II. leto. Štev. 24. 1915. Juni 13. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin je na leto: Doma . . . . . . . . . . . . 3 K. v Ameriko . . . . . . . . . . . 6 K. za naročnike Marijinoga lista, če se jih več na eden naslov pošila, doma . . . . . . . 2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov . . . . 5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov. Dobijo se Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri KLEKL JOŽEFI, vpok. pleb. v Čerensovcih, Cseröld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati. Cena Novin z Marijinim listom I Kalendarom Srce Jezušovoga vküp je na leto: domá, če za več naročnikov na eden naslov se pošilajo . . . . . . . . . . . . 4 K. če samo za ednoga . . . . . . . . . 5 K. v Ameriko vsakomi naročniki na njegov lasten naslov . . . . . . . . . . . . 8 K. „0stávi devétdesét i devét i ide k tistoj, štera je zgüb-lena.“ — Luk. XV. — Što bi bio te drügi, kak dober pastir, ki jo ne samo devétdesét i devét dobrih ovc povrgo, kda je šo za zgüblenimi, nego tam je nihao veki-večna nebésa, ostavo je svoj králeski dom, vso svojo část ino diko, millione angelov, náročje vekivečnoga očé pa je prišeo na svet kak . siromašKÍ, ne-volen človek, naj mi „ živlenje mámo i popolneše mámo." Nagnolo ga je na to njegovo od lübézni goréče srcé, štero zdaj posebno častímo, kak znaménje i ognjišce njegovo nezgovome lübéznosti. Záto ka srcé je šteo meti, človeče srcé, štero naj čűti vse nevole našega zemelskoga žítka, štero naj spijé tü kelih siromaštva, pregánjanja i trplenje, štero naj zgori v ognji lübéznosti do nás ino naj posèhne do zád-nje kaplice krví. Se vam ne vidi čüdno, ka kda je že vse préstao i vse pretrpo dober pastér, je ešče to srcé izda gorelo v njem, kak či bi čuvati štele nad o vini! kotrigam! njegovomi pa kda so že ove ne mogle dale, kda je že dűša tüdi povrgla njegovo sv. telo, je ešče izda potrebno bilo plamén lübéznosti toga srcá posebno vgasiti z sulicov Longinusa, ki je njemi, kak právi sv. pismo „ odpro strán, z štere je tekla krv i voda.“ Rojao si se 'pógan, ka ešče srcé gori, stráh si bio, ka plamén lübéznosti srčne ešče ove kotrige nazáj na živlenje pozové; — stráh si bio, ka je nanč smrt njegova ne práva, ár si čüto v sebi znám, ká tak velika lübé- zen ne more mrejti, ka tak goréči plamén lübavi ne more povržti onih, štere lűbi! Pa si prav meo! Jezušove lübé-zen je ne mrla na kríži, samo se je spunila i odíčila. Tá lübav ne vgásne, to srcé ne henja biti nikdár! Glej tü bije dale med nami bítje toga srcá v nájsvetešem sakramenti, plamén njegovo lübéznosti z toga svestva seka vö od tistih ma o pa do konca sveta pa nam té plamén to právi: „Hodte k meni vsi, ki ste trűdni, i obteršeni i.jas vas olejšaaL.Í... Hodmo, poglednimo to srcé pa poslűšajmo bitje njegovo pa znajmo, ka za nás bije noč i dén do vekiveč-nih časov. Tü na zemli je že te za nás bilo, kda je šče nás nikoga bilo. Siromáke, nevolne, zapüščene je iskalo vsepov-séd pa njim je pomoglo vu vsakoj po* trebčini. Edno je želelo samo. močno vüpanje, živo vero pa kde je to najšlo, tam je ne samo plantave hoditi, neme gučati, slepe vidili včínolo, nego celo mrtve je zbüdjávalo pa na čüdo celoga svetá ešče razžaljenja pozábilo: grehe odpűščaválo. Štero je to vse moglo te, to zdaj tüdi more vse. Štero je šteló to vse, ščé tüdi zdaj. Samo znova i ponovleno žele močno vero, právo vüpanje — lübézeu našega srčá pa nam te podá vsa. Jeli njemi dámo naša srcá? Pa što ga ne bi dao ? Dajmo je zevsema. Ne pitajmo drűgo, to edno: ka žele od nás božanski pastir pa spunimo vsik-dár i včasi brez! premíšleka njegovo želo, naj vidi, ka smo njemi dáli srcá pa te mo hitro vidili, ka to „zádnje závetje v tom grozovitnom boji" ne vkáni nás, nego nam prle i bole po-more, kak bi samí čakati vüpali. Bojna. Krv tečé v potokah . . . milo zdi-havajo vojáki na bojišči, da bi prišo tisti za želem mir čem hitrej, šteroga Srce Jezušove ponüja lüdém, a tei ga neščo sprijéti... Je što z med nas žálo rusa ali taljána ? Zakaj pa nemata mirű? Neščeta ga meti. I tak je£ pri milijonah. Lehko bi Bogi slüžili, lehko bi tisti hip dičili Srce Jezušovo kda je dreselijo i mir bi meli. Samo ka to neščejo. Poželejo ttije blaga, telo, čast i z toga nastáne nemirovnost posa-meznih lüdih, šteri páli drüge zbuntejo i tak postáne cela krajina dežéla, držá-va nemirna. Glejte zrok boja ! Poželi-vost je vsemi krivec, kak právi sveto pismo »Od kod pridejo boji i právde med vami ? Ali ne od tod, od vašega poželenja ?u (Jak. IV. I.) Kda ohhájamo Srca Jezušovoga, toga mir deléčega, neskončano smilenoga Srca god, obe-čajmo močno njemi, ka tüjega več nikaj ne poželemo i obžalüjmo pred njim vse svoje pregreške poželivosti pa smo k miri, k dekončanji strašnoga krvnoga prelejánja jáko velike stopnjo napravili... Za svoje mile ne bi se zatajili ?. . . Ne pozabimo tüdi, da je Srce Jezušovo neskončano smileno. Važnejša poročila z bojišč so sledeča : V Galiciji od Przemysla na shod so naše čete zevzele Medyko i se bli-žajo Mošciski, štero če do rok dobijo, so samo kakših 40 kilometrov od Lemberga. — Pri reki Pruth so srdito napadali rusi kak i pri Dolnjem Sani, ali odbiti so. 900 rusov je vlovlene. Na Ruskopolskom so nemei na-predüvali, zevzéli sawdynski most i vlovili 1970 rusov. Na taljanskom bojišči pri Folmeini so naši odbili napad štiri taljanskih 2 NOVINE 1915. juni 13. bataljonov, 3 častnike i 50 gláv moštva zgrabili. Zgübe rusov meseca maja. Na shodnom bojišči so zgübili 863 časnikov i 268 jezér 869 moštva, 251 topov i 576 strojnih pušk. K tomi števili še spada zgüba zadnjih dnévov májnika i prinese celo zgübo na 1000 časnikov pa više 300 jezér moštva. — Ne zaman, kak je lepo govorio Dr. Vass Jožef na budapeštinskoj procesiji, meseca maja se je zdigávala od ednoga majniškoga oltara do drügoga mila prošnja k Mater! Božoj i prišla je Zmaga po njej proti sovražnika ki nje-noga Jezuša pravo vero zaničüje i v verige vkleniti namene Zračni napad na Polo. Taljanska zrákoladja je bombe metala na Polo. Štiri so se razpočile, ali nikaj so nej vužgale i kvára je malo. Odsiovljen rusi vojaški poveljnik. Veliki knez Nikolajevič ide v pokoj, Njegovo slüžbo oprávla zdaj Buskij general. Na francozkom bojišči so menjši, ali tem bole srditi boji. Dni dugo se vrši boj za en járek, za štero hišo'i jo ednok eden, drügoč drügi do rok dobi. Pri Souchez-i za razvaline edne cukorfabrike so se več dni bili nemci i francozi. Poleg nájzadnješega nem-škoga poročila so je francozi nemcom odvzéli. — Pri Labirynthi je 29 fran-cozkih zrakoplovi v vrglo 178 bomb na nemški glávni stán iz šterih so vnoge zadele i tüdi vnogo jezér strlic ali püšic streIili dol. — Moj Bog, kak po ceni je zdaj človeče živlenje! Zračni napad na Angleško. Nemško zračne ládje so bombe raetale na