Leo VIII , *tev. 90. Celje, sobota 14. avgusta 1926. PoStnina plačana u gotovini. Izhafa v torek, öetrtek In soboto. Stane mesečno Din 7" — za inozemstvo Din 20'—. Posamezna Stewilka I Din. Račun p'ostno-cekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA DOB' Uredniitvo in upravniitvoi Celje Strossmayerjeva ulica 1 pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Oglaftf po tarifu. Telefon int. štev. 65. Regulacija Savinje in pritokov, Krajevna organizacija SDS v Ce- ¦ljiu se je na svojem redn em članskem sesta-nku dne 11. t. m. obširno bavila z vprašanjem, katere mere se izkažejo potrebne na podlagi iizkušenj zadnje katastrofalne 'in prejsnjih poplav v celjskem okofišu, da se v bodoče take škode kolikor mogoče omejiijo. Pri tern se je ugotovilo, da je na predlog demokratskega kluba v občin- skem svetu bila ustanovljena perma- nen.tna anketa celjske mestne in pri- zadeti'h okofiških občin v zvezi z okraj- nim zastopom in s sodelovanjem srczkega poglavarstva z nalogo, da ugotovi vzroke posameznib poplav in sestavi regulaci/jski načrt za ves okcb liš ter podvzame vse potrebne korake, da se za izvedbo tega načrta imtere- sira država ill vise driuge poklicano javne korporacije. Krajevna organizacija SDS pozi- va nujmo regulacijski odbor, da nemu- doma nadafjuje in izvrši svoje delo, ker je škoda, katero trpi prebiivalstvo Gelja in okolice, tako obcutna in velika, da nioramo v tern vprasanju preiti od po- svetovanj k dejanjem. Odpomoči je pri- čakovati le oil imntenzivnega in stvar^- nega dela kompetentnrh domačih fak- torjev, ki pa rnorajo pridobiti tudi dr- žavne oblasti. Krajevna organizacija opozarja davkopuičevalce, da naj pravi čas predložijo dobro utemeljene prošnje za odipiis davka v tekočem letu im da se naj sklicujejo v priliodnjim davc-nih napovedih na nastale škode. Pričakujo od daveniJi oblasti, da bodo v polni rae- ri vpostevai'e, da je vsled velikih ele- meiitarniih nozgod ne le oslabljena davčna moč prizadetih, temveč je tudi spremenjena podlaga za odmero davkov. Tako resolucijo osvaja tudi kra- jevna organizacija SDS za Celje-oko- lico na sestanku dne 13. avgusta. Surovost v časopisju. V eni zadnjih številk reviije »Litcv rarische Welt« piše Friedrich Hus- song o posurovelosti casopiisja po voj- ni, ki je uprav strašna. Pisec uigotav- lja, da ne namerava zagorvarjati pro- vel'ike obcutl'jiivosti oseb, ki nastopajo v javno.sti in zavzemajo vodilna mesta v politiki, upravi ali gospodarstvu, ter ini.sHJ!O, da je vsaka beseda o njib prt'mafo lepa im wsebuje premalo hva- lusanja. Tega mu ni mar. Pač pa misli na polemiko v casnikih in na naein, kako se o rečeh im osebah razpravl'ja. Hussong izvaja dobesedno kakor sledi: »Za to ne gre, da smo dospeli da- nes pri raapra.vljanju javmih zadev do surovega zmerjanja, do častikraje in docela navadnega in zavostnega obrc- kovanja. Za to gre, da se danes pro- dajajio časopiisi in zurnal'isti dan za dnem, in kljub druigačnemu prepriča- nju in, bolj«i vednosti obrekujejo svoje politične nasprotn.ike in obrekovanje vzdržujejo kljub temu, da so dru'gace poučeni, Primere? Kakor jagod ob vsaki živi mejii. Imena? Naj li izdajam, kar že vrabci na strehah žvilžgaj.o? Za to gre, da se dandanes Ijudje branijo, ccio v najbolj preprasti oscbni. ci'oveski zadevi, pripoznati be^edo drugidi ljudi za p'ricevanje. Za,to, da ljwdje, ki ne ločijo i'loreta od gnojnili vil, lah'ko z umazaniiimi škornji teptajo vse okofi sebe, če jiiili je kdo s peresorn ščegetal. Če kdo teni Ijudem reče: »Si ne- pridiprav«, vpijejo nazai: »lump«! Če jih kd;o opozori, da so na primer za- lnenjali Na.poleona s Socrcsoin, potem trdijio, da j«:- njihov nasprotniik žitrna- lKst tiiste sorte, katere noben posten, časnikar ne smatra za re.snio. Ce kdo. ki je gl'ede državne uprave drmgih na-- zorov kakor oni, v tej zadevi poda kako politi'cno izjavo, ki se z njihoviira trenutnkn naziranjeni ne ujema, raz- i'oze ta pojav svojim potrpežljiivim bral- cem s tern, da je nasprotnik pač plačaii človek in mora tako pLsati, a med vr- stami skusajio dopovedati, da oni sami Tie žive morda od dela, teinvec od sa- me preljube custosti svojega naziiranja in ocl vonja svoje čednosti. In kar je najhujise! Ta vrsla pole- inikov, ki uničuje ugled tiska, je ne- ranljiva kakor govno. Ge človek rnol'ci, iüjavljajo, da mu je pošla sapa, Ge od- govori na grobost z grobostjo kriče grom in pt'iklo o nefiinih manirail. Ge je človek vljuden, iigotove, da je poraz povsem jasen, Naj gre kdo k sodniku; se puste obsoditi na globo 50 mark ati tudi 150 im se duhovito reže, češ s tern je pa užaljena cast popla,cana. In če ]bi jiih kaznoval s pasjiim bičem, trium- firajo, da duhovnega orožja proti njim ni. Morda ima vseeno Goethe pra,v, ko piže: »Nihče naj se ne prltožuje nad podlostjo . . ., pusti, da se vrticnec vrti im suho blato praši.