In kaj naj nudi vzgoja? Vnesimo v mlade čut odgovornosti in kritičnosti, še posebno v odnosu do posegov v okolje, sredi katerega živimo. Ne pozabimo opozarjati tudi na tii- ste vrednote v"okolju" , ki jih ni mogoče vrednotiti z denarjem, pa naj bo to sončni za- hod ali prvobitnost Gregorčičeve Soče. V I R I 1) Svetozar Ilešič 2) Darko Radinja O pojmu resničnega "geografskega okolja". Geografski ob- zornik leto IX. , Ljubljana 1962, št. 3 - 4 . Onesnaženost človekovega okolja v luči geografske termino- logije. Geografski obzornik leto XIX, Ljubljana 1972, štev. 1. 3) Gerardo Budowski(Morges) Ekologija in varstvo narave v spremenljivem svetu, Gozdarski vestnik X X I X , Ljubljana 1971, štev. 4. 4) Gerardo Budovski 5) Albin Stritar 6) S. Ilešič Les limites de la nature: vers un aménagement qualitatif de l'environnement, Schweizer Naturschutz - Prätention de la nature, Basel Maj 1971, Nummer 3. Izraba tal v spodnjem delu Gorenjskih ravnin. Geografski vestnik XLIII, Ljubljana 1971. Težnji h kompleksnosti na jubilejnem kongresu sovjetskih geografov v Leningradu, Geografski vestnik XLIII, Ljublja- na 1971. Ivan Gams l / O VREDNOSTI VLAŽNEGA EKVATORIALNEGA PASU ZA KMETIJSTVO Vlažni ekvatorialni pas, v katerem so največ trije sušni meseci , ko izhlapevanje pre- sega padavine, zavzema okoli 4% zemeljskega kopna in je med prirodnogeografskimi pasovi Zemlje izjemen nele po tem, da je en sam, temveč tudi po prirodnih lastnostih. To je pas zimzelenega drevja, ki je na obeh robeh listopadna Vse leto visoke tempe- rature in obilica vlage pogojujejo največjo produkcijo biomase, to je organske gmote. Po nekem viru znaša 100 ton na hektar. Ker rastline vegetirajo vse leto in ker je pro- dukcija organske mase največja, bi sodili, da je ta pas zelo ugoden za kmetijstvo in za človekovo življenje na sploh. Prvi pomislek vzbudi dejstvo, da je pas kmetijsko ze- lo slabo izkoriščen. Obdelano je le okoli 2 ,6% površja, drugo je gozd. Majhna je tudi 41 • naseljenosi-ifr zgodovina ne poroča, da bi se v tem pasu razvila večja žarišča civiliza- cije. Plemena, ki so vdirala v ta pas od severa in juga, so često izumrla. Protislov- je med navidezno bogato naravo in skromnim uspevanjem človeštva v tem pasu si neka- teri razlagajo s tem, da je podnebje za človeka nezdravo, preveč soparno in vlažno. Drugi iščejo razloge v zgodovini, v novejšem času zlasti v dobi kolonializma belcev.Za- govorniki zgodovinske pogojenosti vidijo v vlažnem ekvatorialnem pasu obilico deviške zemlje, ki jo potrebuje množeči se človeški rod, ali pa pribežališče, kamor bi se lah- ko človeštvo zateklo, če si bi v prenaseljenih in tehniziranih zmernih širinah z nepre- mišljenim posegom v naravo izpodkopalo možnosti za obstoj. Da narava v vlažnem ekvatorialnem pasu - ta pas imenujejo klimatologi tudi pas trop- skega zahodnika, v botaniki pa beremo imena kot pas ekvatorialnega dežnega gozda,vlaž- notropski gozd in pod. - le ni tako radodarna, že dalj časa vedo pedologi. Za ta pas so tipična lateritna tla, za katere najdemo tudi imena kot ferralitna tla (od železa in aluminija kot poglavitni sestavini), v novejšem času tudi ferrisoli , kaolisoli (po kaoli- nu, ki prevladuje v glineni frakciji), latosoli in podobno. Zaradi hitrega razkroja humu- sa - mineralizacije, ki jo pospešujejo visoke temperature in vlaga, je v