angležka pristanišče Harwich, štere so razpok i ogenj napravile. Na morji nemški podmorski čuni kuražno delajo. Den za dnévom poto-pijo štero sovražno ládjo. V najnovejšem časi so edno rusko i več menjših angleških zapraviü. — Eden angleški poštinski párnik se je pa tak rešo nesreče, ka je Strelo z topom na nemški podmorski Čun, šteri je na to premino. Kaj je v Przemysli? Mogoče, da so rusi ešče nej vseh naših betežnih vojákov na Rusko spravili i tak so je naše čete tü v grádi najšle. Pravijo, da na jezere bi bili. Stálne gláse kda zvedimo, že objávimo. — Keliko strliva i rusov so naši do rok dobili, je ešče tüdi nej znáno. Dühovnicje pa boj. Zdaj čtémo po novinaj, ka je taljánska vláda dühov-nike tüdi v boj pozvála ino njim pükše i sáble dá vroke, naj krv prelevajo te, kda bi mogli düše rešávati. — Na francuskom je tüdi 30 jezér dühovnikov pod orožje pozvánih. Pa tej neprijátelje mislijo, ka stem rešijo sebé i svoja držánja! Dühovnik z orožjom v rokaj na bojišči nanč sosedi ne more pomágati vnogokrát, ár neima časa paziti na njega, kda zapoved má strelati, naprej iti, ali nazáj. Neščejo se dühovnicje nindri vövzéti z teške dűžnosti. Vsaki krščenik zná, ka na sveti nikšega častnika ne iščejo lüdjé tak kda štéč, kak dühovnika pa je on krédi vsikdár v nájteškešoj vöri i nájbožnešem vremeni pa známo, ka pripas tüdi jé na bojišči više 1500 katoličanskih dühovnikov zvűn tistih, ki po špitálaj pri dostakrát nevarnih betežnikaj oprávla jo svojo slűžbo, ali orožjé je ne za dühovnika, on na bojišči tüdi more dűše ískati, nemrtelne dűše, štere rešiti je ešče zdaj tüdi prednješa dužnost, kak domo vino brániti, ár se ovači vekívečna domovina zná zgübiti, ka je vékša zgüba. Na francuskom si že vnogi glavé terejo nad tem, ka de z toga držánja po boji, či dühovnicje tam spokáplejo pa ne bode za tri fare ednoga! Dom i svet. Prisega novoga kráieskoga ministra. Baron Roszner Ervin, novj minister králeske hiše je prisego doldjao v roke apoštolskoga krale v Schön-brunn-i. Od stráni naše vlade je na-zoči bio grof Tisza Štefan, ministerski predsednik i knez Eszterházy Mikloš. Horvacko. Pod orožje so pozvani v večih mestah na Horvackom i v Fiumi v letah 1896 i od 1873—1877 rojeni, ki so za boj pripravni bili spoz-nani. Pred vojaški nabor, ali štelingo pa moro taki stopiti od 42—50 let i 18 let stari v Fiumi i na Horvackom v modrus-fiümskoj, lika-krbavskoj, varaždinskom i zagrabečkoj županiji. V Varaždinskoj samo v pregradškom i konjeniškom okrajnom glavártsvi v Zagrabečkoj županiji pa v vseh zvün dugoselovskoga i svetiivanzelinanskoga. Oblübna cérkev na Vogrskom. Naš domolübni ženski spol je oblübo ka se bo skrbo za zidanje edne cerkve, naj se zahvali za od Boga v tom boj-nom časi pri jéte daré. Zaistino lepa misel. — Naše sldvenke bi spobodno oblübo lehko naredbe naime, ka do se skrbele za gorpostávlanje cérkve sv. Drüžine v našoj krajini tüdi v zahvalo za posebno Marijino obrambo, ka je naše kráje rešila grozovitosti boja. Rimpapa i taljanska vlada. Naš sveti oča jako dosta more trpeti od nevernih talijanov. Čerávno je rojen talijan, le ga májo za našega špijona. Vlada je naravnoč naznanila sv. oči, ka če z dobre vole ne da svojih seminišč za bolnice (špitále) prek njej, njemi je po sili vzeme. Na vse načine špotájo namestnika Kristošovoga, njegove špotlive podobe po Rimi okoli nosijo, divjajo, i ešče so se z bitjom protili