« Neki naš dncvnik, ki se je nodav- i no bavil s surovostio pisanjia naših it stov, je trdiii, da, nikjer na svetu ni žur- nalkstika tako posurovela kakor pri nas. Take besede so zelo po cerni in pavšalne trditve so kaj krivicne. Su- rovost je laustnost, ki je povsod po sve- tu doma. Ge se takozvanim finih ljudi loti sirast, posurove, da, podivjaj'O ta- ko, da se svojih surovim besed im de- janj ne sramaijejo niti ko jili je afekt že mind]'. Volx-e in sploh je velika naša krvv- da, da smatraano, da je v naši Jugo- slaviji vse v vsakem oziru najslabše. Grd greh je, da si uipamo lrdi.tr — in često dela jo to ljudje, ki še nikoli niso bili izpod domačega zvonika —, da je pri. sosedu in ravno pri njem vse dru>- gače: i'epo pri.jeit.no in v redu. Takih reči ne dela narodnjak in lij'udje, ki Jim je za dam i>n državo, go- vore druga.ee: Oni bodo pač nevoljnq kritizirali in svetovali na bolje, a ne bodo na^ašč hvaJiTi naših sosedov, meil katerimi niimamo nobenega prijatelja. Oni ne bodo oinalovaževali našiJi last- nih prizadevanj edino za to. da bi se videlo, kje smo še v primeri z drugim'i. Sedaj ko smo dobili sicer never- jetno ozl^osrcen in priistraniski novi zat- kon o tisku, je psovanje in obrekovanje v i'istih pac precej ponehalo. Surove- ži, ki so mazali s strupeno slimo bell papir, so se ustrašali paragrafov in so ali umolknili ali pa zacesi pisati s tin to drugc barve. i Za take ljudi, ki ogrizejo in opr- ska.jo vsakega kdor gro miino njih, je tak zakon potreben. Mora biti, da br- zda siH'ovost v casopisju. Ni pa potre- ben im ne smelo bi ga biiti, da bi se mo- glo svobodno in odločno pisati o onih. ki S'O krivi razmer, v katerih se je mo- gia surovost tako razpasti. — abe — Poiiiika p NASA NOTA V SOFIJI. Ko- lektiivna nota, ki je bila v sredo pre- dana bolgareki vladi od strani našega. romimiskega in grškega poslaniika v Sofijii, obs«ga sledeče tri točke: 1. Bol1- gar.ska vlada naj pozove svoja obmej,- na oblastva, da vrše svoje dolžnosti ta- ko, kakor zahtevajo ne sanio dobri so- sedstveni odnošaji, ainpak tudi pLsani sporazumi, doseženi v vprasanju pre- ganjaaija komisijskih tolp. 2. Bolgar- ska vlada. ki dobro ve, kje je izvor zla, naj podvzame proti krogom, ki vrše take zfočine, najresnejše korake, da se ..jiiiova aktivnost onemogoči. 3. Pri^ čakujemo, da bolgarska vlada s lvitro izpolnitvijo dokaže ss\7ojo željo do vz- drževanja dobrih odnošajev s sosedmji^ mi država.mi. Tern zahtevam so doda- ne niotivacije, ki so jih izdelali posla- ninki naže države, Homuiiije in Grške v Sofijii. Poleg tega je bil'a predana še posebna naša nota, s katero se zahteva od bolgarske vlade predaja onili naših drža:vljanov, ki so pobegnili v Bolgari- jo, odkoder so kot komiti ali kot bol- gars'ki orožniki prestopali na nase ozemlje in iizvrševali zločime. Ta do- polnilna nota je predana samo z naše strani, ker ni bilo napram Romuniji in Grški slicniih sfucajev. — Po vest eh iz Sofije predaja note v tamošnjiJi p_o- liticniih krogih ni vzbudila posebnega vznemirjeiiija, ker so bili na ta korak že pripravljeni. Mm. predsednik Ljap- čev je odsoten in se mudi v Varni ob Grnem morj.u. MimLstrski svet je kljub njegovi odsotnosti iimei sejo, ki pa je bila z ozirom na sprejeto noto le in- form ativnega značaja. p FRANCOSKA VELIKA NA- R0UNA SKUPŠGINA. Velika narod- na skupščina, ki se je —z izjemo sed- mih predsedniških volitev — letos se- stala prvič po 42 letih v VersaiU'esu. je kljub obslrukciji komuinistov končala svoje delo. Z ogronuio večino 671 gla- sov proti 144 je sprejela od Poimcareja predi'agano spremembo ustave, ki naj oinogoči likvidacijo vojnih doligov. Ko- muniiste je morala odÄtraniti iz zbor- niice paxlamentarna straža. Skupščina je prirejala Poincareju in celi vladi ve- like ovacije. p ANGLEŠKO RUSK0 RAZMER- JE. An.gi'esko zunanje minkstrstvo in angleška induistrija sta zavzela svoje stališče zoper eventualen prelom z Moskvo. Ta bojazen je sedaj popolno- nia. iizgiin.ila in inozje, ki so zagovarjali obstoj rusko-angreških odnošajev s p,o- mocio politike zatezanja, so bili od vseh strani močno podprti. Chamber- lainovo stališče zoper rusofobska mi- nistra Birkenheada in Churhilla se je močno ojaci/lo. Lahko se reče, da so od- nošaji med Rusiijo in Angli'jo boTjši in iskrenejši nego kdajkoli poprej. Na delu so vpli'vne silo, ki postavljajo med obema tlrzavama most. To delo bo po- sebno liiocno stopilo v ospredje tedaj, ko bo Nemčija sprejeta v DruStvo na- rodov. Računa pa se cefo z možnostjo, da bo Chamberlain v prihodnji ziini poverjen z vzpostavitvijo rusko^-angle- škega sporazuma. Hudičeva nezgoda. Vsakdo ve, da tii^i hudiča često dolete nezgodc. Zato senpogosto dogodi, da ci'oveku, kadar ga zobje bole ali kar- dar mora pozimi z raztrganlmi skor- nji na trdi cesti kamenje tolči ali pa, če mu ljubiica na rojstnii dan pošlje pismo, v katerem ni sladküi voščilnih besed, ampak odpoved na vse večen case, — da tacega človeka pomiloval'no tolažimo, češ da je nesrečen kakor sam hudiič. Nekega dne je stikal hudič po stolni cerkvi. Upal je, da uhvati kako ubogo grešno dušo, pa se je hipoma spodtaknil in padel — pl'jusk! — na- ravnost v sredo kadi z blagoslovljeno vodo. Zdaj bi ga morali videti, kako se je pačill, brozgal po vodi, kihai' im so napihoval, in kako se je napenjal, da ie urno zlezel i^ kadi! In kako se je po- tem otresal im jio odkuril kakor pol'ita mis! Zgodilo pa se je to v božičnem ča- su; zato je od mraza trepetal, ko je stal pred stolnico, iz katere se je bil žurno umaknil, ker se je bat, da ga opazijp pobožneži in se mu prično krohatatii. »Kaj naj vendar zdaj počnem?