem istih in častni sprevod, vsem številnim udeležencem pogreba in sploh vsem, ki so kakorkoli počastili njen spomin in nas tolažili ob bridki izgubi.
Bog bodi vsem obilen plačnik! 2360 V ŠT. JERNEJU, dne 17. septembra 1915.
Žsln]oči ostali.
t
Akad. fehn. droiteo »Triglav* T Gradcu naznanja, da je podlegel legarju, dobljenemu na italijanskem bojišču, njega redni član tovariš jurist
Sarel Ogrizek
Zvestemu članu in milemu tovarišu blag spomin! 2357
Akad. tefan. društvo „Triglav" v Gradcu.
Pavel Strmšek. Fr. Tonšek,
t č. predsednik. t č. tajnik.
Učenka
z malo plačo 2367
1-5 se sprejme takoj* 1-9
Kje, pove uprav. »Slovensk. Naroda«.
slovenščine in nemščine popolnoma zmožna v pisavi se sprejme takoj«
Kje, pove uprav. »Slovensk. Naroda«.
Kupi se dobroohraDjen
glasovir
Ponudbe sprejema npr. »Slov. Nar.«
2368
Sprejme se takoj 236*
modistka
prva moč In
učenka
za modistko. Zglasiti se je na Rimski
cesti 6, prltMčlo desno,
„Zadružna tiskarna44
z. z. o, j« v likvidaciji t Krškem
ima svoj
občni zbor
dno 5. oktobra 1911 v boteta Gregorič v Krikom.
DNEVNI RED:
1. Poročilo podpredsednika.
2. Poročilo likvidatorja oz, njegovega namestnika. '
3. Slučajnosti.
Začetek občnega zbora ob 3. vi popoldne. Ce bi ne bil sklepčen, se vrši isti dan na istem mestu ob 4. drag občni zbor, Id je> sklepčen pri vsakem številu navzočnih članov.1 Ker je občni zbor zelo važen se vsi p. n. zadružniki prosijo, da se ga pemoštevflno udeleže.
Likvidator.
* l;r3&.^.. -.k-'-       .    :-.v <'r-^A   -ft^-vv: ^      ?   * - .*
•V!'V v
- ^ ✓ .••
r\ •'■e   « s-,.•"   - t
v'        '"V i-CJŠSt
Globoko potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest da je naš iskreno.ljubljeni, dobri soprog, oziroma oče, brat in tast, gospod
Matej Lončar
hotelir in lesotržeo
včeraj dne 17. septembra ob pol 7. uri zvečer, previden s tolažbo svete vere po kratki mučni bolezni, zatisnil zemske oči.
Pogreb nepozabnega rajnika se vrši jutri, v nedeljo, dne 19. septembra ob 4. uri popoldne na domače župno pokopališče. -
Sv. maša zadušnica se bo brala dne 20. septembra ob 6. uri zjutraj v domači farni cerkvi
Blagi pokojnik se priporoča prijaznemu spominu. 2358 V TRŽIČU, dne 18. septembra 1915.
Marila Lončar, soproga. Ivan Lončar, kadet-aspirart, Ribo Lončar, c. kr. poročnik, sinova. Mioi Marinčokf Tilka Dolenc, Lori Lončar, hčere. Matija Marlnček, c. kr. notar, Ciril Dolenc, c. kr. stotnik t p., ravnatelj kranjske deželne prisilne d^vnjce, zeta.
Pienična moka I
Zajamčeno naravno čiste 5 kg bele moke O. gg. 6 K, moka za kuho ff. 5 K franko poštnina in zavoj.  RazpoSiljalnica Bock-wald nogaaaontgjorgj (Banat).
wm~ up -no
on j
ss takol proda.
Izve se Oradaška nllea štev. 8V n. nadstropje. 2350
S^^TORIUM-EMONA
ICNE-BOI-EZNL
ZA- NOTRANJE DM- KIRURG^ It    ir im «^^™SSBE; L-UUBLuANA • KOMENBKEGA ULICA* SEy-zDRAVNicpRriW«D^FR. DERGANC
3 do 4 sto
2365
Ihre meblovanl
2354
v r e c
prodam.