njuvomi komorniki, kda je Vatikan zapüsto. Je čüda zato, če sv. oča resno misli, da bi Rim povrgeo i se inam odselo? — Naš sveti oča jáko poštüje našega apoštolskoga krala i je njegova rodbine z nemškim casa-rom v svakiji. Mogočni zavézniki se brš bojiio, ka bi znali mi zmágati i bi tak rimpapi nazáj spravili njim pred 45 leti Vzeto države? Što ztiá, če ne de jo, če n-e de protestantski nemški casar povi pyr, ki matere-cerkvi nazajpostávi prvejšo prostost ? Voji naših protistrank, Gróf And-rássy, Zichy i Apponyi so na dugoj audientiji bili pred apoštolskim králom, ali predmet pogovora ne smejo odkriti. Edno je znáno, ka:; zavolo teh težávnih bojnih časov so bili pozváni pred tron. Francozko. Bivši mornarski minister, Pelletan Camill, je mro. Angležko. Grey, angleški držávni tajnik je v pokoj stopo. Zgübe v boji so njemi to pot odprle. — Sir Frrncis Bertie, angležki Veliki poslanik v Pa-risi je imenüvan za peera (grofa.) Pisma naših vojákov. Jug Karol, husár 11-ga polka nam piše: Pri lési zelénom na grabi sedim i si tužno mislim, kde je zdaj moj slovenski dom. Desét mesecov je rhinolo že pa mi Slovenci právimo li: krédi smo mreti. Hvala Gospodi Bogi šče zdrav vam pisem to pismo. Povrgeo sem sta-riše, domáče, rodbine, sosede, znánce vás, ki me tak žmetno čakate že de-set mesecov zaman. Što bi povedo v začétki boja, da bo trpo tak dugo. Skoro sam sem pri tom oddelki sloven, pa li v imeni vseh slovenskih vojákov pišem, kda glédam sunce i mislim žalostno na naš slovenski dom. To pismo zato vsem Slovencom do rok podam. Povrgli smo vás, drági Slovenci, vaš materni jezik, vaš dom, kde nam je zibelka tekla, mladost kde smo pre-živeli. Na Ruskopolskom dost naših slovenskih bratov spi mérno i večno... Oča i mati, bratja i žene . . . molite 1915. juni 13. NOVINE 3 za njé.. . pride v nébi vesélo se vi-denje, da ne ga tak duge noči ka ne bi nam prisijalo milo sunce po njej, pride po vašoj žalosti radost vam v srce. Mi vojáki se tüdi ne spozábimo z svojih pádlih pajdašov nikdár nej, šterih grobe smo po novom leti povrgli i njuv spomin pa v srci ohranili, kak vrti slovenski bratov vse naše cele žive dni. Svetinja, štero na prsah nosimo z svojim napiskom: „1. Armee, Wei-nachten im Felde 1914,* nas bo vedno spominjala na naše dobre Slovenske brate, smrtni sen spajoče na Polsko-Ruskom, šterim to želemo, naj vživajo večni mir i pokoj. Zdaj smo v Kárpátah. Suze si brišem, junaško so bránili Slovenci lübo našo vogrsko domovino, krv prelejali za njo, žitek darüvali za njo. Ne jo-čite za njé . . . molite za njé 1 Poko-pali smo je, kak pravo junake, té naše vrle Slovenske brate, šteri so meli, kak i zdaj májo vsi slovenski vojáki od-preto srcé za krala i domovino do smrti. Sem smo zvedili junaštva naših slovenski bratov v Przemysli šest mesecov se junaško boréčih i stradajo-čih. Keliki ste nam zaspali tam! O hodile vekomaj blaženi, mi molimo za vás. Lübi domači, ne hodile za nás žalosti; Istina, Jka so naše mantre teške, ali mi je radi prenášamo, záto ka zg vás trpipee, vi pa molite za nás. Bog kaštiga svet za grehe, tá kaš-tiga pa nájbole nás vojáke terši za vaše grehe zato tüdi trpimo mi, drági domáči; ne spozábite se záto z nás, nego molite dosta za nás i vodite mladino. K s ves t vam, naj mi moremo Bogi dopadlivo prenesti kaštigo nam naslonjeno, oni se pa pnpravijo za boj pripravne. Drüge pomoči, zvün Bogá, nego na bojnom