« je dejal in se ogled oval od pete do vr- ha. Domov, v pekel se v tej obleki ne upam. Stara mati bi me naučila koz- jih molitvie! Za par ur pojidem v de- žeio črncev, tarn je toplo, posušil si bom obleko. Razen tega bodo danes tain ujeln.ikc pobijali. Ali imam oper- no kukalo s seboi?« Sol je torej v zamorsko deželo, ogledal si je ki'anje in pridno ploskal, kadar mu je ugajalo. Ko pa si je po- sušil suknj'Lco, jo je živahno odkuril domov, v peklo. Komaj je stopil v podzemno iizbo, ga je ugledai'a babica; postala je iz- momoma modra kakor vi'jio.li«a in ru- mena kakor žveplo in je vzkliknila: »Kako pa spet smrdiš in käksen pa si, potepuli?! Ali si se že spet vlacii po cerkvah?« — Zdaj ji je hudic jec- i'jaje razodel, kaj se mu je pripetilo. »Takoj se sleci«, ga je nahrulila stara mati, »in v posteljo se spra.vi!« In hudič je neutegoma izpolniil njeno povelje in si je modro in rdeče pisano po.stel.jno odejo potegnii tako odaleč cez unlje, da so mu spodaj črna stoipa- la gledala izpod ruje; zakaj strahovito ga je bilo sram. Babica pa je zagrabi- la suknjiič z divema prstoma za naj- končnejši konec kakor kuharica mrtvo mis za rep. »Brrr!« je dejala in se tre- sl'a od studa. »0, jioij, kako je ponecedil suknjol« Potom jo je nesla v lijak, ka- mor se stekajio goste peklen.ske zbroje in pomije iz celega podizenilo biltki pri Solferinu vrnil v doiiiQvi.no, je, spominjiajoc se gro^ot avvstrijisko-iitalijanske voj,ske, napel' vse sile, da opozori na nečloveške straliote vojn narodov vsega sveta. Njegovo stremlijenje je šlo za tern, olajsati uso- do ranjeiioem in vojniiiu ujotniikom. Olajša naj s-e stanje ne le pripaclniikom Jastnih armad, temvec tudi sovražni- ških. Z nenavadno naglico si je viisoka pesem ljubezni do biižnjega osvojila vSrca vseh tnpečih in odločujočih in spor- ccla leta 1864. ženevsko konvencijo. Ženevska konvencija je prvotno temeljdi'a na načelu, da je človekoljubje v vo-jni iipravičen.o in dopustno, v ko- likor to dopuščajio narava, biistvo in namen vojne. Sicer se mora humanost prilagodiitL voj^evanju, vsak človekor- lijubju služeč organ se mora podrediti vodstvu vojne, toda nikoli tako daleč,- da bi se zanikal'o pravo humanosti. Tudi odločno priznanj'e prednosti in neomejenosti vojnih ciljev ne zahteva, da bi se iimaknilo clovekoljubje, in na tej osnovi temeljii predvsem cena in bodočnost revidiira.no žcnevsko kon>ven- cije iiz leta 1906. in vseh konvencij, ki so biile še predvidene, kakor tudi sem sipadajočih stremi'jenj humaniiziranja vojne in vojnega prava vobče. Na tej podlagi so se kasneje zedi- nili, da ima v bodoce ra.njene in bolne vojake brez razlike narodnosti pobra- ti zma,govalec, jih oskrbeti in bojane- zmožne ^rojake ščititi pred nasiljem. Piiitenala se je medseJDOjna dolzno&t, da nosi vsak vojak posebno znamenje, s katerim se da doi'ociti vojakova iisto- vetnost im da se seznami mrtviih, ra- njenih in bolnih vojakov, ki jih zajme St ran 2. »NOVA B 0 B A Šfpv. 90. Celjska kronika. c SEJA OBCINSKEÜA SVETA je blla skfieana za v petek popoldne ob petili. Na razpravi je bila zlasti regu- laciija Savinje in pri.tokov. Radi oLeskov- šek, tisk Zvezne tiiskarne v Celju. Ob jubileju Savin jske podružnicc, ki je za- jednio jubilej dela našega prvega in največjega delavca na tem polju, nam je podal g. Kocbek knjigo, ki obsega 300 strani, ki je tipografsko priikuplji- vo opremfjena in bogato ilustrovana ter bo zamasila občutno vrzel v nasii domači alpinski literaturi. Ne dvomi- mo, da bo knjiga našla mnogo vernih in hvaležnih čiitateljev, ki ljubijo naš siovenski alpski svet, za kojega se je bila nekdaj tožka borba, z naše strani v znamenju ljubezni, z nemške strani v znainenj'U osvojitve in eksploataci'je v svrhe, ki so bile od nekdaj našemu rodu in naši zemlji sovražne. Poleg bogate znanstvene vsebime l)o naše.l ei- tatclj knjige tudi mnogo podatkov, ki jih tok zgodovine brise iz spomitna in zavesti, preko kojih stopa današnja doba morda že omafovažujoee hladno, ki pa so bidi veliki v razvoju in so za- htevali moža ljubezni in volje, našega Fr. Kocbeka, ki je bil prvi v borbi, pr- vi v del.u že tedaj, ko smo bili mi vse- mu temu še tnjci. — /. P. c TRETJE P0R0TN0 ZASEDA- NJE pri okrožnem sodišču v Gei'ju se prlcne dne 30. avgusta. Porotniki so že iizžrebani. — Za predsednika porot- nega sodišča je imcnovan d'vornosod- ni svetnik in predsednik okrožnega