IZVRŠITEV LETNEGA PROIZVODNEGA I PLANA ZA OKTOBER 1963 1. Aglomeracija............................33 3 o/# 2. Elektroplavž . . . . 3. Jeklarna............................. 77,4 •/• 81,3 °/o 4. Valjarna ....................................86,8 •/. 3. Siva livarna 6. Livarna 7. Obdelovalnica valjev 8. Samotna • v • 85,7 % valjev . . . . . . . . 79}9 •/, 87,4 % 89,3 % SKUPAJ PODJETJE (brez gredic) 82,9 «/o 15. November 1963 št. 11 Leto lil ZELEZAR STORSKI ŽELEZAR, glasilo delovnega kolektiva železarne Store — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik: Stane Ocvirk — Uredniški odbor: inž. Dušan Burnik, Anton Mackošek. Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Borivoj Wudler, inž. Niko Zakonjšek in Ivan Žmahar — Tiska ČP »Celjski tisk« Celje november RAZNIH REPUBLIKE 'ali' spontini sé vračajo te dni Jjjedavno preteklost, ko so naši 'odi stopili v zgodovino s tail dejanji, ki so zadivila ves if. Ko je naša domovina postala fin nad fašističnih roparjev, ki I med seboj kar tekmovali, kako ii naše ljudstvo bolj ponižali, Mili in iztrebljali, so se po jame sile, ki so z nezaslišanim po-mpovanjem pod najtežjimi okol-(lostìm povedle naše narode v simili veličastven osvobodilni boj. hišvetje strmel, naše ljudstvo It je untarlo, da je to edini naif boja za samoohranitev, uvi-So je, da bi vsako čakanje, ki Iga propagirali omahljivd, popi ilo ukoreninjehje okupatorje-te moči. Naši ljudje so uvideli, je to organiziran boj, ki ne Mi samo k narodnostni, ampak pi fc socialni osvoboditvi, sredi huoih bojev je nastajala oblast Bornega ljudstva. V tem usodim, času je vsak naš pošten dr-rnljan doumel, da je lepša bo-Ihiost odvisna od povezanosti teh slojev, odvisna je od vseh tepaj . in. od vsakega posamezna Pod okriljem Osvobodilne mte in pod preizkušenim vod-mm Partije se je borilo naše ìfjistuo sredi poteptane Evrope K le za Svojo,'temveč za svobodo p|a svobodoljubnega človeštva, s odpravo razrednih nasprotij, #■ zmago 'delavskega razreda, lato naši borci, naši junaki niso Bi prepuščeni sami sebi, ob lani armade je stalo vse ljudino. Kadar pa zgrabi nek narod ita odločnost, taka povezanost, narod pač ne more umreti; fojuje se namreč čisto drugače, ® čisto nekaj drugega kot napa-In tisto drugo, tisto veliko dobivalo iz dneva o dan vse ločnejše oblike, dokler niso ndstavniki ljudstva na zgodo-‘sskem zasedanju AVNOJ 29. Membra 1943 v malem bosen-«m mestu Jajcu sprejeli sklepe, J so najavili n o v o Jugoslavijo, tagačno od prejšnje, domovino Pohodnih ljudi, ki si sanyi kro-'h usodo. Takrat so bili polomi temelji nove{ Jugoslavije, za jWero se je bilo pa še treba Fiii, saj je bila okupatorjeva mška moč še velika in naši {medni sovražniki so se udinjali memu, ki jim je obetal zaščito Mhovih razrednih interesov. Na-Ijudstvo pa o svojem zanosu JPopustilo. Še so padale številne padali so nedorasli mladeži’ padali zreli možje, padale padali so delavci in inteli-«i, padali kmetje in meščani, Wirali so osi pošteni ljudje, umi-® zaradi življenja drugih. Bo- Naše podjetje na sejmih in razstavah v 1963 Zelo važen element v ekonomski propagandi vsakega proizvodnega podjetja je razstavljanje izdelkov na raznih razstavah, sejmih in' velesejmih. Da bi ne samo kupce, témvee tudi ostale obiskovalce sejemskih prireditev seznanili z našimi izdelki, podatki, dobi vsak zainteresirani obiskovalec popalilo sliko podjetja in njegovih izdelkov. Sejem sam pa s svojo propagando vabi poslovne ljudi k obisku in s tem doseže večje število obiskovalcev, razstavljalcu pa pripravlja učinkovito reklamo. Vnaprej smo cev prednjači v naši državi jesenski mednarodni velesejem v Zagrebu, osnovan leta 1909 pod imenom »Zagrebški zbor«.-Število razstavijalcev in obiskovalcev na tej prireditvi narašča posebno po letu 1956, ko so bili zgrajeni novi prostori izven mestne- rili smo se, trpeli, vztrajali in — zmagali, toda za ceno ogromnih žrtev. Miiljon sedemsto tisoč življenj je bilo treba žrtvovati in veliko naporov o povojni graditvi je bilo treba vložiti, da lahko danes, ob dvajseti obletnici zgodovinskega zasedanja v Jajcu, govorimo o Jugoslaviji kot o državi našega časa, v kateri se neprestano kr epe novi družbeni odnosi in v kateri je bila letos razglašenar ustava, ki je v svojih določilih potrdila osvoboditev človeka od izkoriščanja in samovolje. Ta ustava ni pravno politična listina klasičnega tipa, marveč predvsem družbena temeljna listina o ekonomskem osvobajanju dela. Osvoboditev dela je osnova naših družbenoekonomskih odnosov in vir samoupravljanja. Svobodno ustvarjanje in samostojna delitev dohodka po delu pa je tista velika pridobitev, je- poglavitna družbenoekonomska kategorija, ki na svoj način izraža doseženo stopnjo osvoboditve dela v naši državi. Nova ustava in njene norme so novo orožje delovnih ljudi tn sredstvo v boju za nadaljnji razvoj socializma, toda zavedati se moramo, da nam to nalaga celo vrsto novih obveznosti in nalog. Lice in naličje Jugoslavije se je v novem obdobju v marsičem spremenilo. To ni več polkoloni-alna, kmečka, temveč' svobodna industrijska dežela, o čemer pričajo tudi velike spremembe v socialni strukturi našega prebivalstva. Z neizmernimi napori smo opravili po osvoboditvi dežele veliko delo. Lahko smo ponosni na prehojeno pot in na dosežene rezultate, ki vzbujajo občudovanje v osem svetu. Naša socialistična družba ; pa nudi še veliko prednosti za še hitrejši razvoj proizvajalnih sil, za še popolnejše oblike in večje uspehe samoupravljanja. Zato so pa potrebni novi in novi napori, zlasti na področju materialne proizvodnje. Zavedati se moramo vsak dati bolj, da resničnih s o -etatističnih odnosov ni in jih ne more biti v revščini in zaostalosti. Naši dosedanji uspehi nas ne smejo uspavati. Z novimi ustavnimi normami je postalo samoupravljanje nedotakljiva osnova našega druž-benega življenja, toda tu so potrebne zdaj nove spodbude za nadaljnji razvoj takega sistema. Torej novi napori. Tega se moramo zavedati in o tem moramo prepričati vsakega našega občana, vsakega člana kolektiva, ko ponosni pričakujemo letošnji Praznik republike. smo v letošnjem letu razstavljali na spomladanskem »Beograjskem sejmu tehnike«, sejmu »Alpe-Adria« v Ljubljani, jesenskem »Zagrebškem velesejmu in na nekaterih inozemskih sejmih. Že sama prisotnost proizvajal- račumali, da na sejmih nè bomo sklepali pogodb, ker to'vršimo doma v podjetju. Zadovoljni pa smo, ker smo obiskovalcem sejma, ki so pokazali veliko zanimanje za naše proizvode, lahko pokazali dosežen napredek zlasti wm ■Hj ca na sejmu predstavlja učinkovito propagando, ker sejmski obiskovalci, posebno poslovni ■ljudje dobijo na sejmu najvažnejše podatke o razstavljalcu in njegovih izdelkih. Z ogledom razstavljenih eksponatov, z raznimi prospekti in osebno danimi pri livarskih izdelkih, ki so namenjeni strojni in avtomobilski industriji. Za propagandni uspeh pa ni važno samo število obiskovalcev, temveč število poslovnih ljudi, ki obiščejo razstavni prostor raz-stavljalca. Po številu obiskoval- ga središča. Ta prireditev jé splošnega značaja: na njej sodelujejo podjetja vseh vej našega gospodarstva. Hkrati pa predstavlja ta tradicionalna prireditev manifestacijo celotne jugoslovanske proizvodnje. Beograjski mednarodni sejem tehnike je bil ustanovljen 1957 leta. Prireditve na tem sejmu so specializirane, na njem razstavljajo skupine podjetij in določenih vej gospodarstva. Take prireditve so za naše podjetje ne samo zanimivejše, temveč tudi mnogo uspešnejše. Na te prireditve prihajajp številnejši obiskovalci, strokovnjaki in poslovni ljudje, ki so za razsiavljalce pomembni. Se jena Alpe-Adria je bil ustanovljen 1. 1962 v času, ko jugoslovanska proizvodnja vstopa z odločilnimi koraki v mednarodno areno. Za nami so časi ko smo proizvajali predvsem zaradi lastnih potreb in bili usmerjeni predvsem na domače tržišče. Pred nami je obdobje, ko je vse bolj osnovni cilj naše proizvodnje ostvarjanje visokega narodnega dohodka, kot osnove za vsakovrstno potrošnjo tako iz domače kot tuje proizvodnje. Napore za povečanje izvoza zato ne moremo ocenjevati samo kot prispevek k ostvaritvi normalnejšega deviznega položaja, temveč kot dolgoročno vključevanje našega Iz ekonomskih enot Delavski sveti ekonomskih enot so bili v mesecu oktobru zelo aktivni, saj so na svojih zasedanjih obravnavali zelo pomembna vprašanja. Največ je na teh zasedanjih bilo razprav o proizvodnih stroških, tako proizvodnje, kakor vzdrževanja, HTV pri delu, skratka ODS so obravnavali vsa važnejša vprašanja ekonomskih enot in sprejeli ustrezne sklepe. Jeklarna Obratni delavski svet ekonomske enote jeklarna je imel v poslednjem mesecu kar dve zasedanji, poslednje je' bilo izredno in je obravnavalo organizacijo vpisa posojila za pomoč Skopju. Ta obrat je po zasedanju ODS v celoti vpisal pripadajoči znesek te ekonomske enote, kar potrjuje, da so člani delavskega sveta enote sprejeli pravilne sklepe za uspeh akcije. Na rednem zasedanju 'ODS jeklarne pa so člani obravnavali izvršitev proizvodnih nalog za. mesec avgust. Po temeljiti razpravi o vzrokih neizvršenja planirane proizvodnje so ugotovili, da iz objektivnih razlogov mi bila izvršena. Posebno zanimiva pa je bila razprava na poročilo HTV komisije obrata, katera je analizirala obratne nezgode za 8 mesecev letošnjega leta. Poročilo je analiziralo nezgode pri delu, katerih je bilo letos 19 (lani 18 v istem obdobju). Na število ne-zgod, ki so razen 4 primerov lažjega značaja, je vplivalo to, da so delavci bolj pazljivi pri delu in pa dejstvo, da. se bolj poslužujejo zaščitnih, sredstev. Negativno pa na število nezgod v obratu jeklarna vpliva naglica pri delu, tesen delovni prostor in pa nedovoljna izkušenost novih delavcev, ki še nè vedo dovolj dobro, od kod nevarnost Sejmi in razstave (Nadaljevanje s 1. strani) gospodarstva v mednarodno delitev dela in ustvarjanje ustreznih širših tržišč ko.t osnovo za uvajanje vse modernejše tehnologije v našo proizvodnjo. Toda velika naloga, ki jo ima naše gospodarstvo, je ustvarljiva le z uporabo vseh oblik mednarodnega sodelovanja in vseh možnosti, ki jih,- tako ekonomski kot geografski položaj nudita našemu gospodarstvu. Tudi naš družbeni plan zahteva, da vložimo vse napore za povečanje izvoza. Da bi seznanili inozemske kupce z našimi proizvodi, smo razstavljali naše izdelke na inozemskih sejmih. Tako smo razstavljali letos kar na osmih inozemskih sejmih v okviru Združenih jugoslovanskih železarn, in to: v Londonu, Milanu, Dunaju, Poznanju, Leipzigu, Tunisu, Tripolisu in Damasku. Na mednarodnih, sejmih sodelujemo na tistih področjih, kjer je poslovni center za širši teritorij potrošnikov naših proizvodnih artiklov. Upoštevajoč, da so sejmi in razstave najučinkovitejši posredniki v ekonomski propagandi, se bomo še v bodoče posluževali te vrste propagande. preti. Na osnovi poročila in razprave je ODS jeklarne sprejel sklep, da se takoj loti odpravljanja tistih nepravilnosti v obratu, 'ki se dajo odpraviti, da se zagotovi kar največja varnost. Pri obravnavi