lateritih vkljub veliki organski produkciji malo humusa, komaj 3 - 4 %. Tudi zato prsti primanjkuje duši- ka in fosforja in ostalih lahko spirljivih hranljivih snovi, vključno mikroelementov. Ker imajo kaolini majhno sorpcijsko sposobnost in ker je obilo padavin, je namreč izluževa- nje zelo intenzivno in zajame tudi silikate. Zato so lateritna tla v splošnem precej kis- la do zmerno kisla (pH 3 - 3,5) in slabo rodovitna. V geografiji še danes naletimo na mnenja, da so razlage o slabih pogojih ekvatorialne- ga pasu za kmetijstvo plod geografskega determimizma. Zato si tu poglejmo nekaj trdi- tev iz razprave L. I.Kurakove z naslovom "Kmetijski potencial ekvatorialnega pasu". Iz- šel je v peti številki 1972 Vestnika moskovske univerze, torej iz geografskega kroga, ki ga uradni svetovni nazor oddaljuje od kakega geografskega determimizma Ratzelove- ga kova. Članek našteva že znane neugodne pedološke lastnosti za kmetijske kulture. Njegova vrednost pa je predvsem v osvetlitvi, da klima ekvatorialnega pasu ni posebno ugodna niti za samo vegetacijo, Radiacija v tem pasu pjecej zaostaja za sosednim pa- som, celo za zmernim pasom, in znaša 12-15 ccal /cm . Zato je zmanjšana fotosinteza, ki je odvisna predvsem od radiacije in površine zelenih listov. Predvsem pa uspevanje rastlin zmanjšuje naslednja, doslej premalo upoštevana ugotovitev. Intenzivnost fotosin- teze je obratno razmerna od hitrosti dihanja, to pa raste s temperaturo. Zato pome- ni trajno visoka temperatura - mesečni odkloni od letnih vrednosti so do 1 , 5 ° C - škod- ljiv razkorak med dihanjem in asimilacijo. Če ima intenzivnost fotosinteze v ekvatori- alnem pasu faktor 100, znaša ta po Kurakovi v "tropih" (mišljeni so sušnejši tropi)105, v subtropih 117 in zmernem pasu 91. Ob manjši fotosintezi je manjša tudi tvorba be- ljakovin v plodovih kmetijskih sadežev. Proteinov je na primer v bananah le 2 -3 %, v koruzi 8 -10%. V ekvatorialnem pasu pridelani riž vsebuje 8 - 10% beljakovin, riž iz zmernih subtrop^kih širin pa okoli 15%. Toliko jih je tudi v pšenici in ovsu. S tem si razlagajo, zakaj vlažnotropksi pridelki človeka le nasitijo, a ga ne nahranijo. Članek poudarja še nekatere druge neugodne lastnosti trajno vlažne in tople ekvatorial- ne klime. Ker vegetacijska doba med letom ni prekinjena, je zorenje plodov dolgotraj- no in kadar so pri dozorevanju večja časovna odstopanja, je pridelek slab. Celo- letna rast prija na primer oljni palmi, kavčukovcu in manioki. Slabo pa jo prenašajo kava, bombaž, kakao in tobak, ki potrebujejo sušno razdobje. Število kulturnih in pol- kulturnih rastlin je v vlažnih tropih večje kot pri nas, okoli 300 (v zmernem pasu 18- 20). Toda kar dve tretjini obdelovalne površine zasedajo samo štiri kulture: riž(23,5%), kaučukovec (18%), kokosova palma (15%) in koruza (11,7%). Gosto naseljena in dobro obdelana Java, ki leži v tem tropskem pasu je primer,ki go- vori navidezno proti trditvam o slabih naravnih pogojih ekvatorialnega pasu. Novejše pedološke karte izjemnost otoka Jave pojasnjujejo. Omenjene ugotovitve o slabih kme- tijskih lastnostih lateritnih tal veljajo namreč predvsem za razvite (zrele)prsti, kakrš- ne so na ravninah in v valovitem reliefu (v porečju Amazonke ali Konga). Skeletne pr- sti na večjih strminah, to je v gorah, imajo podobno kot pri nas navadno več