so- diišča dr. Josip Kotnik, za namestnika pa: višja deželnosodna svetnika dr. Friderik Bracko in dr. Josip Prem- schak ter deželnosodni svetnik Valen- tin Levičnik. c IMENIK P0R0TNIKOV, i/zžre- banih za tretje redno porotno zaseda- mje v letu 1926: I. Glavni porotniki: Križnih Jasiip, pos. in gostiln., Vran- sko; Pust Ivan, posestnik, Loke-Tr- bovlje; Vizovišek Mihael, posestnik, Gotovfje; Bizjak Ivan, kroj.. mojster, Celje; Boecijo Josip, trgovec, Brcžice; Krcker Franc, posestnik, Podgorje; Cilenšek Franc, pos. in gostiln., Mo- zirje; Marine Jože, pos. in gost., Vi- dem; Vel'igovsek Jožef, posestnik, Sv. Pangrac-Griže; Flor Franc, pos. in župan,, Slogonagora; Gajšek Anton; pos. in gostiln., Prozwi; Golčer Jernej, sodar, Cefjc; Dr. Prus Anton, odvetnik, Konjice; Pečnik Ivan, pos. in lesni tr- govec, Križ—Sv. Florjan; Štiglic Fr., pas. in trg., Bočna; Kac Ivan, velepo- sestnik, Šmartno pri Slov. gradeu; Ma- rplt Anton, pas. in trg., Kropa; Rau- ter Franc, pos. in župan, Planina pri Sevnici; Slamič Martin, posestnik, Breiice; Žitnik Atojz, pos. Ln gastiln.. Pondor; Žerovnik Ivan, pos, in lesni nik, Lociea—Vransko; Mastnak Karol, pos. im gostiln., Stranice; Cernoga sovražnik, cimprej pošljejo tozadevniiru oblastiim. Za sedanjost in bodoenost velja pravilo za vse vojujoče se, ki so se podredili ženevski konvemciijii, da so ranj.en.ci in bolniki podvrženi splošnim vojniiim zakonom, da se smatrajo za vojine ujetnike, ako padejo v sovražnL- kove roke in se ne morej,o vrniti v do- movi.no. Tem čfovekoljubniim iln smotrnim dogovorom, omiljujiočim grozote vojn, jo haaški kongres leta 1909. dodal še iiekaj učinkovitih določb, s katerimi je še bolj poudaril clovecanski značaj. Rdeči križ je stopif v akeijo leta 1864. v dansiki vojni, dalje v uporu v Nenivški Južnozapadni Afriiki 1. 1904. do 1906. Še pred večje naloge je bil po- stavljen leta 1877. v ru.sko-turški vojni in 1. 1897. v grško-turskem spopadu. Zfasti se je iizkazal Rdeči križ v rusko- japonski vojni. Delovanja te ustanove v balkanski vojmi leta 1912. se je po- žrtvovalno udeleževala tudi slovenska javnost. Natančneje smo imeli prifiko opazovati akcijo Rdečega križa v zad- nji svetovni vojni,. V miirniih čnsifo je del ova n je Rde- čega križa pasvečen.o pred vsem zaščiitL invalliKlov ter se udelozuje vseh soci- jalnili in humanitamih pokretov. Tu se n.udi obširno polje zlasti ženskini organizacijam. Ivan, trgovec in p,os., Zdole; #(ertyypijk Karol,' gostiJniJQar, L.oka; pavnjkar Ivan, trg"qvec,' GeJje; pinipergejt Kapol, trgovec, Ševnipa; ^ta^p Aijio^' posesi- nik, Latkovav.as; dr. Ogrizek Anton, odvetnik, Cel'je; llozin.a MUos, pos. in klep., Trbovlje; Vidnjar Karol, trgovei;, Kapele; Sa,vc Änion, posestnik, pa- mece; Privšek Pongrac, posestnik, M.e- gojnice; Blatnik Ivan, poses.tn.ik, Loci- ca—Vransko; Černelč Oskar, bančni uradniik, Gelje; Kolenc Franc, trgovec, Gefje. — II. Dopolnilni porotniki.: Me- gl'ic Mirko, pos. in bančni uradnik, Gelje; Gaberc Simon, trgovec, Gelje; Fuichs Franc, dimnikarski inoj&ter, Ge- lje; Repi-c Janez, posestnik, Medlog; Lukas Franc, trgovec, Celje; Koželj Anton, kljucavni'car, Cel'je; Rožič Jo- sip, trgovec, Gelje; Berdev Vinko, po- sestniik, Verhc; dr. Rakun Alojz, od- vetnik, Gelje. c OŠK0D0VANCI PO POPLAVI B0D0 OPROŠČENI DAVKA. Iz Beo- grada javljajo, da nainerava vlada od- rediiti, da se oškodovancem v poplav- ljeniili krajih za neko dobo odpiše da- vek z doki'a'dami vred. Da se izravna dit'erenca v budžetu, namerava finanč- ni minister znatno zviišati uvozno ca- rhio na blago, ki se smatra za luksus. Carina na tako blago naj bi se zvišala za 25 odstotkov. c KONCERT V PARKU. Po na- pačniih porocilili je bila uvedena za nekaj časa naredba o pobiranju zviiša- ne vstopnine pri vseh prireditvah v korLst poplavljencem, tako tudi pri koncertih v parku, To pa je bil'o že preklkano in koncerti se bodo vršili še nap re j ob četrtkih in nedeljah s sita-1 ro vstopnino. Preplacila se za poprav- ljanje parka fovaležno sprejemajo. c N0V HUMOHISTIGE^ LIST. V Gelju začne baje v septembru i,zh;.v- jati humor ist icon I'ist »Mulia«. Želiino, da ne bi bila enodnevnica in da bi bila zelo sitna. c RENOVIRANJE KINA GA- BERJE. Kino Gaberje v Sokolskem do- mu ]jrenavl'ja.jo in modernizirajo. Ko bodo dela dokončana, se kino zopet otvori. c PUSTOŠENJE NA P0K0PA- LIŠČU. Pred nekaj dnevi smo našte- vali razne nedostatke na mestnem pc-» kopaliKČu. Nič borjše ni na okoliškem. kjer se često dogaja, da razni zlikovci razdirajo pote okrog grobov, razmeta- vajo ]^o grobi.h pesek ter sploh pusto- šijo to, kar bi moralo biti na mestu mrtvj;h vsakomur sveto. Ako grobar sam ne more v»ega nadzorovati, bi ga naj podphral vsak, ki ima na pokopa- liSL'u kak opravek. Pa'glavce pa je trc- ba na mestu kaznovati. c NAJEMNIKOM MESEČNIH SOB! Razmere nas sili\jo, da skuaamo najti način, kako bi eenejo stanoval'i. Držav^ikn in zasebnim naineščencem ter usluzbencem skoro vseh gospodar- skih