poli, zato pa dragi domači, dosta i dostokrát jemlite k sebi Jezušovo predgo telo za nás, ka nam nikdár ne zmenjka njegova svéta pomoč. Pozdrav sam pisao na kolenah. Karol Jrauk z Skakovec, slüzéč pri 11-om husárskom polki. * Mikulek Matjaš z Trnovčaka z fare Štrigovske v Medjimurji, ki slüži v 48. pešpolki, nam je posláo sledeče pismo: Na mili dom si zmislim, kakov doma vse je mimo, tiho, na Karpatih pa navek puške pokajo. Tu se junački mi borimo za domovino madjarsko. Nega o vode ftice nit ger-lice, zmed vas lube zaručnice, kera bi mi vesel glas donesla od majnika ve-Beloga. Tu nam takše pesme pojejo, kakše domoj se ne čujejo, kugle milo žvižgajo, naše téla iščejo, štüki pa nam köntrojejo, koji ruske dekonge razkapajo. Tako nam pomože dragi Bog, da se zdravi vidimo ednok. Vsako jutro, vsaki dén zlata sunce prisvetli, tako junak za junakom milo dušo i zpusti, žarki, traki padajo, mrtve telo grejejo milo, krugle zaviršči i junaško srcé spet gubi. Z Bogom draga žena ino mila deca i tisti vsi, ki ste doma brez oča in takajše vi roditeli lubi, vsi prijátli, podajem vam roko vu to faro štrigosko. Ker ste me po-znali vi, molite Boga zame vsi. Mrtva tela tu ležijo kakov snopje na poljo, düše njihove nevidlive su ostavile tela i so tamu odišle pred Sodnika Božjega, tam budejo sudili, kaj su si zaslužili. Blede tela tu po-kopajo, kerih domu več ne bo. Dale ne morem pisali, na rusa moram praziti, da nas on ne predobi i naše ludstvo ne vmori. Tako verni bote vsi domobranci madjarski. To vam naj bo za spomin, Doküč ovdi ja živina, Ako duže živel bom, Više pisal dalje bom. * Draveč Alojz z Slovenskevéši, ki slüži v 18 domobranskom polki nam piše: 1915. IV. 27. Predrági moj oča dühovni! Iz globočina srca mojega njim pošlem eden lepi pozdrav in vsa dobro želenje. Jaz sam hvála Gospodnomi Bogi ešče zdrav, in se dobro čütim na bojnom poli tüdi; že trétji tjeden sam eti in vsikdár na ednom mesti z domi daleč vkraj na izhodnom mejej, čakamo dén in noč na neprijátele. Eti sam záto ne v nevarnom mesti, lehko me moj dober Bog denok obvarje in me pripela nazáj domó v zaželjeno rojstno mesto med mojo lübléno familijo. Pisali bi záto znáo zadosta, ali kaj morem pisati iz etekšoga mesta. Popišem eto krajino, štero je dober Bog stvoro za močno obrámbo našoj sladkoj domovina Lepi bregovje eden lepši od drügoga, eden zdiga više svoj témen od drügoga, na njih je lepo bükovje, štero je zdaj slednje dvá dni na sébe obleklo lepo sproto-lešnjo zeléno opravo, vse se lepo želem, cela natura je veséla, med fare-gami šümijo bistro tekoči potoki, šter nam motijo tihšino; včasi, včasi zagrmi top i češe žrák, drügo orožje je ešče té čaš ne bilo nücano. Drobne fičice pa splo blüzi pridejo k nam in nas pozdrávlaje kak svoje prijátele v zelé- nom gáji. Kelko nás straši grmlenje topov, telko nás veseli lepo petje ftičic, vse ie ovak kak sam mislo, in vse je ovak kak gučijo doma od bojne, istina, da je bojna ne igroja ali záto je ne tak strahovitna, vse kole onim ne ki se v Bogi vüpsjo, eti pa što je ki je ne na Božo pomoč zavüpani? Nega eti grehe, vsi smo kak püsčav-niki, na Bogá naslonjeni, dobro zná eti vsáki, što má v rokaj človekom, što je gospod i vladár vsem bojevni-kom. Pa čüdno velko vüpanje má eti človek, sám ne morem prerazmeti, vsikdár se li vüpamo tak močnó, da prej bomo za pét tjednov šli domo, od kod je to vüpanje? Šli mo domo, v štero