Kdo, pove uprav. »Sloven. Naroda«.
Dva rezervna častnica na jugo* zahodnem bojišču želita zabavne korespondence 3 živahnimi gosm picami. — Cenjene kartice za enkrat pod „Vesna 15" in „2iva t6" na uprav, „Sloven. Aaroda"
2353
Mesto
s kuhinjo se oddasta takol mirni straki brez otrok v Škof j i ulici št. 9, I. nadstropje.
HF" Išče se zanesljiv ~*M
kurjač
2352
Zglasiti se je v
Mestni parni pekarni.
trgovsko izvežban in vojaščine popolnoma prost moža Cenjene ponudbe pod šifro „B. O. St. 200 2331" na upr.
»Slovenskega Naroda«. 2341
Zakonska dvojica, boljŠoga stanu, brez
otrok, išče za L ali 15. oktober
majhno
soba in kuhinja, s priprosto opravo najraje v mestu ali v neposred. bližini. Ponudbe na uprav. »Sloven. Naroda« pod „zakonska dvojica 2357".
Lahki
bencin
O740/750 xa   obrat   motorjev   in avtomobilov
se dobiva točno brez dovolilnega listka.
185 K za 100 kg 2 Dunaja. Nuina brzojavna naročila na ravnatelja FLUSSi Dnnal I, Rotentnrmstrasse 29, naslov za brzojavke Oelfluss Dunaj.
Ponujajte
želod
lekarnarja PlCCOUja, v Ljubljani
^rebaMO \sr odprle \a\eaa.
1 steklenica 20 vin.
Dana   Koblerf absolventlnja praškega konservatorlja
poučuje
klavir
po najnovejši metodi.
Pojasnila  dnevno od 2.  do 4. Mestni trg 7111. 2290
I Ml 1 Pili
2: **
"p
o •o
G« <
<5 r&
b O
Najcenejše
dežnike
in solnčnike
domaČega izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljublj
Pred Škofijo 19 — Prešernova olica 4.
Mestni dekliški MceJ v LJubljanL
Vpisovanje
v L razred liceja, v I. razred licejske ljudske iole (poprej Mladika)
in v trgovski tećaj bode v torek, dne 28. septembra od 9.- 11. ure v Glasbeni matici, Vegova ulica štev. 7.
Sprejemne izkušnje bodo 29. septembra ob 8. uri.
Učenkam liceja in licejske ljudske šole, ki se bile ie na savodn9
>se je javiti 30. septembra med 9. in 11. uro na Turjaškem trgu 4., 1L nadstr. V vlilo razrede se nanovo ne sprejemajo nobene učenke.
Slovesna služba božja bode v petek, 1. okt. ob 8. uri, v trnovski cerkvi
I
Ravnateljstvo.
Ravnokar došla
velika Izbern
umetniških in tragik vsakovrstnih
razglednic
NAROBIM KNJIGARNA
Prešernova ulica.
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
fiAm Čerie,
graver ia izdelovatelj kavčukovih štampilij
LJubljana, Selenbnrgova ulica 1.
Ceniki franko. Ceniki franko.
VOLNO
za snežne čepice,
moške nogavice, zapestnike i. t. d.
Toni Jager
LJUBLJANA
Židovska ulica št. 5.
Teodor Kora
(poprej Henrik Som)
DoKrivalet sirab in klspar, fpeijaiet strelovodov, fer instalater vodovodov
LiijaiR Poljanska oda št. I.
Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim Škriliem z
asfeBsl-temertoim Skriljem (Eteraft) patent 9af sc&ek
z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Hišna iB kihinjska sprava. Poslekljeca posedal
Poprave točno in ceno.
Proračoni brezplačno in pošt. prosto.
modni otelile
: za gospode:
IJnfeliana,
Franca Jožefa cesta 3.
Vojaške in uradniške s uniforme:
po meri
v najkrajšem času.
L. MIKOSCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber dežnikov in solnčnikov.
Popravila se izvršujejo točno in solidno.
Šivilja
vajena vseh Šivalnih del in krojnega risanja, ki ima veselje do trgovine, se takoj sprejme v trajno službo. Natančne ponudbe na uprav. »Slovensk. Naroda« pod „dobra moč/2344".
Za večjo manufakturno trgovino 80
takol sprejme spreten 2343
prodajalec
Kje, pove uprav. »Slovensk. Naroda«.
1 —
n to mmm 1
vpisuje ves september 1915, vsak dan od 12. do 3. popoldne v Sodni ulici štev. 1.
Najboije obiskovani od vis. c. kr. dež. vlade za Kranjsko ca znanje vzeti zasebni učni zavod. Gojenke in gojenci tega zavoda pridejo najhitreje k dobremu kruhu 2161
išče primerne službe v katerikoli
trgovini. Kdo, pove upr. »Slov. Nar.«
2339
BDI
rdečega, se proda v Komnu na Krasu na trti ali obrano. Kleti, sodi ter priprava in prostori se eventualno dajo v najem. 2342
Reflektanti naj ponudbe ekspresno in duplo pošljejo na Ivan Schlwltz, Maribor, Birgers rasse 7/III. Ivan Schiwitz, Komen (Primorsko).
kupuje v vsaki množini
Alex. Rosenberg,
Gradec, EUsabelhineraasse št. 0.
- - -   " ~   ^ —   -~ -Proti 9 f
• ••■    9 m m
losom ir p
taborno delale dobro znana
antiseptična
Mehisine ustna in zobna voda
bi utrdi dlesno fn odstranjuje neprijetno sapo is ust.
1 steklenica z navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka
v Ljubljani. Resljeva cesta štev. 1
poleg Franc Jožefovega jubilejnega mostu.
V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn juž. Železnice, c. kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani.
Heluslne-nstna in zobna voda.
Sunja, Hrvaško,  22.  februarja 190& Blag- gospod lekarnar? Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melusine-nstne zobne vode, katera ie neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, titrja dlesno in od-stranja neprijetno  sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal Spoštovanjem JVlato Kaurinović, kr.yošte meštar
Spreten
knjigovodja
vešč  kolonijalnega  in  žitnega blaga* zmožen slovenščine in nemščine
sns se sprejme takoj« «■
Ponudbe pod „Kolonija! 2329" na
upr. »Slov. Naroda«. 2339
$£QF~ Kupim vsako množino
lanenoga olja
alt 2325
firneža.
Ponudbe na:
OTON STAGE Beljak, Bismarkstrasse Nr. 3.
Pristen dober
se dobi pri 8
L ffijjĐjjH I Spod. ML
Lune kite
v veliki zalogi, najfinejše kakovosti po 7, 9, 12 in 16 kron — vse vrste lasne podloge in mrežice — barva za lase in brado „Neril" po 2 in 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade in drage potrebščine za maskiranje, vse po zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
(Briittče Vestnega la Starega trga).
: Postrežba točna la vestna, n
Ovčjo volno
2117
J.
vseh vrst in vsako množino kupuje po najvišjih cenah
GR0BELN1K. MESTNI TRG št. 22.
Najbolj zanimiv In najboljši slov. Uuiirovanl tednik soi
ki priobčujejo vsak teden mnogo saalmlvih slik a bolita in o drugih važnih aktualnih domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti, Jako zanimiv, lep detektivski roman, poučne članke in črtice Iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva. 1499 »TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku.
»TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavama, briv* niča, vsako društvo itd. Zahtevajte „TEDENSKE SLIKE*' povsod in pridobivajte naročnikov.
„TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 2.50, pol leta K 5.— in celo leto K 10-—. Naročniki dobe kot nagrado velik ilustrovan koledar, slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča in Aškerca ter tudi lepe zanimive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" takoj! Novi naročniki dobe še vse letošnje številke.
Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno In poštnine prosto na ogled. «
Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE"
Mabliana, rraafflikaatfca alloa 10/L
7964
935467