panog so že zniiali place in rne- zde, in vse kaze, da nam grozi novo znižaiiije prejemkov. Mi pa plačujemo žo leta ini leta uste visoke cene za svoje sobe, v kateriih i.mamo zadehel zrak, stare, vegaste črvive mobilije, nepazFji- vo postrežbo in često tudi umazanost in golazeiv. Niso redki sluča.ji, da pla- čujemo za eno slabo opremljeno sobo več nego stanodajalec za vse svoje sta- novanje. Vemo celo za nečuvon sl'ucaj, da plača uradniiik za sobo brez umival- nika 400 dinarjev! — Tu moramo na- praviti red in skušali doiseči znižanje najeninin ali pa tako zboljšanje raz- mer, da bo stanovanje vredno denarja. Pi'osiimo, da bi vsak posanieznitk pri- pravi.l podatke in pritožlje za sestanek, ki ga nameravamo skLLcati so pred sep- teinbrom. Morali si bomo pomaigati s pomočjo javnasti. — Pripravi'jalni od- bor. 981 c AB0NENT0M V GELJSK1H GOSTILN AH! Že več Let plačujemo aboneii'ti po raznih gostilnah in hote- lih cene, ki danes niiso več v skladu z razmerainJ. Opažamo, da se cene zivi- loin na trgu iApreminjajio, dočim mi plačujemo leta in seta po starih račii- nih, strežejo pa nani vse dalje bolj ma- loinarno. In o vsaki ralili pritožbi nas še celo iziigravajo in mečejo ven. Abo- nenti moramo razmišljati, kako in kje bi nasl'i lokale, da se ne bodo z nami lnalomarrio igrali. Nezadovoljiiieži so prošeni, da si do septembra — ko bo- mo sklitcali poseben sestanek, pripra- vijo predloge, kako bi se dalo izborj- šafi neznosno stanje. — Pripravljalni odbor. 981 c 3pjipME^BA POSESTI. Tvrd- ka Gal^eirc\^ Vldenšek je prodata po- gorelo paslojije svoje tvornice testenin na Ljubljanski qesti ödvetniku g. dr. Alojzii' Kakujiu. c PQt)ttu2NIGA KMETIJSKE- GA DRÜST^A ZÄ GELJE IN 0KÖ- L1GO priredV v nedeljo dne 15. t. m. ! ob dveh pop'oldne na Babnem strokow no predavanje. c »SOKOL« IN POVODENJ. V telovadnici celjskega Sokola je dvignila voda o priliki zadnje poplave parketna tla im jih zvila, V Sokolskem domu pa je udrla v pritfičje in vse opustošila. S ok o.l inn a veLiiko škode, ki pa še ni ocenjena. c PRAZNI ALARMI ZA P0ŽAR. V torek zvečer je strel opozoril prebi- valstvo, da nekje gori in požarna bramba je bila obveščena, da je požar v smeri graščine Zalog. Ko pa je pri- hitei'a pažarna bramba. v Zalog, ni bi- lo ognja niikjer. — V sredo zveöer je pa ljudi zopet raaburil strel z Miklav- ževega hriba. Gasilci pa seclaj niso ma- rali kar na slepo ven. Stražni/k na hri- bu je bit namreč opazil žar v smeri ka- kor, v torek, a izkazalo se je, da požara v resnici ni. Treba bo ugotoviti, kaj se je potem svetilo! c KD0 JE NAŠEL? Dne 11. avgu- sta 1926 je grajščakinja Bachler iz Racjega pri Mariiboru med vožnjo z avtomobilom Ljubljana—Gelje izgubi- la eden kolje z zaponko iz pi'atine. Ko lje ima nad 130 biiserov, zaponka pa je posuta z malLmi brillanti. Grajščaki- nja je opazila zgubo kolijeja še le v Žafcu. Vrednost je veli/ka. Najditolj do- bi nagrado. V slueajoi najdbe je to ja- viti policijskemu uradu, Gelje. Kino. MESTNI KINO. V soboto 14. in nedeljo 15. av,g. se predvaja še veli- kanski film »De miracle des loups«. Več o tein filmu je razviidno i« leiia- kov. — Pred.stave v soboto ob pol 9. uri, v nedeljo ob pol peti uri, pol sedmi in pol 9. uri zvecer. $š**oin domovine. š RADI 0DPADA OD VERE . . . >0r.juna« je objavi.la dekret general- nega viika.rj;i ljublj. knezoškof. ondiina- riija.ta Andreja Kalana, da se cluho'vnik in dr. f.iJozofi-je lzidor Cankar, izredni prof, ljubljancske univerze radi odpad- ništva od krščanske vere in namere stopiiti v za.kon, iizklj\uči iiz katoliiške cenkve. Dr. Cankar se je že oženil, a »Dom in Svet« še vselej primaša nje- gove priwpevke. Š JUGOSLOVENSKA IZSELJE- NIŠKA KV0TA. Kak or javlja izselje- ni«ki komLsarijat jo naša Lzseljeniska kvota za prihodiije fiskalno i'eto 1926.- 27., ki se je priceio s 1. jiulijom, ostala nieiizip^oinen«JGiia — znaša torej 671. Novi potni liisti se ne bodo ralajalh mairveč prždejo na vrsto prosiilci, ki že iinaj-o potne li*ste. s NAvSI DELEGATJE NA INTER- PARLAMENTARNI KONFERENCI. Na mterparlamentarni konferencni, ki se vrši v Ženevi, bodo zastopali n:.i- šo državo sledeči poslaaicii: dr. Srdjan Bu'dLsavljevic (SDS), dr. Veli'zar Jan- kovic, dr. Laza Markovs, Ljuba Po- povic (NRS), dr. Kežman (1ISS), dr. Kuilovec (SLvS), dr. Voja Mariuikovic (Dav.) im Saliili Balič (JM0). š ODLIČEN NAŠ ROJAK D0MA. Janko Lavrin, profesor prinnerjame li- teraluire na an.gleški univerzi x No- tiikigliainu, se liiu.di te dni v svoji roj- stni vasi Krupi v Beli Krajiini. Obenem je kot clan PeiirCluba, svetovne cen- trale pLsateljev, esejiistov im unietni- skiih zgodüvinarjev prevzel važno nalo- go, da tudi med Si'ovenci organrzira podruižniico tega kluba. š REDUKGIJA OBLASTNIH NAD- Z0RNIK0V. Prosvetno miiniistrwtvo je skl'onilo redaiciirati v nnj-krajšem času vse nad&tevilne oblast.no nadzornike. Nekateri oblastnii nadzorniki so ze upo- kojeni. r POKOJNINE ŽELEZN1ŠKTH URADNIKOV. l'rometni