koli domovino, dobro bi bilo v rojstno domovino, bolše bi bilo v večno domovino. Čüdno moč imá bojna v sebi, záto pa mislim da je to li Boža vola i opomba. — Meo sam^v Soproni ednoga brezvernoga prjjátela, šteri je od Bogá niti čüti ne šteo, dbes mi je v roké prišlo edno njegovo pismo, štero je na pisao domo, ár sam jaz pisma vküp pobérao, prek pre glédnem na zapoved zastavonošca, šteromi sam jaz dvornik in kaj piše? Kda začnem čteti kak začne pisati: ,,V imeni Nevtepeno poprijetja BI. d. Marije vam začnem pisati, sladka mati eto pismo s šterov vam želem vaše skuznato lice obrisati. Zdrav sam Bog me varjel molite za mé, jaz se ščem pobolšati" — me malo mraz ne prehodi, misléč odkec je tá miloščo vdárila v njega. Začno sam se sramotiti pred sebov, da eden neveren bole zná lübiti Marijo, kak jaz. Po bojni nam prido milošče. Zdaj smo lübili mater Božo, potom bomo pa bole. Dober moj oča dühovni Prosim jih, naj. li molijo za méne či so mogoči či me Bog pomore domo, s celov močjov bom njim na pomoč. S Bogom! Lojs. Radoveden naročnik. Takše radovednost, štera se nanaša na ohranitez zdravje v drüžini, se lejko zove za jako plemenito jakost, pa mi z drage vole radi povemo tü za preskušéno vrastvo proti smicanji v ramaj, proti tesnosti v v prsaj, za nedüho pa za drüge bolečine v v prsaj. To vrastvo je Fellerov proti kataren „Elsa-Flóid", šteri raztapla hrečke ali dlen, pomirjavle kašel, pa olejša plüvanje, pa štero vrastvo vnogo zdravnikov pre poroča. — 12 glážkov se dobi za 6 koron franko pri lekarnar! E. V. Feller, Stubica, Centvala 146. (ž. Zagreb). — Tü se dobijo tüdi Fellerove čistilne „Elsa-kruglice", štere se lejko dajo tüdi deci, brez! toga ka bi se — kak je to pri nešterni purgacijaj navadno — trbelo bojati, ka bi njüva raba mogla postati navadna. — To rahlo, zaneslivo èistilno vrastvo stane 6 škatul 4 korone 40 fil. franko. 4 NOVINE 1915. juni 13. Glási. Od naših vojákov. Žerdin Martin z Žižkov je ranjen 3 správljen v Kisvardo tüodnet pa v Ungvár v bolnico, For-jan Štefan z Lipovec je pa nevarno obetežo v Uugvári. — Z večih fár so se glásili. ki so v Przemysli bili zgráb-ljeni, ka so živi. Nahajajo se navadno v Kattakurgoni, v Turkestán pokrajini v Aziji. Slovo. Kolbl Štefan z Ižekovec, ki je na Ruskopolskom jemlé slovo od svojih domačih i prosi Žalik Anton z Črensovce i drügi vojáki, naj molimo za njé trpeče i za mir, ka se čem hitrej dokonča to strašno krvno pre-lejánje. — Do sűz nas genejo mila pisma i srčne prošnje vojákov. Pikasti drot moro se trgovine vojski prekdati poleg odrédbe domob-ranskoga ministra. Ki šče peneze zaslüžiti, naj do junija 29-ga naznani vredništvi Novin tisti Čas, v šterom se boj dokonča. Peneze so tistomi obečali za dár Berdén Jožef, Vogrin Pavel, Vogrin Janoš, Vogrin Štefan i Bojnec Matjaš ž Bo-gojine. Najmeuši dár de 5 Kron. Vgon-jávati smejo deca in iz starejših siromak!. Dári. Na ranjence je darüvala 6. rože Žvoga Rožnoga Venca z Hotize 8 K. 80 Ali. — Na v boji ošlepljene vojáke pa brezovičanci 44 K 56 fill. gotovčine i 63 K. vrednost! žita. ločena darovnikov objávimo v listi. Proščenje. Dnes 13-ga je v Tür-nišči pri kapeli sv. Antona, v trok 15-ga pa bo v Strehovskom vrti pri sv. Vidi. Slovenski bo predgao v tom drü-gom mesti Čačič Jožef čerensovski plebanoš, vogrski pa Kajtár Štefan dobro vniški kaplan. Sejnje bo 18-ga v Dokležovji, 22-ga Štrigovi i 26-ga v Mürskom