nepoboljšljivega alkoholika, tov. Medved Karla je ODS prišel do prepričanja, da je sokrivec- tudi tisti, ki nosi pijačo v tovarno in jo prodaja. Zato bi bilo na mestu, da se tistega, ki to dela še bolj kaznuje, ker nam radi lastnega interesa ruši delovno disciplino. Valjarna Tudi delavski svet Obrata valjarne je imel v preteklem mesecu dve zasedanji. Enega od teh je posvetil razpravi o organizaciji in poteku ljudskega posojila za obnovo Skopja. Po zaslugi vseh v valjarni je obrat, kot .celota izvršil svojo obvezo v kratkem roku. Na drugem zasedanju pa je ODS valjarne temeljito analiziral uspeh in stroške proizvodnje v mesecu septembru. Največje težave ima ta ekonomska enota s tem, ko ni na zalogi dovolj ingotov in gredic odgovarjajočih kvalitet, kar povzroča pogosto menjanje programa valjanja in seveda menjavo valjev, zaradi česar je bilo 32 ur zastoja na fini progi, a na grobi progi celo 60 ur. To je v glavnem tudi vzrok, da valjarna. ni dosegla plana efektivnih ton proizvodov. ODS je z f zadovoljstvom ugotovil, da so pri porabi energije tako pri elektroenergiji, plavžnem plinu, kot pri porabi generatorskega plina pod planiranim normativom. Ko je ODS razpravljal o obratnih, nezgodah, je ugotovil, da sta bili v septembru dve obratni nezgodi, katerih ena je bila iz neprevidnosti, a druga zaradi neurejenih tal v obratu. ODS je sklenil, da se tla v obratu takoj uredijo. Letos je bilo do konca septembra v tem obratu 20 obratnih nezgod; kar je za 15 manj o-d lani v istem razdobju. Ko je ODS ugotovil, da je več nesreč j pri mlajših delavcih, je sklenil opozoriti starejše, naj stalno opozarjajo mlajše delavce na nevarnosti, ki so pri delu in jih podučijo, kako se je potrebno pred temi zavarovati. Na koncu je ODS v valjarni odobril povračilo za prevoze z avtobusom na delo nekaterim dobrim delavcem. Samotama Tudi ta obrat je razpravljal o posojilu za obnovo Skopja in apeliral, da člani kolektiva oim-prej izpolnijo svojo obveznost do posojila. Pri analizi proizvodnih uspehov v septembru, je ODS ugotovil, da je plan tako po količini, kakor tudi finančno rahlo presežen. V mesecu avgustu pa je presežen proizvodni plan za 6,4 % in to pri opeki 7,7%, pri malti pa 2,8%. . Pri obravnavi problema staleža zaposlenih, je ODS ugotovil, da je stalež zaposlenih precej pod planom in da so kar 4 zaposleni, ki delajo po 4 ure dnevno in 4 taki, ki sò na bolezenskem dopustu že precej dolgo. ODS je zaskrbljen, kako bo kos nalogam, katere so pred njim po- sebno sedaj, ko prihaja zima. Ob tej priliki so člani delavskega sveta šamotarne grajali usluge ekspedita posebno pa prometa zaradi pošluževanja ,z lokomotivo v popoldanskem in nočnem 'času, zaradi česar imajo nepotrebne težave. Elektrodelavnica Obratni delavski- svet tega obrata se je sestal 9. oktobra in sprejel sklep o premestitvi nekaterih delavcev na bolj odgovorna delovna mesta. Po temeljiti razpravi o akcijskem programu za leto. 1964 je program sprejel. Akcijski program el. delavnice, ki je naslednji, objavljamo v celoti, da z njim seznanimo vse bralce našega glasila. 1. Kot prvo in najvažnejšo nalogo smatramo že vnaprej napore za razširitev prostorov delavnice, orodjarne in sanitarnih naprav. V sedanjih pogojih je delo in bivanje v delavnici zelo težavno ter ni možno namestiti nobenih naprav za izboljšanje pogojev in kvalitete dela. 2. V povezavi s prednjim bomo, ko bodo za to dani pogoji, namestili nekaj nujno potrebnih delovnih in kontrolnih naprav za izboljšanje kvalitete dela. 3. V kolikor bodo dani pogoji, bomo uvedli pripravo dela za montažna in remontna dela ter tako delno uvedli direktno nagrajevanje po učinku. 1 4. Izvedli bomo nekaj predavanj, da usposobimo nase ljudi za vzdrževan ie novo nameščenih naprav v podjetju. 5. Se na pr e i se bomo trudili v borbi za štednjo in zniževanje lastnih stroškov ter utrjevanje delovne discipline.: 6. Trudili se bomo še vnaprej izboljševati maše delo na področju HTV službe. Ko je ODS razpravljal o sprejemu novih delavcev za elektro-delavnicd, je zavzel stališče, da je pri sprejemii potrebna velika previdnost. To velja posebno pri zahtevnosti dela in pa za dobro delovno vzdušje delavnice.' Pravilno bi ibilo, da komisija za sprejem pri ODS zahteva od kadrovske službe vse podatke o kandidatu za sprejem v kolektiv elektrodelavnice in da šele potém sklepa o sprejemu. Mackošek Anton Pomemben V. naišem podjetju posvečajo organi družbenega samoupravljanja in uprave podjetja vso pozornost in skrb raciomaliza-torstvu in nOvätorstvni. Pri tem jim je vedno pred očmi okolnost, da vsaka, pa četudi majhna racionalizacija ali izboljšava lahko močno vpliva na povečanje ali pocenitev proizvodnje, kar je posebno važno za formiranje skladov podjetja. V našem podjetju imamo poseben pravilnik o izumih in tehničnih izboljšavah, katerega je DS sprejel 1. oktobra 1960. Prav tako imamo v našem pravilniku o formiranju in delitvi sredstev za osebne dohodke, posebno poglavja, ki obravnava nagrajevanje predlogov. Z odločbo upravnega odbora pa je postavljena komisija, ki zbira in pregleduje predloge članov kolektiva. Predsednik te komisije je ing. Niko Zakonjšek, obratovodja energetskega obrata, ki daje predlagateljem vsa pojasnila v zvezi z uveljavljanjem pravic iz naslova »racionalizacije in tehnične izboljšave«. Komisija predlaga po končanem študiju predlogov organom upravljanja višino nagrade, ki je odvisna od višine prihrankov. Organi upravljanja na predlog komisije nagrajujejo tudi take predloge, ki ne prinašajo prihranke, temveč olajšajo fizično delo. V tem primeru se višina nagrade določi po presoji. Kaj pomeni indeks žioljenskih stroškov? ID Zadnje čase vse bolj pogosto čitamo o dnevnem časopisju, v raznih informacijah, preko radia in televizije v statističnih kazalcih, kjer se najbolj pogosto imenuje indeks gibanja življenjskih stroškov. Poleg tega, da je indeks življenjskih stroškov večkrat nepravilno uporabljen kot kazalec izdatkov v gospodinjstvu, se ponekod kaj rado uporablja, še kot kazalec življenjskega standarda. Največkrat je ta indeks podvržen kritiki zlasti takrat, ko se na trgu pojavijo občutne spremejnbe dviga cen, kot npr. podražitev mesa, zelenjave in drugih prehrambenih artiklov. Ta indeks se kritizira takrat, ko je potrebno, in takrat, ko ni potrebno. Z njim hočemo večkrat objasniti spremembe osebne potrošnje, pa celo življenjskega standarda. Sedanja uradna uporaba indeksa življenjskih stroškov ne pomeni nič drugega, kot posebno ogledalo indeksa cen nä drobno. Indeks prikazuje samo spremembo cen na drobno določenih artiklov običajno po reprezentativni metodi zbranih artiklov in uslug osebne potrošnje in strukturi potrošnje nekaterih kategprij prebivalstva. Poleg tega nam ta indeks prikazuje relativne odnose cen na drobno pri artiklih široke potrošnje in uslug v posameznih časovnih razdobjih. Indeks živ-, Ijenjskih stroškov računa Zavod za statistiko in se ne more tretirati kot točno merilo spremembe cen na vseh nivojih, ker izračun bazira na povprečnih cenah in ponderiranih faktorjih. Podatki se zbirajo mesečno iz 93 večjih mest in centrov in ca. 330 artiklov ih 40 vrst uslug. Indeks služi osnovnemu namenu kot pripomoček pri izračunavanju indeksa realnih osebnih dohodkov, kjer ga uporabljamo za deflacioniranje nominalnih osebnih dohodkov. F nobenem primeru pa ne služi kot merilo gibanja dejanskih izdatkov gospodinjstva, ker sp tovrstni izdatki odvisni predvsem od razpoložljivih denarnih sredstev, strukture in načina trošenja ter prihrankov, še manj pa je lahko ta indeks ka- prihranek Od časa, ko je bil sprejet pravilnik pa do danes, je bilo z upoštevanjem predlogov članov kolektiva prihranjeno nad 327 milijonov dinarjev. Pri tem je sodelovalo 57 članov, katerim je bilo izplačano 1,890.000 dinarjev nagrad po pravilniku. Med predlagatelji je precejšnje število delavcev, kar kaže, da neposredni proizvajalci nenehno mislijo, kako bi. izboljšali delo ter pocenili itn povečali proizvodnjo. V letošnjem letu je komisija ugodno rešila 14 predlagateljem njihove predloge, 2 predloga pa komisija še rešuje. Pričakuje se, da se bo število predlagateljev do konca leta še povečalo, -M- Uporabljajte pravno pomoč Konferenca za družbeno dejavnost žensk pri Občinskem odboru SZDL Celje je že večkrat razpravljala' o položaju žensk, ki morajo po pravni poti uvel javljati preživnino za otroke in podobno. Iz sodne prakse in po drugih podatkih so namreč ugotovili, da__so običajno ženske o svojih pravicah slabo poučene. Na obravnavah v' svojo in otro- zalec zniževanja ali zvišeosn' Življenjskega standarda. Do danes si še nihče ni izmislit nekega sintetičnega kazalcam Ijenjskega standarda preproslM razloga, ker življenjski staubs sestavljajo neštete komponist materialne in nematerialne na ve ter je silno težko tp izraz« majhnim številom indikatoim P-\ • V naših publikacijah česiohm zasledimo približno takole tri iev: »Skupni indeks življenjstij stroškov je porasel v primerm s predhodnim razdobjem za J o/J To pomeni, da so se cene doloM nih artiklov in uslug osebne jd trošnje, ki so po reprezentatm metodi posebno izbrane v tei razdobju za 5 % povečale. Ta iJ deks nato uporabimo•_ skupno i indeksom porasta nominalm osebnih dohodkov, kjer ga um števamo tako, da ga odštejemo m indeksa porasta nominalnih otm nih dohodkov in izračunamo litij ne osebne dohodke, seveda « I moramo pri izračunu ,in ocfflj realnih osebnih dohodkov pajj še na realnost, dviga osebnih M hodkov, zaradi višje produkm nosti dela v tem razdobju in p!) rasta števila zaposlenih. UD Sta Večkrat slišimo kritiko na indeks življenjskih stroškov, kju pravimo: indeks Življenjskih, stri škov prikazuje 5 % povečanje,m pa dobro vemo, da so se cen» znatno zvišale. To dokazuje, M se nismo v'sébinsko poglobili tj osnovo izračuna, ki ga prikazuj® indeks. Ravno tako je nepravilni tako tolmačenje, da so se izdathj za gospodinjstvo poVečali za 5J kajti nemogoče je trošiti-več, ki se pd razpolaga, ker se .osali] gospodinjstvo prilagaja situaciji na trgu, kjer ne izključujemo it ločene, izmenjave strukture ne potrošnje, če je potrebno, Dokazano je, du osebni (lom® d zadnjem razdobju hitreje rasi g. jo, kot cene artiklom široke potrošnje, zato ne smemo izdatke o gospodinjstvu izolirati, ne da hi pri tem upoštevali realno gibanji potrošnje pogojene sprememban cen artiklov in uslug osebne pe trošnje. Največkrat sam večji fe dat ek, ki izhaja po sili zakon v življenju označuje večji strni dard potrošnje, kar pa ne smem istovetiti s porastom cen, ki jih! predstavlja indeks življenjski}] stroškov. i m ■ h Nezaželen padec realnih osffl P nih dohodkov lahko beležimo šili M takrat, kadar bi nominalni osdlw dohodki zaostajali za porasta In cen artiklov in uslug osebne po- jj» trošnje, ki jih prikazuje indds življenjskih stroškov za daljši razdobje. Pišite v kovo škodo ne zahtevajo tistega kar bi lahko in kar jim pripada-DrUga njihova ugotovitev je, — program dela v mesecu var-iösti, seminar za sindikalne Sunkoionarje in člane ODS, delitev