mini«ter je odxedil, da se morajo takoj ijzplačati zaostal'e pokojnine železniškiih uradni- kov. V bodoče morajo železniške diirek- ci'je redno rzplačevati uradniške po- kojinine. c AVTODIRKA SLOV. BISTRI- CA—MARIB0R — 0DP0VEDANA. Za nedeljo 15. t. m. določena hitrostna avtomobilska dirka, kojo je nameraval1 prii'editi Avtoklub sekcija Mariibor na progi Slov. BkstrLca—Maribor, se ne bo vršila. Vzrok odpovedi je slabo sta- nje dirkalne ceste, koja je vsled zad- nje povodnji hudo trpela. Prireditev namera.vajo za pozneje. š POVELJNIK ITALIJANSKE MORNARICE NA BLEDU. V soboto je priispel na Bled poveljnik italiijanske vojne morna.rice, ki ostane nekaj časa tanikaj kot gost Ltalijanskega poslani1- ka generate Bodrera, potem pa obi-ščo Ljuiibljaiio in nekatera dalmatimska mesta. š PREISKAVA V KOKAINSKI IN FALZ1FIKATORSKI AFERI V ZAGREBU je zakljuoena. Materijal o zavs'Iiisavanju je naravnost ogromen. Samo za]>:Bnik z Josipom Kraljem zna- ša okoli 20 tiskamh strani. Vsi areti- ran.ci wo že Lzroceni drž. pravdništvu. š AGENTI TIHOTAPCEV KQ- KAINA V LJUBLJANI. Kakor je po- liiciija uigotovid'a, je zagrebška tolipa, ki je tihotapila kokaön, iinela tudi v Ljub- Ijani svoje agente, ki so prenašali ko- kaiiin v Francij'o. Ko so prižli zagreb- ški tolpi na sled, so fjubljanski agenti pobegmi'li va Ljublljane. š PRAVOSLAVNO VRHOVN0 (-ERKVEN0 SODIŠCE SE PRESELI V BEOGRAD. Pravoslavno vrhovno cerkveno sodišče, ki se je doslej naha- jalo v Sremskih Karlovciih, je zapro- silo ])ri ministrstvu ver za premastitev v Beograd, ker v Sremskill Karlovcih pn!ima:nj'kuije primeriüh prostorov. Mi- niistrstvo je prošnji ugodilo in se bo preseliitev izvršila že v prihodnjih dneh, čim bodo v Beogradu prastori urejeni. š MESTNI MUZEJ V ZAGREBU. V soboto bo v Zagrebu na saečan na- ti'in otvorjen mestni muzej, ki bo za- casno naistanjen v Ilmetni/škem pavi- ljonu, pozneje pa se zgradi za ta muzej monumentahui palača na Akademič- nem trgu. š EKSKURZIJA BAKARSKE P0M0RSKE AKADEMIJE. Dne 18. avgusta odplove pomorska akademija v Bakru na svoem brodu »Vil'a Vele- bita« v Aleksanclrijo. Brod se bo usi- dral v viseih vecjiih Ink ah ¦ Jugoslav ije, Grči-je, Male Azije, na otokiih Krfu, Krotii iiii Cipru, ter v lukah Beiirutu, Jafi in drugih. Potovanje bo trajalo okrog 50 dni. S lien a potovanja se vrse vsako I'eto. Prošlo leto je bi,la akademi1- ja v Atenah in Pairasu. Med akademi- ki i'zletnikii sta le dva Slovenca in sicer Velepič Stojan iz Ljubljane in Juliijan Lapajne iiz Cerkelj, Pomorska akade- mija iima namen, da vzgoji kapetano za ti'goviske jjrekooceanske brode. s ŠPANSKA M0RNARIGA V NAŠIH VODAH. Po vesteh, ki so jih prejele naše obl'asti, prkspe priihodnji mosec man.jša špa.nska flotilja — osem odinic — v Split in Šiibenik. Dan pri- hoda še ni doloceni. To bo prvi poset špan&ke vojne mornairice na naši obali. š OGROMEN SULEC V DRAVI. V Dravi. je ujel pretoklo nedeljo pri Ptii'j.u g. Podhajski i'zredno velikega sulca, ki je tehtal 16 kg. š D0BROVOLJEC - KOLONIST ZBLAZiNEL. V okofici Novega Sada je v nedeljo na priistavi »Mariga« zbla- znel dobrovoljec Stevo Radojkovic. Ob- orožen z revolverjem in dolgian nožem je letal po novosadskill ufiicah ter ogro- žal pa.sante. Policija ga je konöno ob- vladala iil že iz- pusoen.. Vsak dan dobiva cele kupe pi- sem, ki mu jili pišejo razni ljudje iz wseh krajev, spirLtisti, preroki ltd. a- ACHILEION, PALAGO BIV- ŠEGA NEMŠKEGA CESARJA VI- l.JEMA na Krfu bo grška vlada ksjub ugo.vorom s strani bivšega lastnika preuredila v mednarodni kaziino. rPANEVROPSKI KONGRES NA DUNAJU bo v dneh od 3. do 6. okto- bra. To bo prvi večji izraz streniljenja po edinstvu Evrope. r VE0 LOCITEV NEGO POROK! Avstriij«ki statistični urad je ugotovil, da so v zadnj'iili 35 lethh loci'tve zakonov \- Avstri.ji wiihio n.arasi'e. Maltern ko se je 1. 1890. dal ločiti samo vsak .sedeni- deseti zakonski par, se je leta 1924. dal sodniijsko loeiiti že vsak deseti zakon- ski par. Pri tern pa je treba ugotoviti, da število porok v zadnjili letüi stalno nazaduje. Vsekakor se bližamo času, ko bomo imeM več ločitev kot pa porok. r EKSGESAR VILJEM KOT TEOLOG. Bi/vši nemški cesar Viljem, ki od dolgega časa žagn drva, piše spo- lmitne itn polemiAia'a o znafnistvonih vprašanjih, se je lotil tuidi teologiije. Izdal je ostro polemicno raizpraivo pro- ti jeruzalČMnskemii inčenjaku Kla-vis- nerju, ki mu oc-ita, da skuša osnovati novo židovsko vero in jo vsiiliiti (!?) vsem drugim narodom. r PAPEŽ IN PROTESTANTJE. Papež je otlredil, da ne bo več sprejel v aivdij.enco protest ant ov, ker se mn.ogi ne drže pred.pisanega ceremonijela, t. j., ne pokleknejio pred papežein. r SOVJETSKE TUJSKE LEGI- JE. VLada je ustanovila v Tuli šesto brigado rdeče tujwke legiije, ki. jo tvori- jo nemškL, madžarski in čeho&lovašhi komuniisti. Nemci1 imajo lasten polk in so jiih sprejeli v sogijo na iinterven- ciijo tretje iinternaciijonale. Zveza rde- cili bojevniiko'v v Nemčiji je poslala v Rusij'o mnogo svojih članov, kjer naj se iizvežbajo v rdeči tujski logiji, ki ji poveljujo bivši avstriijski ])olkovnik Kassa. r NOVI PREK00CEANSKI KA- BEL. Iz Londona poročajo, da so del"a za poilaganje niovega prekooceanskega kabla med mestoma Pensance v za- pad'ni Angliji in Robertsonovim zali- voin v Novi Fu.ndlandiji zaključena. Dela je v dolžini 3000 km izvrsil" par- niik »Golonia«. Novi prekooceaiiiski ka- bel, dvajseti po številu, bo lahko pre- našal 2500 črk ali 500 besed na minuto istočasno v obeh smereh, kar znači 10- kraitno hitrost nap ram dosedarLjim prekooceaiLskkn kabfom. Posiano.