hranlji- vih snovi, ker so manj izlužene. Na Javi se tem gorskim prstem pridružujejo v obilni 42 X meri še posebni tipi lateritov, kot so andosoli, to so mlada tla na vulkanskih nesprijer tih kamninah, težka temna tla (vertisoli) v predelih sezonske suše, in mineralna hidro- merfna tla, ki so pretežno travniška. Ker so prsti na naplavinah navadno mlade, bi pri- čakovali, da so tudi v ekvatorialnem pasu aluvialna tla (po novejši klasifikaciji FAO flu- visoli) bolj rodovitna. To bi sklepali tudi po razmerah v osrednji Sloveniji, ki je prav tako perhumidna kot ekvatorialni pas in kjer je obdelovalna zemlja izrazito skoncentri- rana na kvartarnih naplavinah. Toda že omenjeni sovjetski članek trdi, da v ekvatori- alnem pasu ni tako. Zaradi slabe sorpcijske sposobnosti kaolinita so tudi aluvialna tla močno izlužena, zbita in zaglejena. Ob taki karakteristiki prsti nas tem bolj zanima, kako bo uspel bučno proklamirani bra- zilski pohod v celinsko Amazonje v kmetijskem pogledu in kako bo uspel ameriški bilio- nar D. K. Ludwig, ki sredi amazonskih pragozdov na plantažah poskusno goji riž in obrob- no tudi drevesa za celulozo. O tem je poročala revija National Geographie, okt. 1972. Kurakova pravi, da so moderne agronomske raziskave izbrale za najboljšo obdelovalno metodo tisto, ki jo že stoletja poznajo domačini - vrtno obdelavo ("gardens") . Na golo- sekih za plantaže humus zaradi hitre mineralizacije hitro izgine in nadomestovanje z u- metnimi gnojili je predrago, ker tudi ne zaleže dolgo. Ker je v drevesih ekosistemsko kroženje snovi zelo hitro, jih je treba obdržati tudi na kmetijskih površinah. Že omenje- ni vrtni obdelovalni sistem pomeni polikulturo dreves, grmičevnatih in travnatih rastlin. Tako gojijo na primer Indijanci v Orinoku že stoletja na isti parceli koruzo, bob, buče, manioko, banane in ananas. Na Cejlonu gojijo istočasno do 35 kulturnih rastlin. Svetovno tržno gospodarstvo, ki se uveljavlja tudi v ekvatorialnem pasu, vedno bolj o- mogoča domačinom nakup uvožene hrane, ki vsebuje več beljakovin in drugih, za človeš- ki organizem potrebnih snovi. Z večjim popraševanjem po tropskih sadežih vzpodbuja in- tenzifikacijo kmetijske proizvodnje in daje temu pasu novo vrednost v okviru svetovnega gospodarstva. Mojca Vesenjak SKUPINSKI IN POLPROGRAMIRANI POUK Ob nastopih slušateljev Pedagoške akademije na osnovni šoli Riharda Jakopiča v Ljublja- ni. Ker so slušatelji II. letnika Pedagoške akademije v Ljubljani svoj prvi učni nastop opravi li v obliki frontalnega pouka, smo se skupaj s prof. Oblakom odločili, da bodo pri dru- gem učnem nastopu uporabili obliko skupinskega ali pa polprogramiranega pouka. Obe obliki sta učiteljem zemljepisa že znani, pri prvi imamo že tudi nekaj več izkušenj, druga pa si bo v naše šole sčasoma gotovo utrla pot, ne kot edina, pač pa kot nova, ak- tivna oblika dela učencev. Glavni cilj pripravljajočih učnih nastopov je bil preizkusiti obe obliki, uporabiti različne tehnike in učne pripomočke pri obdelavi določene učne teme. Slušatelji so se razdelili v pet skupin po pet članov in skupno pripravljali učno temo. Za vsako sta bili na voljo dve šolski uri. Seveda niti delo skupine niti razpoložljivi čas ne ustrezata dejanskemu stanju pri vsako- dnevnem šolskem delu. Ker pa se lahko podobne ure pripravijo tudi v manjšem obsegu. 43