dohodka, I — predosnutek statuta pod-ietj&, ! — poslovanje počitniškega dona na Rabu. : Pri pregledu poteka vpisa (ljudskega posojila za obnovo ISkopja smo ugotovili, da je velina članov kolektiva pokazala (srodno veliko pripravljenost in solidarnost za pomoč bratskemu makedonskemu narodu. Z vpisovanjem smo pričeli že 25. septembra zjutraj in zaključili 15. oktobra. Do časa, ko smo imeli sejo predsednikov in tajnikov,-»vpisalo- posojilo 98% članov j jolektiva. Posojila še niso vpi-I sali člani kolektiva, ki so na do-Ipnstu, v bolnicah in zdraviliščih. Med člani kolektiva je sicer nekaj takšnih, ki niso bili pripravljeni vpisati posojila in pomagati pri obnovi Skopja. Teh je zelo inalo in ne bodo mogli pokvariti jugleda našega kolektiva. Pri vpisu posojila so se najbolje iz-iazali člani delovnega kolektiva enote livarne valjev, ki so pö-isojilo vpisali kolektivno in na manifestativni način že prvi dan T-zgodnjih jutranjih urah. Temu ■ Vzgledu so .sledili in 100 % Vni-|sali poso jilo do določenega roka 'naslednji obrati: mehanična de-faraiicaj-OTK, uslužbenci, livar-la sive litine, laboratorij, eher-letski oddelek, elektrodelavnica, gradbeni oddelek, obdelovalnica valjev, modelna mizarna, reševalna služba in obratna ambulanta. i Ko je zastopnik službe HTV [železarne tov. Franc Kavka seznanil navzoče o osnutku programa dela-v mesecu varnosti, so navzoči predlagali, da se v irogram vključijo, še naslednji Srediogi: prostori v katerih člani [kolektiva uživajo toplo in ostalo [malico naj se očistijo in prepleskajo, očistijo naj se tudi vse iamitame naprave. Poostriti disciplino pri tistih delavcih, ki [nočejo uporabljati zaščitnih sredstev in ne upoštevajo predpisov HTV. Ker podjetje vlaga ogromno truda in sredstev za zmanjševanje nezgod v podjetju, [Vodimo pa še premalo evidence i o nezgodah na domu, saj je statistika pokazala, da je nezgod na domu dvakrat več kot nezgod po obratih, je treba temu problemu posvetiti več pozornosti. Ob zaključku pa smo sprejeli [sklep, da morajo vsi odbori sindikalnih podružnic enot in ODS izdelati temeljito analizo s podnožja HTV, zlasti problematiko nezgod in poklicnih obolenj, jih analizirati in sprejeti ustrezne sklepe. . Predsednik komisije za izobraževanje pri .sindikalni podružnici podjetja tov. ing. Dušan Burnik je seznanil navzoče, da ho Izobraževalni center železarne nadaljeval s seminarjem za sindikalne funkcionarje in . alane ODS. Čeprav program še ai dokončno izdelan, je važno [Pravočasno zbrati potrebno štedio slušateljev. Na predlog •sekretariata izvršnega odbora sindikalne podružnice bo ta se-Biinar obiskalo 80 članov kolektiva. Po posameznih enotah pa se razdeli naslednje število: modelna mizarna 2, uslužbenci 8, elektroplavž 4, Met. industrijska s°la i, elektroobrat 3, gradbeni oddelek 2, promet in kurilnica 6, dehanična delavnica 6; livarna valjev 2, jeklarna 6, valjarna 10, livarna sive litine 10,- OTK in laboratorij 3, šamotarna 5, ekspe-dit 3, energetski oddelek 3, obdelovalnica valjev 3, komunalni oddelek 3. Seminar se bo vršil v jesenskih in zimskih mesecih, učni program pa bo izvajal Izobraževalni center. Način delitve dohodka je podrobno obrazložil direktor finančnega sektorja tov. Albin Miklavc. Na osnovi temeljite razprave in upoštevajoč vse momente smo upravnemu odboru podjetja predlagali naslednje: — da se izplača osebni dohodek po proizvodnji za mesec september po že izplačani akontaciji v neto vrednosti točke 110 .din še ostanek 23,051.283 dinarjev; ■—ma podlagi doseženih rezultatov fakturirane in plačane realizacije ter doseženega čistega dohodka v razdobju julij— september pa se predlaga v izplačilo bruto znesek s prispevkom 28,080.000 dinarjev; — delitev mase osebnega dohodka po dohodku se izvrši na osnovi diferenciranih stopenj doseženega dohodka v primerjavi s planom predvidenega dohodka izračunanega na realizirane količine proizvodnje! Razen tega je izvršni odbor sindikalne podružnice sklenil, da strokovne službe oz. organi upravljanja, v Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov določijo oz. postavijo obrat elektroplavž na ekonomsko osnovo in se mu zaradi zvišanih materialnih stroškov in pl afoni ranih cen grodlja prizna nastala izguba, da v bodoče ne bi vplivala na znižanje osebnega dohodka delavca. Član komisije za izdelavo predosnutka statuta podjetja tov. Rogdan Mirnik je obrazložil predosnutek statuta, ki je prilagojen razmeram našega podjetja. Predosnutek statuta obsega pristojnost podjetja oziroma pravice in dolžnosti vsakega r>osamez-nega delavca. Tov. Mirnik je podrobneje obrazložil del predosnutka, ki govori o organizacijski delitvi dela v delovni organizaciji in delovnih enotah. Po teh določilih naj bi se ekonomske enote preimenovale v delovne enote, ki stopajo pri izvrševanju letnega družbenega plana samostojno v medsebojne poslovne odnose. Organi delovnih enot odločajo samostojno ó zadevah, ki sò jim dame v pristojnost in so odgovorni za uspeh delovne enote. Vsekakor so delovne enote dolžne, da se za izvajanje posameznih strokovnih opravil poslužujejo upravnih im strokovnih služb podjetja. Najvišji organi upravljanja v podjetju naj bi bili zbori kolektiva. Nadalje določa .predosnutek obliko odločanja z referendumom. Izvršni odbor sind, podružnice je v razpravi dopolnil predosnutek z vprašanji, katere naj pri obravnavi predosnnka statuta reši sam kolektiv, in sicer: Kdo ima pravico zahtevati referendum in kdo ga odobri? Kolikšna mora biti udeležba, da je referendum veljaven? Ali naj bo imuniteta članov delavskega sveta podjetja enaka imuniteti delavskih svetov enot? Predsednik upravnega odbora »Počitniškega doma« na Rabu tov, Mackošek je poda'1 na seji izvršnega odbora .sindikalne podružnice naslednje poročilo o poslovanju: , Vrednost inventarja, .last sindikalne podružnice, je po knjižni vrednosti 315.987 dinarjev, k temu znesku pa ni vračunana vrednost-inventarja, ki je bil nabavljen letos, kar pa znaša 65.043 dinarjev. Tako znaša celotna vrednost inventarja, last sindikalne podružnice 381.000 dinarjev, k temu pa je še prišteti vrednost stavbe. Po izvršeni bilanci doma hi se moralo aktivo doma vknjižiti v aktivo sindikalne podružnice, v kolikor se vse ne prenese na Železarno Štore. Rilanca poslovanja doma še sicer ni zaključena, da se pa že zaključiti, da je dom dobro posloval in da ni izgube, kar potrjuje, da je bila cena penziona 1100 din v redu postavljena. Promet v domu je bil letos napram lanskemu letu večji pri istem številu osebja. Tako je bilo lani skupno 3406 prodanih penzionov, letos pa 4008, razčlenjeno 3574 penzionov za naše člane •kolektiva in. svojce in 434 za člane in svojce drugih kolektivov. Povečanje od lani na letos je torej za 602 penziona. To potrjuje, da je letos personal moral več delati kot prejšnja leta, člani našega kolektiva so plačevali penzion po lestvici, ki je upoštevala dohodek na člana družine od 250 oziroma 300 do 600 dinarjev. Podjetje je za vsakega člana plačalo po 500 din, razliko pa je plačala sindikalna podružnica. Tako je podjetje obvezano k plačilu v znesku 1,708.820 dinarjev, sindikalna podružnica pa znesek 527.870 dinarjev. Podjetje je že nakazalo 1,500.000 dinarjev, , sindikalna podružnica pa 500.000 dinarjev. Povprečno znaša razlika, ki jo plača sindikalna podružnica po einem penzionu 147 dinarjev, podjetje pa 500 dinarjev, tako da je posameznik plačal povprečno 453 dinarjev. Cena penziona in obrok hrane sta ostala skozi vso sezono enaka, dasi ravno so cene prehrambenih artiklov nenehno restie, enako pa tudi usluge. To je v glavnem prerez skozi sezono poslovanja v domu. Ko bo bilanca .gotova, bo objavi jena v poročilu sindikalne podružnice Železarne Štore. Po razpravi so navzoči sprejeli sklep, da je . potrebno . .stanje sobne opreme počitniškega doma na Rabu in doma samega popraviti. Prav tako je nujno nabaviti nov čoln in povečati število ležišč zaradi znižanja stroškov pri najetju tujih sob. Upravnemu odboru in delavskemu svetu pa se predlaga, da postane ' lastnik vseh premičnin in nepremičnin počitniškega doma na Rabu_Že-lezarna Štore. < V. Gračnar Da bi se člani in članice naše gasilske enote Železarne Štore seznanili z modernimi sredstvi in napravami za potrebe gasilske službe, je upravni odlbor društva pripravil strokovni izlet k poklicnim gasilcem Maribora. Istega dne bi si ogledali tovarno aluminija in glinice »Boris Kidrič« v Kidričevem, popoldne pa preživeli v, tovariškem vzdušju v lepi okolici zgodovinskega Štatenberga. Skoraj dve desetini zaslužnih članov in desetina članic nais je bila v nedeljo, dne 6. 10. pripravljena k odhodu na poučni izlet v Maribor in v Kidričevo. V lepem nedeljskem jutru smo se odpeljali iz Štor proti štajerski »metropoli«. Vozni red potovanja je bil še kar točen po zaslugi vodje tov. Štefana. Tudi pozneje smo se držali voznega reda, tako da ni bilo od poedinih sitnežev pripomb. Po prijateljskem srečanju s poklicnimi .gasilci Maribora smo se razdelili v dve skupini in si z zanimanjem ogledali dom, ki je * bil pred kratkim dokončan. Dom je eden izmed osmih centrov gasilstva, v Sloveniji in je do danes, najmodernejši. Podobne domove — centre poklicnih gasilskih enot v Sloveniji;^- imamo razen v Mariboru tudi v Ljubljani, Celju, Kopru, v Novem mestu, Jesenicah, Kranju in Škofji Loki. Namen teh centrov je, da v slučaju nesreče nudijo vso .strokovno in tehnično pomoč pri reševanju ljudi in ljudskega premoženja. Z modernimi in hitrimi prevoznimi sredstvi, .s sodobnimi gasilskimi in reševalnimi napravami, bodo učinkovito nudili pomoč in intervenirali v slučaju požarov, elementarnih in drugih nesreč v območju svojega rajona, tj. ožjega centra mesta in dal ine okolice. Toliko v vednost, kaj je naloga in namen ustanovljenih centrov poklicnih gasilskih enot. V domu smo videli vrsto gasilskih, reševalnih vozil,, cisterne, vozila s čolni in premičnimi lestvami, ki iso v stalni pripravljenosti. Žal ta vozila razen redke izjeme (TAMI niso tipizirana. Poklicni gasilci imajo za potrebe strojnega parka svojo mehanično delavnico, Za splošne potrebe pa mizarsko; krojaško, čevljarsko in druge delavnice. Sodobne učilnice za teoretični in praktični pouk so prostorne in svetle in opremljene z modernimi učnimi pripomočki. Nad vse zanimivi so učni pripomočki, ki so predavatelju v olajšavo pri razlagi, slušateljem pa omogočajo lahko in umljivo dojemanje učne snovi. Zelo zanimiv je komandni prostor s sodobnimi signalnimi napravami, ki omogočajo hitro in učinkovito komunikacijsko posredovanje. V strop nad gasilskim vozilom vgrajene fotocelice, registrirajo vsak odhod vozila na reševalno akcijo, pri tein pa bodo avtomatično vklopili semaforje na bodočem križišču nove magistrale pred gasilskim domom tako, da ho voz v hitri vožnji nemoteno prevozil križišče v določenem času. Ravno tako bodo signalne luči opozarjale, da je potrebno voz, ki je prišel z reševalne akcije, ponovno pripraviti za nadaljnje potrebe. Dežurni lahko iz komandnega prostora kliče ekipo ali posameznika, seveda v