Srdišči. V Kanizsi do žgali mrtvece, šteri v küžnom betegi merjéjo. V ténamen do zidali krematorij pri novoj bolnici. — V Kanizsi je to nikaj ne posebnoga, kde v velikom, števili prebiva materi-cérkvi sovražno prostozidarstvo. Berite lipovo cvetje za vojáke! Vnogi naših drágih si nakopa bolezen na bojišči, proti šteroj čaj ali tej lipov jáko dobro bo šlüžo. Berimo zato dosta lipovoga cvetja letos za naše drago betežnike, ali veja ne lámaj-mo, samo čisti cvet berimo i ga od-poslimo posüšenoga v bolnice, kaj ga pa tüdi domá obdržimo na sühom prestori za zimo. Vredništvo Novin ga tüdi prevzeme i odpošle raznim bolnišničam. Pošta. V Trst i na Pri morsko ne sprejma pošte drügo, kak navadna pisma i uradne (hivatal) reči. Nájmlajši desetnik. Cseri Ferenc, 13 let star dečkec, sirota brez očé i matere z domi z Fejér županije, je prostovoljno stopo med vojsko i da je med nevarnim ognjom glas prinese našim četam, ka so tak mogli ruse odbiti, je dobo kaprolsko šaržo. Prošnja do smilenih src. Ponizno prost Vredništvo Novin naj se pri njem zglasijo tiste dobre düse, štere bi mogoče bile za svoje vzéti kakše sirota, štere oča je v boji spadne. Povoden. V Szabadki je teliko de-žüvelo, ka je cela povoden nastála v mesti. Vode je ešče v hrambe tekla i v večih mestah do kolen segála. Pozdrav iz Beča. Vera! slovenski vojaki se spominamo nazaj na našo lepo slovensko domovino, štero smo premino če leto 1. augusta mogli žalostno odstaviti i pred smei-ten meč stopiti; ali bvála Bogi, neprijatelska krugle nam je žitka nej vzela, samo nas je ranila, Marija, majnikova kralica nas je ob-ránila smrt! i se njoj tüdi vüpamo, da nas bode dale varüvala. Pozdravlamo našo lübo domovino Mnkič Martin z Gornjega Sinika. Luba moja tivaršica, dam li na znanje, ka odidem zdaj nakratci obdrügim na kárpátsko bojišče, nikaj se ne cekni zame, nego moli i prosi Boga, naj se mi smilüje i Maria ška-pulerska naj mi pomága. I Maria de mi po-magála i pali prideva nazáj vküp i va se vküp veselila, ostaui z Bogom. Na dale tüdi lepo pozdravlamo našega visoko častitoga dühovnika, Tüll Géza na Gornjem Siniki! Ficko Vendel Zngsführer z Boreče. Sukič Alois z Martinja. Matuš Števan z Dolenec. Mnkič Martin z Gornjega Sinika. Najnoveše. Taljánski zrakoplovi so obstrelá-vali mesto Fiume, gde so v večih mestaj ménši kvár napravili. Nikelko lüdi je ranjenih. Eden sovrážni zrá-koplov smo dolstrelili. Mi smo znova Strelali mesto Ve-nezia, ali Benétke. V Galicii nadale zmagovalno na-predüjemo. Novih 6200 rusov smo zgrabili. Naši Šeregi se približávlejo k mestam Stanislau pa Lemberg. Rusi se záčajo pobirati z Lemberga. Przemysl nazáj zazidamo. 20 jezero lüdi dela med razvalinami. Kon-jeniki naših pa nemških oddelkov so 20 km. daleč od Lemberga. Na taljánskom bojišči se pri Isonzo mesti priprávla velko bitje. Taljáne smo v večih mestaj zbili. Stanisiau smo posvojili pa visine okoli Ottynia zaseli, pa znova 5000 vlovili. Pošta. V. J. V. Tá spáka ne sliši v novine. Povejte jo g. plivanoši, Kočar J, Lukačavci. Peneze sam dobo. Vsem naj povrnó sv. Drü-žina. Ošlai J. Inf Oiv. San. Ánst. Tab. Pošta 70. Dobo sem dopisnico. Hvala na molitvaj, to je nájlepši dár, šteroga i mi domáči za vás vojáke geroče prikažüjemo Srci Jezušovomi. Korošec Jűrij. Ritkarovci. Naznanilo, kde i kda i šteroga leta se je tisti voják narodo pa v kelikoj stotniji ali kompaniji je slfižo. Spilak Francišita. Sp. Slaveči. Kde i kda se je mož narodo, naznanite. Lagoji gost. Gost, šteri vseh pride nepozvani, pa šteroga nindri neščejo vidili, to je renmatizem. Večkrat pride zevsema nedovedoé pa naednok, pa se ga je težko znebiti, èj se je vgnjezdo. To se pa ne more zgoditi, či renmatične bo-lečine, neura'gije, trganje po kotrigaj itd. vseh včasi odpravimo s Fellerovim bolečine vtiša-jočim ,Elsa-Fluidom.