116
ličane cerkvena zapoved, da svoj zakon sklenejo pred lastnim župnikom v cerkvi.
Splošno se vidi, da je versko življenje med ameriškimi Slovenci dokaj živahno in nravnost na zadosti visoki stopinji. Knjiga daje slovenskim duhovnikom lepo izpričevalo, da se vestno trudijo za svoje rojake in sploh dosegajo znatnih uspehov.
Posebej še omenja „Zvezo slovenskih duhovnikov v Ameriki", ki ima namen prirejati misijone za Slovence, zlasti po onih krajih, kjer nimajo še svojih duhovnikov, pomagati pri ustanovitvi novih šol in župnij, dobivati mla-deničev in deklet za duhovski in samostanski poklic, izdajati potrebne knjige itd.
5.  Razjasnuje „Poduk" denar, mero in vago, kakršna se rabi v združenih državah.
6.    Našteva in kratko opisuje „slovenske naselbine v Združenih državah". V 25 državah imajo svoje stalne naselbine, po nekaterih drugih prebivajo le začasno posamezniki, gredoč za delom. Število vseh Slovencev v Združenih državah bi bilo okrog 53.000 duš. Mnogo zanimivih Črtic nam podaja pisatelj v tem poglavju, deloma iz lastne izkušnje, deloma iz peresa tovarišev in rojakov.
Knjigi je spredaj privezan zemljevid Združenih držav ameriških, kateri dobro služi bravcu in mu kaže velike prostore in daljave novega sveta. Zadaj pa je zapisnik z „naslovi slovenskih škofov in duhovnikov v Ameriki", ki tudi močno  povzdiguje  rabljivost tega „Poduka".
Knjiga je spisana v krepkem in poljudnem slogu, tako, da jo more s pridom rabiti vsak Slovenec. Pisatelj se čuti Amerikanca in pokaže semtertja svoj ponos. Jako spretno zagovarja življenje in vedenje izseljencev nasproti nekaterim včasih preostrim, ker presplošnim očitanjem rojakov iz starega sveta. V mnogih točkah mu moremo pritrjevati, le v tem, da pri nas doma gosposke podpirajo sprejemanje svetih zakramentov in versko življenje, se ne strinjamo vsi ž njim.
Z veseljem pozdravljamo delavnost naših rojakov onkraj morja, o kateri nam piše ta knjiga; želimo kmalu zopet kaj lepega iz novega sveta.
— č,
Ilustrovani narodni koledar 1904. Uredil in izdal Dragotin Hribar v Celju. — Praktičen in ličen je bil ta koledar vedno, a marsi-kako leto nas je motila njegova pristranost v poročilih in moderna tendencioznost v leposlovnih spisih, ki jih je objavljal. Tega letos ni — vsaj ne tako obilno. Pesniški del izpolnjuje Vek. Spindler s šestimi še precej srečnimi pesmicami. Verzi se ber6 gladko in prijetno (razen nekaterih prisiljenih n. pr. v „Spominu":
„v življenja zapuščenih dneh". Vsebina je večinoma erotično lirična ; komur ugajajo objemi „na tihi poljani", kdor bo mogel odobravati, ko bo videl, da fantje „k ljubicam svojim pod okna radostno hiteli so" in bržkone netili »plamen, ki v noči je viharni se dvignil do neba" — bo odobraval tudi tako liriko. Leposlovni črtici „Višji vzori" (Rinaldo) in „Našla sta se" (Radovan) sta prikupljivi, dasi je druga po vsebini le šablonska, tudi pri nas že stokrat predelana romantika, a slog ima svoje posebnosti in jezik je prijeten, dasi ne povsem pravilen. Nekaj prisrčnega je kratka črtica „Višji vzori". Koliko duševnega življenja je tu skici-ranega z dvema, tremi potezami! Prav prijeten vtisek je napravil na nas ta malehni, a krepko delujoči refleks ognjevite in idealne mlade duše. Črtica inženirja F. Lupše „o severnem tečaju" je pisana prav poljudno; zanimivi so tudi nekrologi profesorjev Vrhovca in Rutarja in narodnjaka dr. H. Šukljeja ter životopisne črtice Viktorja Parma. — O kranjskem deželnem zboru imamo seveda drugačno mnenje. Tudi bi si upali nekoliko podvomiti, si je li res „pač malokdo pridobil za slovenski narod toliko zaslug" kakor Jan Lego. Bog mu daj učakati še mnogo let, a njegove ideje niso bile vedno vse zdrave! žk*.^ J^i                      VI. K-
Izgubljena sreča. Rudolf Vrabl. Založil Jernej Bahovec. V Ljubljani 1904. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. Cena 40 v. — To je domoljubna knjižica, ki v pravljični obliki popisuje zatiranje Slovencev in jih vnema za „Družbo sv. Mohorja" in za „Družbo sv. Cirila in Metoda".
HRVAŠKA.
Fragmenti. Milan Marjanovič. Dubrovnik. 1903. —¦ „Vse, kar se razvija", pravi pisatelj v epilogu, „kar dozoreva: cvetje v poletju, deklica, preden postane žena, mladenič, ko v njem še vre — ta lepota postajanja ima posebne čare in dražesti. Pred petimi, šestimi leti smo bili člani mlade literarne generacije hrvaške vtem „statu nascendi". . . . Dokumente svojega in našega razvoja izdajam v knjigi teh fragmentov sedaj, ko smo bolj ali manj že vsi stopili na širše poprišče."
Prijateljski krog, ki ga omenja pisatelj, poznamo. Zbiral se je svoj čas okoli „Mladosti", „Salona", „Nove Nade", „Svjetla" in drugih efemernih pojavov brez silnejših posledic za širšo javnost. Vendar se je vzgajala ob njih „mlada literarna generacija hrvatska" (deloma