slu- čaju potrebe. Dom ima lastno avtomatsko telefonsko centralo, ki omogoča hitre telefonske zveze s centrom mesta in ostalimi bolj oddaljenimi kraji. Stroški; ki so bili vloženi v izgradnjo doma — centra poklicnih gasilcev — so precejšnji, vendar je njih naložitev umestna, ker vemo, da samo dobro izvež-bane in moderno opremljene gasilske reševalne enote lahko preprečijo tragedije, s tem pa rešijo dragocena človeška življenja in ohranijo pred uničenjem splošno ljudsko last. Po ogledu in prijetnem pomenku smo se poslovili in odpeljali v Tovarno aluminija in glinice »Boris Kidrič« v Kidričevo. Tu smo imeli priliko videti zamotani kemijski in tehnološki proces pridobivanja aluminija. Z zanimanjem smo hodili po velikih in prostornih tovarniških dvoranah, v katerih so vrste električnih peči — agregatov za topljenje aluminija. Tovarna se razprostira po ravnini im je pravo nasprotje •našim obratom, ki so stisnjeni med hribi. Tudi tu smo si ogle- dali prostore gasilske enote in se z gasilci pogovarjali o njihovem vsakdanjem delu. Iz Kidričevega smo odpotovali proti Štatenbergu, spotoma smo si ogledali zgodovinske vrednosti na Ptujski gori in občudovali tamkajšnjo lepo okolico. Po prijetnih urah na Štatenbergu smo se zadovoljni vrnili v naš železarski revir z željo, da borno takih izletov, ki so zelo poučni; obenem pa nas seznanjajo z lepotami narave, napravili še več. GASILSKA olimpi ada (Nadaljevanje s prejšnje strani) država z glavnim mestom Bern, v kateri je združenih 22 kantonov. Nas je pot vodila ob Valonskem in pozneje še ob Ziiriškem jezeru do Ziirieha. Že med vož-.njo smo lahko opazovali lepoto dežele jezer. Poleg zelo razvite industrije precizne mehanike, predvsem urarstva, elektroindustrije in industrije merilnih instrumentov, prispeva veliki delež k bogastvu te dežele turizem. Pogoj za tako razvit turizem pa so dobre in moderne ceste in železnice, ki popeljejo turista od nižje ležečih jezer do visokih snežnih gora. Zürich je s 430.000 prebivalci največje švicarsko mesto, polno bank in hotelov, kar smo opazili med krajšim ogledom središča. Potovanje smo nadaljevali skozi večja in manjša mesta Baden, Brugg v Bassel, ki leži ob reki Rheine na meji med Švico in Francijo. Na mejnem prehodu ni bilo večjega zadržka, vsi pa smo že nestrpno pričakovali, .da pridemo po dolgi nestrpni vožnji čdmprej do cilja v Mulhousen. Nadaljevan je sledi miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui Naši livarji in strugarji v Italiji Ogledali so si livarno »Sant Eustacchio« v Bresci-i. Na povratku pa so sè ustavili tudi v Benetkah odkoder je tale posnetek. TEHNIČNI INFORMATOR —TEHNIČNI INFORMATOR — TEHNIČNI INFORMATOR — TEHNIČNI INFORMATOR — TEHNIČNI INFORMATOR — TEHNIČNI Konferenca o vprašanjih proizvodnje in eksploatacije litoželeznih valjev Öfpo S to številko začenjamo v nadaljevanjih objavljati izvlečke materiala s konference o proizvodnji in uporabi valjev v Sovjetski Zvezi. Opozarjamo bralce, da je tak pregled današnjega stanja proizvodnje in uporabe valjev dragocen za našo železarno, ki bo o kratkem z ozirom na potrebe novih valjarn v FSRj morala kvalitetno in kvantitetno razširiti svoj program proizvodnje valjev. Na konferenci so tudi predavatelji navedli celo vrsto ugotovitev glede kvalitetne politike in proizvodnje valjev, ki jih nekaj mi sicer poznamo, a jih premalo dosledno izvajamo in podali perspektive za proizvodnjo litoželeznih valjev v Sovjetski zvezi. V oktobru 1. 1962 se je v mestu Lutugimo — Lugansko okrožje — sestala znamstveno-proizvodna konferenca, na kateri so obravnavali vprašanja proizvodnje in eksploatacije 'litoželeznih valjev. Prof. A. E. Krivošejev (Dnje-propetrovski metalurški institut), ki je otvoril konferenco, je v prispevku »Osnovne smernice za zvišanje vzdržnosti in otehmolo-giji proizvodnje litoželeznih valjev« podrobno karakiteriziral sodobno stanje in dosežene uspehe v proizvodnji novih tipov litoželeznih valjev in haloge za nadaljnje zvišanje kvalitete valjev in njihove vzdržnosti pri eksploataciji. Prespefktivni so nizkofosforni sferoliini valji, posebno nizko-legirani, kar je razvidno iz primerjave mehanskih lastnosti sfe-rolitine: Nizkofosforni valji zdržijo 30 do 50 % več kot navadni, vendar imajo večje posedanje in nižjo trdoto. Ti nedostatki še kompenzirajo z legiranjem, npr. s kromom in sicer z 0,3—0,4 % Cr. V proizvodnji valjev s krogi ji-častim grafitom je perspektivno modificiranje litine s cerom. Vendar zavira uporabo cera njegova visoka cena in nekateri tehnološki faktorji: neoibhodna je uporaba talil, obdelava litine se mora vršiti v Ozkem temperaturnem intervalu (1430—1390° C) s pregrevanjem maksimalno 45° C, sicer krogi jičastega grafi-, ta ne dobimo zanesljivo. Visokolegirani krom-nikljevi (okrog 4,5 % Ni) dvoslojni valji se bodo na veliko uporabljali na kontinuirnik tankopločevinskih progah; njih delež v celotni količini valjev je treba zvišati od sedanjih 12—15 % na približno 40 odstotkov. Vzdržnost visokolegiranih valjev v znatni meri določa struktura kovine. Tako je bilo pri kar-bidno-martenzitni strukturi z avstenitom povprečno izvaljano 210 tisoč ton metala ali 18 tisoč na 1 mm, a pri bainitmo-troostit-ni is karbidi samo 90 tisoč (ali 12.300 t/mm). Za zvišanje vzdržnosti delovnih valjev je nujno zvišanje vzdržnosti podpornih valjev. Torej je namesto jeklenih kovanih bolje uporabiti sestavljene podporne valje z jekleno sredino in nasajenimi trupi iz inizkofosforne sfe-rolitine. Na profilnih progah se veliko uporabljajo nizkolegirani valji z lamelarnim in krogljičastim gra- Železo z 0,35—0,4% P Železo z 0,15 % P Nizkolegirano z nizkim Ub d kgm/c g/mms %" Qk 46 2,1 0,3 51 3,0 0,6 54 4,0 0,5 fitom. Zvišanje njihove trdnosti sé doseže z znižanjem vsebnosti fosforja in z legiranjem. Zahteve valjarjev po zvečanju globine trde plasti zaradi zvišanja trdote v globini kalibrov se ne more priznati za pravilne. Profitne valje je potrebno izdelovati ne z vrezanimi, temveč s trdimi kalibri, vlitimi na. profilirane kokije. Obratovalne lastnosti . valjev vseh vrst in oznak se morajo skladati s pogoji njihove eksploatacije. Nadaljnje izpopolnjevanje valjev je nemogoče brez vsakodnevnega kontakta livarjev valjev z valjarji in brez sistematskega študija kvalitete in obstojnosti valjev z uporabo sodobnih metod kontrole in registriranjem rezultatov opazovanj v evidenčnih kartonih. Legiranje ni samo sebi namen. Ne zviša kvalitete valjev, če predhodno ni izvršena skrbna priprava taline za legiranje. V procesu šaržiranja in .taljenja mora biti zagotovljena potrebna karbido-tvornost taline, očiščenje od ne-meta Ini h vključkov itd. Posebno se ne sme dopustiti zvišanje množine grafita v talini. Brez potrebne priprave taline se dragi leginirni elementi' trošijo brez koristi in valji delajo seveda Slabše kot nelegiran.i. Važen pomen imajo toplotni in fizikalno-kemijski pogoji formiranja struktur. V tej zvezi ima velik vpliv kvaliteta kokil, hladilnikov, oblog, premazov, pa tudi debelina in enakomernost nanašanja po odgovarjajočih načinih (brizganje* izdelava obloge). Na tvorbo strukture je možno vplivati z zadrževanjem Strnjevanja, pa tudi z naknadnim dolivanjem (po presledku) kovine iste sestave, a potem kovine z višjim odstotkom Si. Velik po-' Nodularna litina je material o katerem slišimo vse več in postaja pomemben izdelek naše •železarne^ O nodularni litini je bilo v »Storskem Železarju« napisanih že več člankov in informacij. V tej številki bi vas radi seznanili s tipi struktur, ki smo jih v našem metalpgrafskem laboratoriju uredili v nekaj lestvicah. Lestvica I. Uspelost nodularne litine določamo po količini nodu-larnega oziroma lističastega grafita. Obliko grafita primerjamo ki po metalografskih posnetkih, So v lestvici I. Lestvica II. Struktura nodularne litine je pogosto melirana, posebno pri trdi nodularni litini, ki jo Uporabljamo za izdelavo valjev. Količino prostega cementila določamo po primerjalnih strukturah, ki se nahajajo v tej lestvici. Lestvica III. Vrste in mehanske lastnosti nodularne litine so odvisne od osnovne strukture, to je od količine ferita, oziroma perlita. Značaj osnovne struktu- re litine določamo po posnetkih iz te tabele. CÖ S s s p*. '‘fj «Tj cn --C5 ^ ^ O M H-l. đ bo Lestvica bela strukturi Lestvica ferit 1' 100% 0% 100 o/0 85% 2. 85% 15% 3. 70% 30% 60% 41 50% 50% 30% 5. 30% 70 % 15% 6. 0% 100% 0% P. A. men ima segrevanje nalitkov. Velika rezerva za dvig kvalitete valjev je. njih termična obdelava, ki je posebno učinkovita za sferolitne valje. Potrebna je širša uvedba avtomatizacije talilnih agregatov z namenom, da se zagotovi enakomernost in visoka kvaliteta talin. P. P. DOROŠENKO (Lutugin-ska livarna valjev) je poročal o celi vrsti izboljšav, ki so bile uvedene v tehnologiji proizvodnje. V zavodu še uporablja grupno vlivanje dveh ali' štirih valjev skoži en centralni vlivek; poleg ekonomičnosti se na ta na-. čin izboljša kvaliteta, poveča hitrost vlivanja im obdrži višja temperatura železa. Pri višjih temperaturah vlivanja (1320—1360° C) preprečujejo pripeke z uporabo cirkonóve moke v formar,skih premazih. Vpeljano je merjenje temperature železa z utopnimi pirometri tipa CNIT z elektronskim potenciometrom tipa EM — 120. Da se zanesljivo dobi kroglji-čast grafit v železu, zagotavlja obdelava tekočega železa s tekočo železo-magnezijevo leguro. Magnezij še uvaja v.lO-t ponov-ci pri 1280—1320° v železo s 3,4 do 3,7 % .Ć, ki je raztaljeno v kupolki in predhodno odžvepla-no s kaleinirano sodo; količina magnezija se izračuna na vse železo, ki se tali istočasno tudi v plamenici in izpusti v veliko ponovco — to železo ima manj kot 0,05 % S in je pregreto na 1400—1420° C. Leguro, izdelano v mali ponovei, izlijejo v večjo. L. 1962 ,so izvedli poskuse obdelave železa s cerom, vendar niso dobili pozitivnih rezultatov. L. I960 so v tovarni vršili poskusno vakuumiranje železa za ' zvišanje karibidotvornosti s ciljem, da bi zamenjali lesne gredlje s= koksovimi. Trdota bele plasti se je pri vakumiranju curka znižala, a pri vakunmiranju železa v ponovei (4—10 min. pri pritisku 1—4 tprra) se ni spremenila. Globina bele plasti vaku-umiranegU železa se jè~‘zmanjšala 1,3-kraf, a prehodne cone 1,5-krat. Zelo ugodne rezultate so dobili pri -odlivanju nizkofosfornih valjev, ki se praktično ne lomijo. Vsebnost fosforja v sferolitn-ih valjih, se sistematsko znižuje, vendar je prehod na izdelavo valjev z 0,1 %: P zaviran zaradi pomanjkanja nizkofosforne valjčne ziommine. Obstojnost nizkofosfornih valjev je znatno višja, kot navadnih, čeprav je trdota njih delovne plasti za 2 do 4° Sh nižja. Za zvišanje trdote se vršijo poskusi lagiranja s kromom, vanadijem, nikljem, molibdenom in borom. Po .osvojitvi novih vrst litoželeznih valjev z visoko trdnostjo so na mnogih -ogrodjih opustili uporabo jeklenih valjev, pri čemer se je vzdržnost valjev znatno zvišala. Predavatelj je navedel podatke/) povečanju vzdržnosti novih vrst valjev in poročal o ukrepih, ki jih predvideva tovarna za nadaljnje izboljšanje kvalitete valjev. Ž. (se nadaljuje) NACIONALNI ŠOLSKI CENTER ZA IZOBRAŽEV AN TE MLADIH LIVARJEV National Foundry Craft Training Centre. Nem Foundry Building. »Foundry Trade /.