“ Tüdi pri prehüdom na* poti, pri zvinjenji, oteklinaj, opeklinaj, ozebli-naj pri trepetanji tela pa pri živénih slabostaj zaneslivo pomaga s svojimi poživlajočimi, krepčajočimi, bolečine vtišajočimi lastnostmi. Naj stoji tü nekelko zanimivih poročil : »Duže časa sam zavolo protina nej mogeo hoditi, skušao sam vnogo vrastva, razmeto dosta penez, pa mi je nikaj -nej pomagalo. „Elsa-Fluid" mi je pa bolečine tak vtišao, ka znova lejko opravlam najbole težka dela. Jezer-okrat hvala." Leopold Malek, Deutsch- Lands-berg št. 43. Štajarsko. „Prosim, pošlite mi znova svoj izvrsten ,,Elsa- Fluid." Mela sam protin v obema no-gama, tak ka sam nej mogla hoditi, pa je to trplenje zdaj, kak rabim “Elsa-Fluid", zevsema prišlo. Tüdi pri glavoboli, zoboboli, bodanji pa pri bolečinaj v guti se je skazao kak včasi bolečine vtišajoče vrastvo." Marjanka Par-litsch, kmetica, Süssenberg, pcšta Veitersfeld. „Rad bi objavo, ka mi je Vaš izvresten Élsa-Fluid" pri odpravlanji zastaranoga želod-čnoga katara jako dobro slüzo. Tak se je tüdi pri drügih osebaj v vnogih pri petja] obna-sao jako dobro, tak napriliko pri glavoboli, pri bolečinaj v spodnjem deli tela" Franc Volgger, železnički uradnik, Gries am Brenner, Tirolsko. Naj si naši čitateli ta poročila obmejo na hasek pa naročijo Filerov ,,Elsa-Fluid“ od lekarnara E. V. Feller, Stubica, Centrala 146. (ž. Zagreb.) 12 glažkov stane franko samo 6 koron, to so mali penezi, šteri prinašajo velki dobiček. Spameten je, ki je previden, ki zmórom pázi, naj gut, prsi, plüča ' zdrava; kašlanje, smicanje v ra-mah i prsi bol ne smemo zanemáriti. Proti tem je že vnogim pomagao sline topéči, bole-čino vtisajoči, vžigalino odprávljajoöi pravi zagorski, proti kašli prsni sirup. (Sjrupus pectoralis.) Okrepi i poživi plüča i celo telo, pomnoži hranenje, prebávlanji pomága, vse kotriga vmóèi. Z toga prijétnoga žmaja sirupa je franko edna kantica 5 K. Právi se samo pri Feller V. E. lekarnari (vrastvár) dobi v Stubici, Central 146. (Horvačko.) Nemaren je, ki premote pri prebávlanji taki ne odstráni, ár ródno prebávlanje je vretina delavne moči, vötrpnosti i veseloga žitka. Pázimo záto vsikdár na prebávlanje i rábimo pri premotah prebávlanskih pri krčah, stavlanji, napihnje-nosti, netéčnosti, nemirnih i vroèinskih' betegah močno švédsko tinkturo (tinctura svedicah), štera je znana i pod imenom živlenja essenca i balzama: krepi želodec, ofriši, oèisti, krče odprávi, ték povekšáva i zabráni vnoge betege. Naročimo z toga právoga blaga 3 velike kan-te za 5 koron franko, ali pa 12 máli za 3-korone franko pri lekari Feller V. E. Stubica, Centrale 146. (Horvačko.) Fellerov Elsa-Fluid bi se mogeo v vsakoj hiši najti; ár je práva Obramba zdrávja. 12 kantic pošle za 6 koron poštnine proste lekarnar E. V. Feller, Stubica, Centrale 146 br. — (Zagreb zup.) kde se tüdi dobi Feller-ove pognále kruglico, 6 škátlie 4 K. 40 fill. franko. Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda körforgó gyorssajtóján Szombathelyen.