* Z ozirom na članek, kateri e i/.šel due 5. t. m. v St. 86. »Nove dobo« pod »Skrajna posurovelost« in st. 173. z | dne (). t. m. v dnevniku »Jutro« pod »Geden dečko« si dovoi'juje Udruženje vojnih invalklov kraljevine SHS, kra- je.vni odbor Golje radi, pretiranosti na- vedeiiiili člankov po dobfjeniih vsestran- skih informa;ciijah podati javnosti sle- deče pojasnilo: Vojni invalid Anton Timpran, brez teve noge v s-tegnu in s ]>okvarje- niO roko, 80% delanezmožen je bil leta 1924. sprejet kot stalni hii*alec v Inva- liidski dom v Gelju. Vajen dela in ker ni hotel', da ga pograbi bela snirt v hi- ralndci, poiskal si je kljub svojiin tež- kim hiibam službo pri tvrdki Ivan Rav- nilkar v Gelj/u kot hlapec (pri katerern je že pred vojiiio kot zdrav služil). BiTL smo večkrat prica njegovega naporne- ga dela, vsled katerega se mu je nje- gova hiba poslabšala tako, da je bil primoran iskati zdravja v bolniici. Iz * Za poslano uredništvo ne od- govarja.. bohiice je bil zopet sprejei v začasno zdravljenje v Invalidski dom Gelje. Po preteku nekaj mesece.v ga je spoznal hišni zdravnik za zdravega, naikar je bil odpuščen iiz oskrbe Invalidskega doma. Po odpu'stu iz istega se je vse- strans-ko trudil, da si dobi kak zaslu- žek ter se, ko druzega ni dobii', ni iitftrašil sprejeti službo kot prodajatlec sladoleda v Trbovljah. Seveda je bilo tudi to delo kot težkemu invafidu po ravno prestani bolezni pronaporno ter je moral isto opustiti. (3d tega časa ni nirOgel kljub ma;iiljiivemu i.skanju clobiti si stalnega zasluika. Opetovano je na tuikajišnjem okrajnem kot invafrdskem sodišču in.terveniii'al, da se ga prevede po novem invalidskem zakonu, oziiro- ma uredi, da bi se mu nakazalo konc- no ti'sti'h borih 200 Din pokojaiine, da bi s tern kril najinuijnejše potrebe za življonje. A vise zaman. V tern obitp- nem položaju obračal se je do svojih bednili tovarisev, proseč ivh, naj mu kupijo vsaj eiito zeml'jo, da si uteši za prvo siilo glad. Gladnemu in obupane- mu nudila se je priiloznost dol)Ui ko- zairec vina, kateri je povzročil pri tern revežu reakcijo, da se je obrnil na svo- jega bivšega delodajaica, naj mu iz- ]ilaca po liijegovi izjavi nepra,vMno od- teignjeno vsoto njegove place za časa službovanja pri nijemu, katera bi mu v tern momentu pomagala. Razburjcn vsled nam neznanega razgovora s svo- j'im bivšim gori omenjenim delodajaf- cem, prišlo je do tega žalostnega inci- derita, da je s svojimi izrazi v dotič- nein clank u omen jene gospode žalil. Navedli smo v kratkih potezah kriizev ]>ot tega trpina invalida, a cudimo se dopifeniiku omenjenega članka, ki go- vori o nekakih predpravkah iai ugod- iiiostih vojiniih žrtev, k ate re pa obstojajo po večiaii v brezposelnosti, trpljenju in pomanjkanjiu, in to za to, ker so se bo- rile za domovino, med tern, ko je marsi- kateri drugi — imel priliko v varnem zaledju obogateti.. II koncu pa va,biimo ! gospoda dopisnika, da se potrudi v pi- 1 sarno Udruženja vojnih iiiivalidov kra- ljevine SHS, krajevni odbor Gei'je, kjer se mu bo predložil v pogled seznam vseh ugod/iiosti i.n prodpravk-, ki jiih uzivaj'o po mnciijiu. dopisnika vojine žrtve v naši državi. — P. t. javnost pa prosLmo, da o tej zadevi sodi samo. Za krajevni odbor: Udruženje voj. inv. Kraljevine SHS Kraj. odbor Celje: Ta jtii'iik: Predsodn i;k: Zprko 1. r. Finžgnr 1. r. Krila za dame, moderno izde- lana, trpežno š ort krilo 75 Din. enobarvni Sevijot 1 OvJ Pin, rri'idno-rizasto 140 Din, iz enobarvncga sukiia 185 Din, tenis - krilo 140 Din prodaja vcletr govma R. Stermecki, Celje. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povr- nitt-v vo^nje. Trgovci engro cene. Oglejte si izložbe. Dva aii f^i dja>ke se sprejme na stanovanje in hrano. \Mika zrj)čna, svetb soba. na razpo- Itgo je tudi klavir. Naslov na »Tuisko piometno pisarno Celie*. 3-Is Učenca s primerno šolsko izobrazno sprejme trg'ivina z galanteriio KRAMAR & MISLEJ, Celie. . 