«, št. 2174, 1962. , Nacionalni šolski center je bil ustanovljen 1. 1947. V center pošiljajo delavce z enoletnim stažem v proizvodnji. Doba izobraževanja je na vsakem kurzu en meseč; v tem času obiskujejo 2-krat livarske obrate. Prekinitve med kurzi znašajo 6 do 12 mesecev. Na koncu vsakega kurza so praktični izpiti in pismene naloge za kontrolo teoretičnega znanja. O MIKROSTRUKTURI DELOV NEGA SLOJA DVOSLOJNm VALJEV Z VISOKO TRDOTO Krivošejev A. E., faran Ju N »SB. NAUČN. TR. D NJEPiin PETR. METALLURG. WM 1962, VIP. 49 ' Trdota litine se ..v . ■ regulira s m visanjena trdote osnovne metak matrice in količine evektičn«,' cementita. Visokolegiranč vali no litino karakterizira zapleta® struktura kovinske osnove, ka|| ra je sestavljena iz troostita, H inita, martenzita in preostale«: avstenita. Za martenzit velja tj. dota 80 HSk, za nižji hainit ?t gornji bainit, 64, za karbid 88. Navedena je odvisnost trdote bele litine od vsebnosti C vsote (0,5 Mn jggj Ni). Trdota Sj| zvezno raste š povišanjem- vsofj (0,5 Mn -j- Ni) do 4,7 %, a nato znižuje. V delovnem sloju valjaj dobimo trUstitne pasove okrog grafitnih vključkov. Razjàshjel je bilo, da se z naraščanjem šte. ! vila grafitnih vključkov količil trustita neprenehoma povečujt' pri enaki stopnji legiranja litiiil v mejah 3 do 4 % Ni,'odgovarjaj joče znižanje trdote znižujeiuili odpornost proti obrabi delovnega sloja valja. ■ ZBIRALEC KONVERTERSKEGA . PLINA V podjetju Yawata Iron and Steel Co. (Japonska) so razvili, poseben zbiralec plina iz LD kon-, verter ja, ki je prvi te vrste v svetu. V zbiralcu se najprej ne-zgoreli konverterski plin ohladi, Temperatura izstopajočega plina se zniža za ca. 500° C. Zato so potrebne manjše hladilne n-apra. ve za odpraševanje, lovilec, pij hu pa se zmanjša na eno četrti® prvotno potrebne velikosti. Velika prednost naprave je tudi v tem, da dobimo tako skoraj samo gorljivi CÒ-plin, katerega lahko nadalje koristno uporabimo. Omenjeni način čiščenja kon-verterskega plima je bil preizkušen na 1301 LD konverterju ter je bil patentiran in priznan že v desetih deželah. N. Z. ou j ■J I 9 IZOBRAŽEVANJE SPECIALISTOV — LIVARJEV Foundry practice Course at Braintree.. »Foundry Trade ].<, ] št. 2384, 1962. Navaja sistem izobraževanja j študentov Sp livarjev v koledžu | Braintree (Anglija). Učni pio-gram, razdeljen na 3 leta, je sa-1 stavljen in izhaja iz rednih po- J treb rajona, ki predstavlja v glav-1 nem strojegradnjo, s katero vzdt- j žuje koledž stalne zveze. Osnofl no izobraževanje predstavlja j pouk iz teorije in prakse livarska proizvodnje. Teorija še podajala v" obsegu, ki je neobhodno potreben za reševanje praktičnih pr°' izvodnih nalog. Šolsko leto i®a j tri semestre, vsak semester traja j po 5 tednov. Od 35 učnih ur tedensko sta le 2 uri predavanja 12 j socialnih ved in 2 uri o športu. J Preostali čas je porabljen za učne j ure, ekskurzije in praktično Pr®'| izvodnjo v livarski tehnologij1'! Koledž poseduje mehanizirano h varno in modelarno ter nekaj Is' j boratorijev. Vso opremo so dobavila regionalna podjetja ali Pa s0 jo izdelali sami študentje. Semestralne naloge študentov, ki kažejo stopnjo njihovega znanja* pregledujejo predavatelji koledža in predstavniki tovarn. jEHNIČNI INFORMATOR — TEHNIČNI INFORMATOR — TEHNIČNI INFORMATOR — TEHNIČNI INFORMATOR - TEHNIČNI INFORMATOR — TEHNIČNI gpORABA KOVINSKIH FORM Iff JEDER ZA ODLIVANJE KOKIL Pisarenko £?. A., Radja V. S., Rerockij V. A.: Primenenie me-Uličeskih form i steržnej dlja Mioki jzložnic. »Siala, . št. 10, %2. Obdelana je tehnologija odličja kokil v kovinske forme z ledeljivirni kovinskimi jedri, jdro izvlečejo 5 do 8 minut po livanju. Litina žarjenih kokil je' tela visoke in po preseku ena-■omerne mehanske lastnosti: trd-aast 40 do 50 kg/mm2, raztezek. 7 jo 15 %, žilavost 7 do 10kgm/cm2. V litini nežarjenih kokil se jè zmanjševala količina prostega (smentita od zunanje površine proti sredini stene; na notranji površini kokile prostega; eèmeri-ita skoraj ni bilo, ker je razpa-|el zaradi počasnejšega ohlaja-iija po odstranitvi jedra. Po žar-jenju je bila struktura kokile feritna.' V proizvodnji ni bila Ifdržnost teh kokil nič manjša id kokil, vlitih v peščene forme, lova tehnologija daje možnosti Mehanizirati, a pozneje tudi avtomatizirati proces proizvodnje, konstruiran in zgrajen je že k'o-dlni stroj za izdelovanje malih jeklarskih kokil. Pri litju velikih |,21) zaprtih kokil nastajajo na Mranjih stenah površinske napake. Za odpravo tega nedostatka je izdelana, cela vrsta zaščitnih ukrepov. Tehnologija vlivanja kokil v kovinske forme s kovinskimi jedri je principielno nova n dovoljuje rešiti vprašanje potikanja njihove kvalitete in znižanja njihove lastne cene. KOMPLEKSNO MEHANIZI-BANA LIVARNA ODESKE TOVARNE »OKTOBRSKA REVOLUCIJA« S PROIZVODNJO ODLITKOV IZ NODULARNE I LITINE Kagane L. Ja.: Kompleksno-sghanizirovanij Hiejnij ceh Odesskogo zavoda im. Oktjabr-skoj revoljucii po proizoodstvu otlivök iz čtiguna s šarovidnirh grafitom. Sb. »Mehanizacija i avtomat, litejn. proizv-va«, Kiev, 1962. i Obrat je zgrajen na dveh kiraipleksno-mehaniziranih linijah. Vlivanje v kokile karuselj-skega kokilnega stroja, upravljanje s kotlom za litino in dviganje bkilnega stroja se vrši iz posebne komandne inize. Na spe-tialnem 6-pozicijskem karuselj-fkem kokilnem stroju se vrši vli-;TOnje, izbijanje odlitkov, sklap-ljanje elementov > kokil in vstavljanje jeder. Proizvodnja karu-seljskega stroja znaša 80 do 100 odlitkov na uro in določa skupaj s termično obdelavo proizvodnjo we linije. Jedra se izdelujejo na peskometnih strojih z enkratnim sušenjem s CO2 plinom. Čisti do-kodek po puščanju obrata v polso obratovanje znaša nad 0,6 roilij. rubljev na leto. Amortiza-eijska doba se pri organiziranju proizvodnje na kompleksno mehaniziranih linijah po novi livarski tehnologiji skrajša za trikrat. T. Lokila za vlivanje rudarskih ^ftgončkov iz Modularne litine NOVA TEHNOLOGIJA PROIZVODNJE DVOSLOJNIH VALJEV ZA HLADNO VALJANJE PLOČEVINE Raczynski Bogumil: Noma technologia produkcji zespolonych malcom hutniczych do malcoma-nia blachy na zimno »PRZEGL. ODLEWNNo 7, 1962 Če hočemo dobiti na trupu valja trdoto 74 do 85 HSh, mora imeti , zunanji sloj valja kem. sestavo: 3,1 do 5,3 % C; 0,2 do 0,3% Si; 0,9 do 1,0 % Mn; 0,44 do 0,48 % P; 3,7 do 3,9 % Gr; 0,8 do 0,9 % Ni. Za trdoto trupa 85 do 100 HSh moramo imeti kem sestavo zunanjega Sloja: 3,6 do 3,8 % C; 0,55 do 0.6 % Si; 0,3 do 0.4% Mn : 0,42 do 0.46 % P; 4,4 do 4,6 % Cr; 2,1 do 2.3 % Ni. Nova tehnologija dovoljuje povišanje C v litini, izboljša; livne lastnosti in temperaturo odlivanja, ker zmanjšuje napetosti zaradi vlivanja. Poleg tega se je znižala lastna cena valjev in podaljšala življenjska doba: valjev. T. ODLIVANJE NODULARNIH KOKIL V KOVINSKO FORMO Vzdržnost kokil iz nodularne litine je 2 do 3-krat višja od kokil iz sive litine. Kokile iz nodularne litine, lahko ylivamo v kovinske forme kot je prikazano na naslednji shemi: 1 — osnovna plošča, 3 — jedro, 4 — kokila, 5 — zgornje jedro, 6 — livna čaša, 7 — vlivni kanal, 8 —, vkalupni okvir Visoka; vzdržnost na ta način vlitih kokil se doseže pri modularni litini, ki doseže najmanj 35 kg/mm2 in 5 % raztezka. Kokile, vlite v kovinske forme, je potrebno zato žariti na 900 do 950" C. Kemična analiza je 3,3 — 3,6 %€; 2.0 — 2,5 0/o Si; 0,05 — 0,7% Mn; 0,10 — 0,18 % P; do 0,02% S; 0,15% Cr. T. AVTOMATIZACIJA TALJENJA LITINE V KUPOLKI S KONTINUIRANIM ZAKLAD ANJEM . Aksenov P. N., Misovskij V. S., Suharčuk Ju. S.: Avtomatizacija processa plavki čuguna v vagran-ke s neprerivnim pitaniem šihtoj ».LITEJN. PROIZ-VOz, 1963, No 3 Trdijo, da kontinuirano zalaganje kupolke z vložkom in gorivom ne poslabša tehnološkega procesa taljenja litine, lahko ga celo izboljša. Zalaganje v obliki posameznih vložkov izvira, verjetno, iz stare tehnologije, ko ni bilo drugih sredstev, kot npr. ročno delo ali zalaganje s pomočjo samokolnic ipd. Pri sodobnih sredstvih mehanizacije in pri kon-tinuirnem značaju proizvodnje, bi kupolka z neprekinjenim zalaganjem in izpustom najbolj odgovarjala zvišanju kulture proizvodnje v livarstvu. T. IZBOLJŠANJE BELEGA STRJEVANJA IN LIVNIH LASTNOSTI VALJČNIH TALIN PO IZPIHA. NJU S KISIKOM Krjvošeev A. E., Rudnickij L. S., Belaj G. E.: Ulučšenie otbelivae-mosti i litejnih svojstv valkovih rasplavov posle produvki ih kislo-rodom »55. NAUČN. TR. DNJEPRO-PETR. METALLBURG. IN-Tc, 1962, VIP. 49 V zlomnini nodularnih valjev je 1,5 do 2,0 % Si. Za izkoriščanje te zlomnine pri vložkih valjev je potrebno izpihavanje s kisikom za. oksidacijo prebitnega Si. Izpi-havanje s kisikom poslabša sposobnost belega strjevanja valjčne taline zaradi zvišanja količine oksidnih vključkov — centrov grafitizacije. Zboljšanje začetne sposobnosti belega strjevanja dosežemo z rafinacijo taline pod žlindro z nizko vsebnostjo FeO. FeO v žlindri se mora znižati od 30 do 38 % na 10 do 18 %. Žlindro z nizkima FeO dobimo z dodatkom 0,3 do 0,4 % jedavca pred pihanjem, s kisikom in z dodatkom Ó.3 do 0,4 % jedavca v zmesi z 0,3 do 0,6% FaMn v periodi rafiniranja. Za dezoksidacijo pred izpuSitom taline je treba dodati 0,05 do 0,10 % Si. Po rafinaciji pod žlindro z nizkim FeO se viskoznost in lunkranje li/tine (od 1,46 na 2,04%) povišata. Po uvajanju dodatkov in po rafinaciji se v času 1,5 ure pri 1350 do 1450° C. v litini zmanjša količina nemetalnih vključkov, izboljša se nagnjenost k belemu str je. vanju, kar omogoča pridobivanje valjev iz nodularne litine z zvišano čistočo bele plasti. 1 T. POSEBNOSTI KVALITETE IN PROIZVODNJE VALJEV IZ NODULARNE LITINE Krivošeev A. E., Rudnickij L. S., Belaj G. E., Kotešov N. P.: Oso-benostika čestva i proizvodstva valjkov iz čuguna s šarovidnm grafitom. »SB. NAUGN. TR. DNJEPRO-PETR. METALLBURG. IN-T«, 1962, VIP. 49- Najboljše delovne lastnosti trdih valjev iz Mg in Ce-litine dobimo s pomočjo reguliranja lastnosti taline in toplotne odpornosti livarskih form. Čiščenje taline od nemetalnih vključkov dosežemo s predhodnim odžvepla-njem in obdelavo litine s sodo in Mg. Čisto belo plast dobilo, če namesto Mg uporabljamo Ce. Vsebnost žvepla v litini pri modifikaciji s, Ce mora biti pod O;06 %. . Okiioglo obliko grafita dobimo pri vsebnosti Ce v talini 0,015 do 0,035 %. Izpiranje sredine valja z visokosilicijevo Mg-nodularno litino (4 do 6% Si) daje tekoč prehod bele plasti k sivemu delu valja, kateremu se zviša obstojnost pri pločevinskih valjih z znižanjem P. Zaželjene grafitne vključke v delovnem sloju valja dobimo pri 0,8 do 1,0 % Si v talini in dodatkom 0,3 do 0,7 % Si pri vlivanju. Legiranje litine z 2 do 2,5 % Ni, do 0,2 % Cr, z omejeno vsebnostjo Si do 2,5 % in P do 0,15 % omogoča trdnosti 52 do 60kg/mim2 pri strukturi s krogljičastim grafitom v sodbiti-zirani metalni osinovi in neznatni količini fosfidov in karbidov. HB valjev mora biti v mejah 250 do 280. Povišanje eksploatacijskih trdnosti poltrdih valjev iz Mg-li-tine dobimo, z nizkotemperatur-nim šarjenjem: segrevanje na 550 do 600" C s hitrostjo 30 do 50"C/h in ohlajanjem 30 do 40» C/h. T. POSEBNOSTI KRISTALIZACIJE NODULARNE LITINE V VELIKIH ODLITKIH t Kločnev N. Iljičeva L., V., Meškov D. A., Prevetnjak P. P.: Osobenosti kristallizacii magni-evogo čuguna v krupnih otlivkah »LITEJNOE PROIZVODSTVO«., No 1 1963 Preiskovali so odlivanje nakovala (podstavek pod parnim kladivom)1 2500 X 1000 A 1200 mm s težo 17.000 kg. Litino so obdelovali v 10-tonskem kotlu in v predpečici kupolke. Pri kristalizaciji litine s krogljičastim grafitom v odlitkih z večjo debelino stene se opaža večja enakomernost razdelitve Si, Mn, P; to je v zvezi s tem, ker je talina dalj časa v tekočem stanju in doseže večjo izravnavo sestave po višini in preseku odlitka. Razdelitev C je v velikih odlitkih neenako-, merna. V sredini in v višjih delih odlitka je količina C manjša kot v nižjih delih. Vsebnost S je po višini in preseku enakomerna, v gornjih horizontalnih delih 'in v napajalniku je žvepla 2 do 3-krat več kot v odlitku zaradi splavanja sulfidov na vrh. V odlitkih z veliko debelino stene ,(1000 mim) se kaže vpliv velikosti grafitnih vključkov na trdnost v občutno manjši meri, kot v tanjših odlitkih. Upogiihna trdi nost se po višini in preseku neznatno spreminja (od 55,7 do 68,7 kg/mm2). Poveš se spreminja od 6,0 do 13 mm. Žilavost vzorcev gornjih plasti je bistveno nižja od žilavosti srednjih in spodnjih delov odlitka. Na znižanje žilavosti vplivajo debeli vključki no-dularnega grafita in fosfidnega evtektika v gornjem delu. odlitka. HB litine se v odlitku spreminja za 20 do 25 enot z ozirom na višino in presek odlitka. Vpliv defektov na mehanske lastnosti litine s krogljičastim grafitom v velikih odlitkih je občutno manjši kot v tankostenskih odlitkih. Ne glede na specifične posebnosti kristalizacije nodularne litine v debelih odlitkih, ostanejo trdnostne lastnosti nodularne litine v absolutni vrednosti visoke in. enakomerne po višini in preseku odlitka. Na podlagi dobljenih rezultatov se nodularna litina priporoča za proizvodnjo velikih odlitkov z debelino stene do 1000 mm. T. IZPOPOLNJEVANJE VALJARNIŠKIH VALJEV LEONARD J.: Evolution technique des ci/lindres de laminoirs »REV. ÙN1VERS. MINES«., No 12, 1962 Material za valje je lahko: siva litina, lito ali kovano; jeklo. Izpopolnjevanje tehnologije livarstva je omogočilo v mnogih primerih zamenjavo kovanih valjev z litimi, a izpopolnjevanje tehnologije kovanja in termične obdelave je razširilo področje uporabe kovanih valjev. Rečemo lahko, da se danes področje uporabe obeli vrst valjev močno prepletata in ,da za opredelitev določene vrste valjev igra najvažnejšo vlogo ekonomičnost. Osnovni karakteristiki kvalitete valjev sta odpornost proti obrabi in zlomom. V zadnjem času, v zvezi s povišanjem hitrosti valjarndških p nog, se odpornosti proti obrabi posveča vse večji pomen. Firma »COiGKERJLL-OUGRIE« proizvaja termično obdelano jeklo z 1% C in 1,5 % Cr in trdnostjo 90. kg/mm2. Termična obdelava omogoča, da dobijo globularno strukturo. Za delo pri visokih specifičnih pritiskih se uporabljajo sestavljeni valji, katerih osi so iz Cr-JNi jekla trdnosti 80 do 90 kg/mm2, a plašč valja ima 70 HSh. Uporabljajo nekaj vrst sestavljenih oziroma bimetalnih valjev: 1. na osnovno kovino natal ju je jo 'jeklo z višjo trdnostjo i(80 do 90 kg/mm2) ; 2. sredino valja z žilavo kovino zalivajo s tršo litino (72 do 85 HSh); 3. na valje nasadijo plašče (cilindre) ■iz,kovanega jekla; 4.. na valje nasadijo litoželezne plašče (firma BETHLEHEM STEEL Co); 5. sestavljene valje odlivajo neposredno iz jekla (firma GONTElR-M-AiN DE SIEGON )in 6. izkoriščajo bimetalne cevi. Remont valjev s pomočjo avtomatičnega nataljevanja so začeli uporabljati leta 1952. Na stroju tvrdke Brown-Bovery se lahko izvrši remont valja do teže 30 ton. Režim nataljevanja: premer elektrode 5 mm, hitrost vrtenja valjev 10 do 15 cm/min; najboljše rezultate dajo elektrode z 0,5 % C, Valji v blumingu iz kovanega ■Cr-Mo jekla vzdržijo do remonta 300.000 ton valjanega materiala, z remontom do 800.000 ton. Cena remonta znaša 6 % od cene novih valjev. V članku so tudi navedeni: uporaba in Vrsta valjev na različnih ogrodjih in progah ter razni načini odlivanja valjev. T. PATENT: NIKELJ-MAGNEZIJEVA ZLITINA Millis Keith D.: Nickel-magne-sium addition alloy (The Inter. Nickel Co, INC.) : PAT. USA No 3030205 , Predlagana je zlitina za modi-ficiranie litine,- sestave: Mg 25 do ■32%, C 1 do 2%, Ga do 5 %, Si do 30%, redkih zemelj do 2 %> Ni ostanek 40 %. C in Ca znižujeta točko taljenja zlitine, Si se izkorišča kot dopolnilni element ■namesto Ni. Redko zemeljski elementi kompenzirajo škodljive ■vplive Ti, Pb, Ga in druge, kateri preprečujejo sferoidizacijo grafita. Večja količina Mg vodii k burnejši reakciji. Kosi zlitine v velikosti 1,5 do 100 mm se vlagajo v kontejner ali v kotel,, ki ima odprtine na dnu ali v stranskih stenah in je na vrhu pokrit. Kontejner potapljajo v talino in ga držijo tako, da je površina kovine nad kontejnerjem za 1,5 do 2-kratno vrednost njegovega premera. Pri tem dobimo optimalno (navzemanje Mg zaradi njegovega izparevanja v tekoči talini. Pri temperaturi taline 1500° C je potrebno 0,75 do 1,25 tež. procentov zlitine. Če je temperatura taline .1350" C in če more S prekoračiti 0,01 %, se količina zlitine zniža do 0,Ž5 do 0,30%, Navaja se tudi diagram, ki kaže količino zlitine z različno količino Mg, neobhod-ho potrebno, da dobimo Zaželje-no količino Mg v talini. Diagram ima minimum pri. 28 % Mg (v predzlitini). T. MOŽNOSTI MEHANIZACIJE LIVARSKE PROIZVODNJE Reif Oto: Möglichkeiten und Grenzen der Mechanisierung in Giessereibetrieben s/Giesserei Too. Turnšek Alojz, ki se tremino nahaja na odsluženju vojaškega roka v JLA, se zahvalju-iia. redno dostavo našega glasila, tmža pa tudi željo in veselje nad jem, da ho čimprej zopet lahko (svojim- delom doprinašal k skup-iliin uspehom podjetja, ko odsluži tok i'1'oo. J. K. nam poroča o uspelim občnem zboru prosvetnega iruMoa v Kompolah, ki s ponosni nosi ime po padli junakinji iveUA Jerinovi. Člani društva so i prizadevali po svojih močeh v kuliutno-prosvetni dejavnosti, s skromnimi sredstvi naštudirali in lili igro ih druge prireditve, llssti pogrešajo primernega odra, mdar upajo, da bo s primerno pdporo vseh merodajnih ta cilj j kratkem le dosežen, z dograditvijo kulturnega doma. DRUŠTVO UPOKOJENCEV Osnovna organizacija Društva tpokojenceo Štore-Teharje, v ka- 0 delo DPD ,Na prvi seji plenuma Svobode jphil «goljen novs upravni odr bor, v katerem so:'' 1 Mavec Ivo, predsednik; Zaipušek Roman, podpredsednik; Kajba Anton, tajnik; Kindlhofer Kurt, blagajnik; ing. Tratnik Zoran, član; Legvart Frane, član; , ing. Gorišek Ciril; član; mg. Žumer Matija, član; Radič Ludvik, član Teržan Zofka, član; Škantelj Bogica, član, V nadzornem odboru pa so: ; Dobršek Leopold, Sotlar Stane in ing.'N-ečemar Boris. 'V letošnjem letu si je društvo Svoboda postavilo precej obširen program. Takoj v začetku so sekcije napravile programe za to leto in pričele z vajami. Z novim programom so sekcije sklenile, pridobiti nove člane ter so, tudi ■Poslale anketo na šolo v Štorah. Na tej ankéti so se, morali pod-pisati prijavi jenci in starši. . Vsi vemo, da vlaga sredstva za izobraževanje ljudi, kolektiv. Ta sredstva pa ne bi smela biti kampanjskega značaja. Nekateri se naučijo igranja, potem pa gre-, «o ali v drugo društvo ali pa se llemu sploh odpovedo. To ne bi J smelo biti. Ce je prej železarna Jnagala za izobraževanje vsake-. teri je vključenih mnogo naših nekdanjih članov kolektiva, je v letošnjem letu tako aktivna, kot še nobeno leto doslej. Mimo svojih rednih organizacijskih dolžnosti, ki jih ni malo, posvečajo največ pozornosti splošni skrbi svojih članov in njihovemu razvedrilu. V ta namen so priredili več prijetnih izletov in tovariških srečanj v raznih krajih naše lepe Slovenije, S pomočjo delovnega kolektiva naše tovarne in delavsko prosvetnega društva >Svobo-dai, so si končno enkrat uredili društvene prostore, ki so jim na voljo v prostorih prosvetnega doma v Štorah■ Pevski zbor, ki so ga ustanovili šele pred kratkim, šteje že osemnajst aktivnih pevcev in se veča iz dneva v dani Zbor, ki ga vodi pevovodja AVGUST .ULAGA iz naše železarne, je prvič nastopil na komemora-tivni svečanosti v počastitev Dneva mrtvih pred spominsko ploščo žrtev NOB o Štorah in ha grobovih padlih borcev NiOV na Svetini. Nastopil pa bo tudi na proslavi Dneva republike. Pri vpisu ljudskega posojila za obnovo Skopja je sodelovala večina njihovih članov, iz društvene blaganje, Čeprav je skromna, pa so prispevali za pomoč Skopju 25.000 dinarjev. „Smbnin" ga .posamezniku -določena -sredstva in trud,, bi ,se moral ta zavedati, da je, sedaj, ko se je nečesa naučili moralno vezan na društvo. Zato bi bilo potrebno med člani sekcij zbuditi moralno zavest. Klub V klubu je Svoboda organizirala v oktobru tri predavanja. Predavanja je obiskalo 198 prebivalcev štor, saj- So bila zanimiva in pestra. Prvo je bilo tekmovanje v prikazovanju barvnih diapozitivov štorških amaterjev, drugo predavanje ó -statutu železarne Štore in tretje predavanje o ekspediciji jugoslovanskih alpinistov da himalajo, ko je predaval, tov, Debeljak Ciril. Na programu so Še predavanja iz .glasbe, Športa in o potovanju predsednika republike maršala Tita po Ameriki. FILMI V ŠTORAH 23. do 24 nov. 1963 »BETONSKA DŽUNGLA«, angleški film 28. do 29. nov. 1963 »KAMIKAZE«, japonski film 30. nov. do 1. dec. 1963 »ČRNI NAREDNIK«, ameriški, barvni film 7. do 8. dec. 1963 »TRGATEV«, ameriški CS barvni film- 14 do 15. dec.' 1963 »DAVY CROCKETT IN PIRATI«, ameriški barvni film (Nadaljevanje iz prejšnje štev.) Pozno ponoči smo utrujeni in lačni prispeli domov. Nas ostale je Jaques izročil kuharju, sam pa 'je odšel h kapitanu poročat o neuspeli akciji. S seboj je vzel tudi. tistega moža, ki .pa je bil to pot brez lovske puške. Ko še je Jaques vrnil, je bil dobre volje. Prej se je namreč bal, kaj poreče kapitan na poročilo o ponesrečeni akciji. Kapitan pa ga je .potolažil, češ, da naj zahvali boga, da smo jo vsi "-tako srečno odnesli. Nemci pa, da se bodo (itak kmalu sami pobrali od tod. Tistega moža pa si je dal »shraniti« in se bo jutri pogovoril z njim. Povečerjali smo in se razšli k počitku. Ko sam Jaquesu izrazil željo, da bi rad spal kje blizu njega, je velel prinesti v njegovo sobo Blazino. Potem pa je na vsak način hotel ' ležati na blazini, jaz pa' da bi spal v njegovi postelji. Popustil je še' le, ko.sem mu rekel, da se ne spodobi, da bi rekrut spal- v postelji, oficir pa na tleh. Drug drugemu sva se nasmehnila, se zavalila vsak na svoje ležišče, on v posteljo jaz na blazino in kmalu zàspala. ' Nekaj naislednjih dni je preteklo brez dogodkov, ki bi . jih-bilo vredno opisati. Potem. pa je prišel tisti dan. Dan, ki mi je zopet ža nekaj- časa zastrupil vse lepe predstave o ple- menitih in iskrenih odnosih med ljudmi. Poklicali so me h kapitanu. Ta mi je vljudno pojasnil, da bom moral v Dax. Nemci so bili mesto že izpraznili in je tam že delovala nekaka civilna oblast. Seveda sem soglašal. »Kedaj. pojdem?