2 1 Naznanilo. P. n. meSČanom In okoličtinom vliudno naznanjava, da sva p r e v z e 1 a s 15. avgustom t. I. ¦ gozdno resta»vr*jcijo in kavarno - ter bov;i voiiia isto v pciliiem ubse»iu, kakor dosedaj g. Confidenti. Prosiva p. n. občmstvo, da nama tzkijže isto zaupanje kot najinemu predniku mi tuli nama pourei na An^kt-m vrhu ter bova skrbela na tern mestu za dob'a vina, toolo m m^zlo kuhinjo ter kavarno v najpopolnej^i meri pri zir.ernh c<-nah in točni posrrežbi. Priporočava se in prosiva za obilni obisk z odlicn'm spo^tovanjem Celje, 15. avgusta 1926. A. in M. Misja. Važno za p. n. dame! Zadnje novosti za jesenske in prehodno- sezijske klobuke za dame in otroke so do- spele ter vabim p. n. dame vljudno k ogledu, ne da bi bile primorane kupiti. Državnim in trgovskim nastavljenkam ter učiteljicam IV 10% popusta. *^P| Mary Smolniker, modistinja, 46 Celje, Prva hrw. fttedionfea. 6s Frodasehisa tri nadstropja visoka, na pročelju sedem oken, z vrtom, sredi Oradca. Mogoča je tudi zamena. Ponudbe pod »Nova zgradba« upravi lista. 2-1 Samostajna iiuharico z letnimi spričevali, ki zna dobro rneščanski kuhati, čista, pridna, poštena in samostojna, zmožna nekoliko nem- ščine, se išče za 1. September poleg sobarice. Dobro ravnanje in plačilo. Naslov v upravi lista. 2-1 Prodajalka prvovrstna, poStena, i š č e mesto v trgovini. Naslov v upravi lista. 2-1 Kavarna ,CENTRAL' Celje Dnevna z>.bava konceit (Duo) znanega ka- pelnika Schmida. Vsako soboto in nedeljo dovoljen pies v posebni sobi. Posesiva. Od agrarne reforme se lahko dobi takoj od ogromnih posestev okoli 560 oralov posekanega gozda po Hizki ceni pod ugodnimi plačilnirni pogoj^Vse leži 1 kilometer od glavne ceste, pol ure od postaje in vasi, eno uro od velike vasi. Kraj je gričevit in nekaj ravnin je vrr.es, zemlja je rodovita in brez kamenia. Za parcelinmje se laho dobi ljudi. Denar je dobro naložen. lnfor- m;tci|e, če se priloži pet znamk, daje Ivan Uratnik i drug, Pivnica kod Virovitice (S'avoniia). 3-2 Pr«; nkW&i [\M$\ in iz vseli tirnaih rudniftov do^avlja ir> ii^tculja u dom t mesta ,,._______________incliolici Franjo lost, CELJE, Aleksaudrova ul. 4 Prep» ičajte se sami! V lastnem paviljonu, v mesnici na Kralja Petra cesti, vedno prvovrstno volovsko meso po zmetm Cv ni. Za obilen obisk se vljudno pripo.oča Josip Gorenjak, mesar in pre- 50 kajevalec, Celje. 16 „iORA" slaščičarna Celje, Deckovtrgß na debelo — na drobno. Lastna izdelovalnica kandlt, čokoladnlh 50 bonbonov In slaščlc. 49s ^^ Priporoča se =^ izcSelovalnica in frgovina moškega in žensk >u > cd u N T-T cd u 3 cd VI o a C/3 o a o S cd CO 5 o o o Ui O w CD c I-*» n ca to < >-^ W »-•¦ n< < to •O PC p Maznanilo. P. n. občinstvu Celja in okolice naznanjam, da sem se s svojo ofortjo (ketnična čistilnica in parna barva-rija) preseSil iz Gosposke ulice I6 v iastno hišo Ceije, Gosposka ulica 21. Ob enem tudi naznanjam, da je delavnica po- polnoma modernizirana. V mojem podjetju se sedaj vsa v kemično čiščenje in barvanje spadajoča dela najbolje in najbolj zanesljivo izvršujejo, kakor v vsakem velemestnem obratu. Cene so tako nizke, da pri oddaji dela sploh ne pridejo v poštev. To naj blagovoli cenj. občinstvo vzeti na znanje. Celje, dne 13. avgusta 1926. Z odličnim spoštovanjem Ivan Taček ml» prva celjska kemična cistilnica in parna barvarija Celje, Gosposka ul. 21 zjcawe! Jasnicewe pekarne. BELÄK & INKRET Cölje, Ppešernova ulica šii^^ir. 3 ELEKTRIČNE instalacije, telefonske, zvončne in signalne naprave. Radio antene. POPRAVILA transformatorjev, generatorjev, motorjev, raznih apa- ratov i. t. d. I VODOVODNE instalacije, naprava I moderno-higijeničnih kopalnih sob, | klosetov. Toplovodne naprave, cen- I tralne kurjave. POPRAVILA central- I nih kurjav, kotlov, armatur, sesalk itd. I Tudi vsa druga v to stroko spadajoča popravila se izvrše točno, solidno in z večletno garancijo. Cene k onkurenčne. Informacije, proračuni in načrtl vedno na razpolago. Dalmatinsba domoča uina nudl v vseKI množini najceneje tvrdKa 50-27 I. !P, IVIatl^OTaric, Slomškov tr»Lj X. Delaj, nabiraj in hranil ¦t-T V) O c Si in c o _^ I •- O *-' Cl . -a > aI Popolnoma varno nalcžite denarne prihranke pri zadrugi LASTHI DOM stavb. in kreditni zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Celjn Obrestuje hranilne vloge po 6%« Večje stalne vloge po dogovoru naiugodneje. Pri naložbl zneska po 20 Din se dobi nabiralnlk na dom. - Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Plsarna v Cel^u, Prešernova uliea št. 15. W '1 AT ¦jn < '2 Čas je denar! O G L A S. 26. avgusta t. 1. se bo vršila javna (tcitacija (ustna) za nabavo živil za vojake 39. pehotnega polka v Celju in to: Fižola (4000) štiri tisoč kilogramov Riža (3600) tri tisoč šest sto kilogramov Zdroba (3600) tri tisoč šest sto kilogramov Krompirja (10.000) deset tisoč kilogramov Makaronov (3600) tri tisoč šest sto kilogramov Zelj-d (10.000) deset tisoč kilogramov Čebule (2500) dva tisoč pet sto kilogramov Masti _ (2000) dva tisoč kilogramov Loja (300) tri sto kilogramov Kisa (1000) tisoč litrov Sladkorja (2000) dva tisoč kilogramov Kave (500) pet sto kilogramov Čaja (100) sto kilogramov. Iz pisarne 39. pehotnega polka v Celju. Inserirajie v „NOVI DOBI"I Tiska in izdaja Zvezna tlskarna. — Odgovorna sta: za izdajatelja in tiskarno Milan Cessna | za redakcijo Vlnko V. Gabero. — Oba v Celju.