« sem vprašal. Rekli so, da takoj. ' Hotel sem v barako, da si vtza- i mem nekatere moje stvari in pa puško. Orožje, da mi ni potrebno so dejali ter da. itak pridem kmalu spet nazaj. Moral sem še na »tri«' k Jeanu. Tam sem dobil pismo. Potem sem v spremstvu dveh mož odšel proti cesti. Čeprav ona dva nista bila Videti oborožena, sem . se sam brez orožja nekako nesrečno počutil. Na cesto smo prišli, ravno pri neki hiši, bila je menda gostilna. Tu jo bilo nekaj oboroženih Francozov. Eden mojih spremljevalcev je stopil v hišo. Čez nekaj časa se je vrnil, z njim pa je prišel neki starejši gospod' z dolgo sivo brado. Moj.spremljevalec, ki je, bil z njim, je pokazal na mene. Gospod jè- stopil k meni. Rekel mi je, da me -bode vzel s seboj v Dax. Odšel je za hišo in od tam pripeljal majhen luksuzni avtomobil. Zapeljal ga je - na cesto. Iz . hiše so prinesli ranjenca. Bil je nemški podoficir. Spravili so ga v avto; Poleg Nemca so posadili še nekega Francoza. Bil je ranjen v poko. Iz hiše je prišla še neka mlada ženska. Sedla je poleg za krmilom sedečega gospoda. Jaz pa -sem dobil mesto zunaj na desnem prednjem blatniku. Zaropotal je motor in odpeljali šmo se. V teh nekaj dneh, ko sem drevenel v gozdu, se je zunaj veliko spremenilo. Poprej si na cesti srečal le Nemce in njihova vozila pa še to bolj redko. Sedaj pa je bila cesta polna — toda to -pot ne j več Nemcev, temveč v razne barve In kroje oblečenih, z .vsem mogočim orožjem oboroženih Francozov. Bližje ko so prihajali mestu, gostejša je bila gneča na cesti. Vožnja je bila vedno težavnejša in počasnejša. Sedel sem na tistem blatniku tako imenitno, da je vsakdo, če tudi nehote privoš- . čil tudi meni bežen pogled. Tu pred mestom so bile kar tja po travniku raztresene skupine vojakov. Med nje so se mešale ženske in otroci. Težko je opisati družbo, ki sem jo srečeval v svojimi očrni. Tu si videl civilista s puško na rami, tam moža v uniformi pa brez orožja, pa ženo s cigareto v ustih, zraven nje pa starčka, ki pestuje otroka. Tam na travniku se je pasel konj brez uzde, drugi pa kar s' sedlom na hrbtu. Med vsemi pa so z med noge stisnjenimi repi tekali psi in se ravsali za prazne konservne škatle. Po glavni mestni ulici, kamor smo s težavo končno prišli, je gor in dol z zastavo na čelu korakala mestna godba in neprestano igra-’ la Marseljezo. Né vem, ali imajo v vseh mestih na svetu »magistrate«. Pri nas doma v našem mestu- smo ga ime- li. Tam. sem bil še kot mlečnifc .okusil prve tri dni zapora — bilo. je Zaradi divjega lova. Tu v daljnem tujem mestu -pa sem se zopet srečal z magistratom. Obhajale so me nič prida obetajoče slutnje. Gospod me je odvedel v drugo nadstropje magistrata. Tu je čakalo že nekaj ljudi. Moj gospod je izgledalo, imel prednost. Nič ni čakal, potrkal je in vstopila sva. Gospod jé moral, biti znana osebnost, ker so ga ljudje na magistratu silno prijazno pozdravljali. Slišal sem tudi, kako so ga imenovali, gospod doktor. Izmenjali so nekaj — imel sem občutek — hinavsko-vljudnih 'poklonov in doktor je odšel. Ostal sem sam. Izročil sem pismo, katerega sem bil prinesel s seboj. Potem je prišla spet na vrsto moja delavska knjižica. Spet sem dajal podatke, kot .že večkrat poprej in še neštetokrat pozneje. Ko so z vprašanji končali, so poklicali žandarma, ki me - je odvedel na dvorišče. Tu so me sprejeli drugi. Potisnili so. me v »marico«. -Vsi moji protesti niso.nič zalegli. Eden od njih se je vsedel poleg : piene, drugi pa za volan in odpeljali smo se. Nisem mogel ugotoviti v kateri smeri se peljemo, sicer mi pa itak ne bi nič. koristilo, saj nisem poznal mesta; Voz se je ustavil pred utrjenemu gradu podobno zgradbo. Na signal, ki ga je s sireno dal žandarm pri. volanu, so ‘se odiprla široka vrata. Zapeljali smo na dvorišče in izstopil. Takoj so prihiteli trij.e žandarmi, katerim sta sedla v »marico« ter se od-sta me moja dva. izročila. Potem peljala. Jaz. pa sem ostal ... v zaporu. Odvedli so me v sprejemno pisarno. Zopet isto, kot vedno: Dokumenti, podatki, vprašanja, namigovanja in podobno. Dalje prihodnjič Na obisku » i : (Nadaljevanje z 8. strani) ga (bodo uspešno in na zadovoljstvo vseh rešili celo občinski možje v Šentjurju. V mislih imam proces razslojevanja — to je prehajanje kmečkega prebivalstva v industrijo. Vzrokov za ta pojav je, več. Eden glavnih so brez dvoma hitre družbeno ekonomske spre-membè na naši vasi. Nagla industrializacija dežele je omogočila ljudem, ki so nekoč izključno kmetovali možnost stalnega zaslužka, lažje delo in večjo socialno varnost. Z nepravilno-, nelogično in na koncil koncev tudi neracionalno davčno politiko so se težki življenjski pogoji V kmetijstvu še poslabšali. Ljudje so trumoma odhajali, bolje rečeno odhajajo za zaslužkom v industrijo. Največji pesimisti trdijo, da ostajajo po naših vaseh samo še starci in otroci. Res; da situacija ni preveč rožnata, ni pa brezizhodna. Poleg ostalega bo treba spremeniti davčno politiko in urediti delovne 'ter življenjske pogoje delavcev v kmetijstvu. Če bodo dobili mpr. Drameljčani vzorno, kme- ODROR ZA KLUB DPD »SVOBODE« STORE razpisuj e tekmovanje amaterjev s frnobelimi fotografijami. Vsak. pri javi jenec lahko sodeluje s tremi fotografijami najmanjše velikosti 12X18 cm. Te fotografije bomo razstavili v prostoru kulturnega doma in prve tri nagradili. Želimo, da se čim več amaterjev prijavi in odda fotografije do 15. decembra 1963 pri tov. Kajba Antonu. Odbor S* KARLO spominov na DOBOVIŠEK II. svetovno vojno Športne novice Rokomet: Po zadnjem kolu okrajne rolometne lige so štor-ski rokometaši na prvem mestu. V toku prvenstva so izgubili samo eno tekmo, in sicer z RK Griže. Zadnje srečanje z. močno ekipo TV D Partizan Žalec so končali v .svojo korist z rezultatom 22:14 Košarka: Zaključeno je tekmovanje košarkarske celjske okrajne lige, v kateri je tudi sodelovala košarkarska ekipa iz Štor. Nastopilo je 6 ekip med katerimi je naša najmlajša in se je v končni lestvici plasirala na 4 mesto. Upamo, da. bo v prihodnje Uaša mlada ekipa dosegla boljši uspeh, ker se je pričelo sistematično delo pod vodstvom Boža Ocvirka in trenerja Otmarja Koštomaja, ki prihaja iz Celja enkrat tedensko vadit našo ekipo. Kegljanje: Končalo se je tekmovanje celjske občinske lige v borbenih partijah, v kateri je ' sodelovalo 8 ekip in med njimi -tudi kegljaška, ekipa iz Štor, ki je dosegla 5. mesto: Pò končanem tekmovanju občinske lige sc je pričelo tekmovanje v okrajnem mérilu 10 mož borbeno v 4 nastopih, kjer so naši kegljači dosegli odlično,4 mesto z rezultatom 1530 podrtih kegljev od 12 nastopajočih ekip in se s tem rezultatom kvalificirali za nastop na republiškem prvenstvù. Na republiškem prvenstvu, kjer se je tekmovalo pod istimi pogoji kot na okrajnem, je naša ekipa podrla 1558 kegljev. Končni plasma le ni znan, ker je tekmovanje še v teku. - Vsa tekmovanja so se vršila na kegljišču »Ingrada« v Gel jn, najboljši mož v štorski ekipi je bil tov. Dane Rukavina. Telovadba:,Vsi oddelki so pričeli z redno vadbo. Štorskim telovadcem so se priključili telovadci .iz Celja, med njimi tudi znani telovadec Tine Šrot, vadijo pa pod vodstvom Ivana Šrota. Upamo, da bo telovadba v Štorah lepo napredovala in je pričakovati, da -se bo o štorskih telovadcih kaj več lepega slišalo kot je bilo to do sedaj. Nogomet: Ob zaključku nogo-. metne sezone je bila odigrana prijateljska nogometna tekma med reprezentanco Železarne in livarno, ki se .je končala z zmago reprezentance z rezultatom 3:1. Za reprezentanco so basto: ' pili: Belak (OTK), Ožek T. (elektro), Kavka M, (energ.), Rozman (energ.), Golob (mehan.), Bo-kšan (usi.), Ramšak (oibdel. valjev), Posinek (energ.), Močnik' (mehan.), Hribernik (usi.), Sikošek (obdel valjev). Livarna pa je nastopila v svoji standardni postavi, razan Boža Perparja. v Dramljah tijsko posestvo, na katerem bi delali pod istimi pogoji kot kjer-. koli drugje, ne, ; vidim razloga, zakaj bi hodili drugam in izgubljali dragoceni čas z vožnjami v deset in več kilometrov oddaljene industrijske centre! Končno na j spregovorim nekaj besed še o življenju v Dramljah. Zelo aktivno je njihovo Prosvetno društvo, ki poleg raznih proslav, naštudira mnogokrat tudi zanimiva oderska dela. Velike zasluge za solidno delo društva ima tukajšnji prosvetni kader. Poleg tega deluje tukaj še prostovoljno gasilsko društvo, strelska družina .»Miloš Zidanšek«, SZDL in organizacija Zveze mladine Slovenije. . Preden končam, bi rad poudaril; da napisano še zdaleč ni vse, kar bi lahko povedal o tej prijazni vasici. Kdor bi želel vedeti o Dramljah kaj več, mu priporočam, da jih obišče, se seznani z ljudmi in jih pobara o vsem. Gostoljubni kot so, mu bodo Dra-meljčani radi odgovorili, poleg tega pa ga bodo pogostili'z dobrim domačim kruhom in ... No s čim že?! L. Vrečko V mesecu oktobru 1963 NOVI ČLANI KOLEKTIVA HITt Edvard, iz Štor, strojni tehnik, naš štipendist, zaposlen kot pripravnik v ÜOS'; KOREZ MAKS, doma iz Kočic, NK delavec, livarna valjev; ŽAGAR ANTON, doma iz Slak pri Podčetrtku, NK delavec, livarna šive litine; JUS BLAŽ, doma iz Majšperga, NK delavec, livarna sive litine; BEZGOV3EK ANTON, NK delavéc, doma iz Troben dola pri Laškem, ekspedit; ZAJKO IVAN, doma iz Kristan vrha, NK dèlavec, ékspedit; ZAJC RAFKO, doma iz Brez pri Laškem, NK delavec, jeklarna; NEŽMAH LEOPOLD, doma iz Predene, NK delavec, jeklarna; KOPRIVC ALOJZ, iz Prose-ničnega, PK ključavničar v livarni valjev; PLAZAR : STANKO iz Zadobrove, pripravnik, METLIČAR FRANCKA iz Štor, NK delavka —. komunalni oddelek; MRAKIĆ OTON, iz Brez, NK delavec, valjarna; JAGER ANDREJ, doma iz Predene, NK delavec iz valjarne; NOVAK JANEZ iz Brez, NK delavec, valjarna; NK delavec, valjarna; ŠKORJANC JOŽE iz Sotenske, NK delavec, valjarna; POSPEH FRANC iz Gorice pri Slivnici, VOVK VINCENC iz Planine, NK delavec, valjarna; BRAČKO JOŽEF iz Gro-belc, NK delavec, valjarna; TOVORNIK LUDVIK, doma iz Mrzlega polja, NK delavec, livarna sive litine; LABOHAR' ALOJZ iz Brez nad Laškim, NK delavec, livarna sive litine; -PUŠNIK MARJAN iz. Kostrivnice, NK delavec, livarna sive litine; BAUMKÜRHNER DRAGO, doma iz Šentjurja, NK delavec, livarna sive litine; DIVJAK STANISLAV, doma iz Planine, NK delavec, livarna šive litine; PELKO IVAN iz Brez, NK delavec, livarna sive litine; RABUZA IVAN iz Kostrivnicé, NK delavéc, livarna sive litine; KUMPERGER STANISLAV, doma iz Ogorevca, NK delavec, šamotarna; MRAZ FERDINAND, doma iz Podlešja, NK delavec, šamotarna* POLAK MAKS, doma iz Ponikve,' NK delavec, šamotarna; PAVLIC MARJAN iz Planine,-NK delavec, valjarna; BARBORIC ing. JA-nez iz Celja, metalurških inženir, pripravnik na elektroplavžu; ŽAFRAN IVAN iz Podgrada pri Šentjurju, KV premikač, promet; PLAVCAK ŠTEFAN iz Ponikye, NK delavec, šamotarna; KOVAČIČ ALOJZIJA iz Štor, NK delavka, komunalni oddelek. ODŠLI IZ PODJETJA: KRESNIK MARIJA, NK delavka v komunalnem oddelku, odšla pò izteku delovne pogodbe; ^ GRAČNER JOŽEF, PK škarjevec v valjarni, je samovoljno zapustil delo; GAJŠEK NADA, PK sušil-ka gline v Samotami, umrla; MERNIK JANEZ, KV premikač na prometu, je samovoljno zapustil delo; KLINC MARJAN, KV modelni mizar v modelni mizami, je odšel po lastni želji; COKLC ALOJZ, delavec v šamotarni, je samovoljno zamislil delo; OJSTERŠEK IVAN, delavec NK v šamotarni, je samovoljno zapustil delo; ŽAFRAN JOŽE, KV jamski pomočnik v jeklarni, star 53 let, v našem podjetju zaposlen 26 let in 2 meseca, je bil invalidsko upokojen;. KLEPET ANTON, delavec v jeklarni, samovoljno zapustil delo; JAGER ANDREJ, NK delavec v valjarni, je odšel v preizkusni dobi; ŠKORJANC JOŽE, NK delavec v valjarni, je odšel v preizkusni dobi; STANTE HERMINA, prodajalka v bifeju — komunalni oddelek, odšla po izteku delovne pogodbe; JURKOŠEK MARTIN, NK delavec v livarni sive litine,, je samovoljno zapustil delo; BRAČKO JOŽE, NK delavec v valjarni, odšel v preiskusni dobi; KLINC KRISTINA, délavka v komunalnem oddélku, odpuščena po izteku odpovedi podjetja; KOS FRANC, KV strojni ključavničar v^ mehanični delavnici, odšel po lastni želji; LESKOVŠEK IVAN, NK delavec v livarni sive litine, je samovoljno zapustil delo; GORJUP JOŽE,. star 55 let, po poklicu KV žerjavovodja, je bil zaposlen v našem podjetju — jeklarni 12 let, sedaj pa je redno upokojen; JUS BLAŽ, NK delavec livarne sive litine, je odšel v preiskusni .dobi; KUMPERGER STANKO, pomožni delavec v livarni sive litine, odšel v preiskusni dobi; FIDLER JOŽEF, .star 55 let, v našem podjetju — šamotarni je bil žaposlen 11 let kot KV vlagalec opeke, sedaj pa je redno upokojen. POROČILI SO SE: ROZMAN IVAN iz mehanične delavnice, SMOLE MILAN iz mehanične delavnice, ŽAGER FRANC iz valjarne, SELIČ JAKOB iz ekspedita, OŠLAK MARJAN iz laboratorija, RATAJC MILENA, Uslužbenka iz komerciale in JEVŠNIK PETER, metalurški tehnik iz livarne valjev, KROFLIČ OLGA, uslužbenka iz finančnega sektorja in LOGAR’ BRANKO iz kurilnice — prometa, DEBELAK IVAN iz livarne sive litine. ČESTITAMO! NARAŠČAJ V DRUŽINI SO DOBILI: RAMŠAK ANTON iz obdelovalnice valjev,' VESENJAK IVAN, uslužbenec iz finančnega sektorja, TOVORNIK FRANC iz OTK, OMERZA FRANC iz OTK, KREGAR SREČKO iz šamotarne, BELUŽIC ANICA uslužbenka iz livarne šive litine, VREČKO STANKO iz livarne valjev, MASTNAK EDVARD iz livarne sive iitine in KOLŠEK JOŽE iz livarne sive litine. IZOSTANKI V MESECU SEPTEMBRU: Zaradi bolezni je bilo izgubljenih 2.157 delovnih dni, zaradi rednega letnega dopusta 4.761, zaradi izredno plačanega dopusta 92, zaradi neplačanega dopusta 71, zaradi neopravičenih izostankov 38 in. ostalih izostankov 429 delovnih dni, torej skupaj 7.548 delovnih dni. NEZGODE Pri delu so se poškodovali naslednji: Valjarna: LACNER Jože je nesel 9 kleščami gredico nazaj v peč, ker je bila hladna. Predno je prišel do peči mu je padla gredica na tla. Odšel je po druge klešče, medtem pa je vlačilec gredic tov. Bov-ha privlekel novo vročo gredico do peči. V to vročo gredico se je zadel imenovani in se opekel pod kolenom. Vzrok nezgode je nepazljivost sodelavca. OZIS Rafael je z vžigalnikom prižgal rezalcu plin na plinskem gorilniku Za varjenje. Pri tem mu je plamen opekel drugi in tretji prst desne roke, ker jo je držal preblizu gorilnika. Do nezgode ne bi prišlo, če bi ga rezalec opozoril na nevarnost. Livarna valjev: URLEB Anton je pripenjal z verigo valjast blok litine. V trenutku, ko se je z desno roko približal bloku, je^ tega zaradi notranjih termičnih napetosti razneslo in je počil po sredini. Poškodovanec ni utegnil odmakniti roke, katero mu ji stisnilo med blok in verigo. Roka mu je močno otekla in je moral iskati pomoč pri zdravniku. GRADIŠNIK Anton je pripravljal kos valjčne zlomnine, da bi jo lahko zapel na žerjav. Pri delu je uporabljal za pri-vzdigovanje ‘ bremena daljše trikotno železo. Ko je hotel breme v sredini podložiti, je le-to zdrsnilo z verige, padlo na drog, ki ga je udaril po čejlusti. Nezgoda je nastala zaradi neprevidnosti poškodovanca in uporabe slabega orodja. Livarna sive litine: ZALOKAR Vid se je med vlivanjem železa z ročno ponvo opekel. Izvor poškodbe je^ tekoče železo, ki Je brazgnilo iz sosednje forme njemu za čevelj. Nezgodi bi se lahko izognil, če bi pri vlivanju uporabljal zaščitne gamaše. KRAMPARŠEK __ Stanko je z demagom prestavljal vroče cevi. Pri tem je vključil napačno stikalo, tako da so cevi zanihale proti njemu. Ni se mogel umakniti, zato Jih je zadržal z roko. Pri tem pa se je opekel. Vzrok nezgode je neprevidnost pri ravnanju z demagom. Modelna mizama: PLANK Vili je žagal letev na kalupo-vem okvirju, ki je ležal na valju naprave za premik sušilnega voza. Okvir je zdrsnil po valju,na tla ih ga stisnil za prste desne doge.' Ce bi si poškodovanec delo boljše organiziral, bi do nezgode ne prišlo. Ekspedit: HROVATIČ Franc se je poškodoval pri nakladanju surovega železa na federal. Z roko je po nerodnosti udafil po robu federala in si poškodoval mezinec. Vzrok: neprevidnost pri delu. BOVHÀ Vili je nosil vzmeti na vagon. Pri tem je zadel 9 prednjim koncem vzmeti v stene vagona in izgubil ravnotežje. Vzmet mu je padla z rame po desni roki in mu poškodovala komolec. Vzrok nesreče je težko fizično delo ih slaba razsvetljava na delovnem mestu. Laboralorij: ŽMAHAR Karl je šel na elektroplavž po vzorec grodlja za kemično analizo. Ko je nesel vzorec po plavžu, mu je spodrsnilo in si je zvil desno nogo. Ostalo: JOŠT Marjeta. Ko je šla po stopnicah v mehanični delavnici (v prostorih pisarn) je na zadnji stopnici stopila preveč na rob stopnice, kar je bilo vzrok, da je padla in si zvila noge. Na poti z dela se je poškodoval Kladnik Vincenc iz obrata promet. Pri vožnji 9 kolesom iz službe domov je pri Crne-lici zavozil na svež nasut gramoz, kjer mu je spodneslo kolo in si je poškodoval obe _roki na dlaneh. Na poti na delo v avtobusni nesreči so se poškodovali kot je bilo že prej omenjeno naslednji delavci: Valjarna: Bobek Alojz je dobil poškodbe poleg zloma reber, tudi po te-telsu; Perc Konrad je dobil poškodbe po glavi; Starki Alojz je dobil poškodbo po prsih, čelu in gležnju leve nove. Livarna: Senica Ivan je dobil poškodbe po glavi in desni nogi; Slkole Konrad je dobil poškodbe po prsnem košu in desni roki; Ožir Ladislav je dobil pretres možgan; Tovornik Ivan si je poškodoval koleno, katerega mu je razrezala šipa. Ekspedit: Lemut Alojz . je dobil poškodbe po nogah; Poljšak Ivan je dobil poškodbe po rokah in rami. Kratek opis avtobusne nesreče: Kot vsaki dan, je tudi dne 22. 10. avtobus na progi Planina—Štore vozil delavce v službo. Okrog 13. ure se je na césti pod Jezercem šofer z avtobusom izogibal ročnemu ~vozičku. Pri tem je. zapeljal preveč na rob ceste. Rob ceste pritiska ni vzdržal in je popustil. Avtobus je izgubil ravnotežje in se prevrnil čez streho tako, da jé zopet pristal na kolesih. Pri prevračanju se je poškodovalo 20 delavcev, od teh 9 težje, 5 je bilo takoj prepeljanih z rešilnimi avtomobili v celjsko bolnišnico. Čeprav je bil oktober »mesec varnosti« vidimo, da imamo kljub temu 11 nezgod pri delu. Iz opisa je razvidna neprevidnost pri delu, Čeprav na to neprestano opozarjamo. Medtem, ko smo imeli oktobra leta 1962 14 nezgod, jih imamo leto9 11. Tako smo z zmanjšanjem nezgod pri delu v oktobru uspeli povprečje zmanjšati od povprečja lanskega leta. Pozdrav med ekipama pred pričetkom nogometne tekme ZAHVALA Ob prerani izgubi moje drage mame ANGELE KUMPERGER se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi kakorkoli nudili pomoč v težkih urah. Posebno se zahvaljujem odboru za pogrebe, pevcem, godbi, gasilcem, govornikoma in vsem darovalcem vencev in cvetja. Kumperger Ivan ZAHVALA Ob izgubi drage sestre BERNARDE GAJŠEK se iskreno zahvaljujemo vsem tistim, ki so darovali vence in cvetje, posebno pa še vsem organizacijam in Sindikalni podružnici Železarne Štore, ki so nam poleg venca nudili še pomoč ob priliki pogreba naše sestre. Žalujoči: bratje, sestre in ostalo sorodstvo ______St. 11. — 15. novembra 1953 Športna tekmovanja v kolektivu V našem kolektivu se preko vsega leta vršijo tekmovanja v raznih športnih panogah. Spomladi smo pričeli s tekmovanjem v nogometu, rokometu, atletiki in kegljanju. Tekmovanje v streljanju z zračno puško pa je spomladi bilo organizirano tako, da se je vršilo samo obratno tekmovanje in še bodo doseženi rezultati upoštevali za skupni plasma v streljanju. V tem tekmovanju sd dosegli najboljši rezultat livarji, kar je (bilo tudi pričakovati. to premagali vse svoje nasptoi nike. Najbolj disciplinirana ek: pa v obeh tekmovanjih je .jjp iz valjarne in ima pri tem Te. like zasluge njen vodja tovai-u' Ivan Čretnik. V prvem delu tékmovanja atletiki je nastopilo 6 moštel oziroma 54 tekmovalcev v dischi plinah: tek 100m, 400 m, lOOOflj štafeta 4 X 400 m, met krosjjj skok v višino in daljino. ' V tem delu tekmovanja je znj gala ekipa èlektro delavnice, g je zbrala 7252 točk pred -melj. Nogometno moštvo elektrodelav nice in energetskega obrata V nogometu in rokometu smo tekmovali po točkovnem Sistemu vsak z vsakim in je V obeh panogah nastopilo po 6 moštev. Tekmovanje je zaključeno in so bili doseženi naslednji rezultati: Lèstvica po končanem medobfatnem tekmovanju v nogometu Livarna 5 5 0 0 13:1 10 OTK-labor. 5 3 1 1 7:3. ‘f Mehanična 5 2 1 2 5:7 5 Elektro del. 5 1 1 3 6:7 3 Uslužbenci 5 i 1 t 3 4:9 .3 Valjarna 5 1 0 4 .1:8 2 Lestvica po končanem medobratnem tekmovanju v rokometu Èlektro del. 5 5 0 0 .69:25 10 Mehanična 5 4 0 t 41:21. 8 ničn odelavnico s 7145 točkast itd. Predvideno je bilo, da se bodo jeseni ponovno srečale vse ekipe, prišlo pa je le do dvoboja .med elektro delavnico im mehanično, ko je tudi tokrat zmagala elek-j iro delavnica in zbrala skupaj 14.645 točk pred mehanično dej Javnieo • z 11.656 točkami. M dalje so se plasirale ekipe OTK-laboratorij 6866 točk, valjarna 6079 točk in livarna 5949 točksl Ocenjevalo ,se je po finskih tabelah: po dva najboljša iz vsake discipline za skupni plasma sta se pa upoštevala rezultata z obeh nastopov. V prvem delu tekmovanja t kegljanju 6 mož . borbeno po dva nastopa — je zmagala ekipa iz valjarne, ki je podrla 4M kegljev .pred mehanično, ki je podrla 419 kegljev. V kegljanju, se bo tekmovanje ponovilo iff Ekipa »štorskih košarkarjev« v Konjicah Valjarna' 5 3 0 2 33:44 6 OTK-labor. 5 2 0 3 23:22 4 Livarna 5 1 0 4 24:49 2 Uslužbenci 5 0 0 5 0:25 0 Livarna je ponovno osvojila I. -mesto v nogometu, medtem ko je v rokometu bila precej slabša. V rokometu je bilo pričakovati, da bodo osvojili najvišji naslov mladi' električarji, ki so z lahko- bo najboljša tista ekipa, ki.b° \ obeh nastopih podrla najre£ kegljev. Favorit za najvisp mesto je homogena ekipa J* valjarne. V času, ko sporočamo te rezultate, se odvijajo tekmovanja v odbojki, namiznem tenisu, šahu in streljanju in predvidevam0-da bo tekmovanje končano ' prvi polovici decembra 1963-