Stev M
VLjoMjsni, v nedello M 28. ovoisla 1922.
Leto L.
Naročnina
za državo SHS: ca oelo ieto naprej Olu. 120'— za pol leta „ .. „ 80-— za četrt leta „ .. „ 30-— za en mesec „ .. „ 10'—
za inozemstvo:
oetoletno.....D n. 2'8 -
merečno .... „ 18 —
5 Sobotna izdaja: ~ i Jngoslavljl. . . Din. IS — v inozemstvu ... „ 3 V—
Posamsa šlev. 75 por.
~= Cene Inseratomrs
Bncstoipna petitna vrsta mali oglasi po K 4"— In k 8'— , veliki oglasi nad 48 mm Tišine po K 8 —, poslana itd. po K 12 —.
Pri večjem naročilo popust
Izhaja vsak dan Izvzemšl
ponor' oljka ln dneva po pvaz« niuu ob S. url zjutraj.
Hosečna priloga; Vestnik SKSZ,
Poštnina plašana v ootovinL
__, Uredništvo je v Kopitarjevi ullol itev. B/1II
Rokopisi a« ne vračajo; netranklrana pisma se ne sprejemajo. Oredn. telet štv. 50, nprara. štv. 32C.
Političen list m slovenski narod.
Oprava je* topitar.sv ..: • -- Račnn poštne tiran, ljubljanske št. 650 za a»r.»viatuo ln št. 349 za oglase, zagreb 39.011, sarajev.7i>ii3, praške in dunaj. 24.797
še enkrat manifest.
Članek o kraljevem manifestu na sokolstvo v 178. številki »Slovenca« je zbudil v vseh krogih veliko pozornost. Glasilo demokratskih konservativcev, >Slovenski Narod«, je našlo naše argumente za tako tehtne, da ni moglo odgovoriti nanje drugače kakor s citatom nekega škofa, ki pa spada v obravnavano vprašanje tako kakor Poncij Pilat v apostolsko vero. Odgovorila je tudi »Jugoslavija«, katera se, kakor danes vpr-vič slišimo, smatra za glasilo velike večine sokolstva, ki da je odločno proti sedanjemu režimu in centralizmu. Ta odgovor zasluži, da si ga pobliže ogledamo. Najvernej-ši glasnik sedanjega režima, kojega odgovor bi vsled tega vse druge odtehtal, »Jutro«, pa sploh molči, kar je popolnoma dosledno in pošteno, kajti ta list je manifest takoj z vso odkritostjo tolmačil tako, kakor smo ga mi, in vsled svojega centralističnega stališča naravno nima povoda braniti vlado pred aktom, ki ga popolnoma odobrava.
Glasom vidovdanske ustave kralju ni dovoljeno podajati kakršnihkoli izjav političnega značaja ali sploh na kak način politično nastopati brez in mimo vlade, ki za take čine edina nosi vso odgovornost. Ravno sedanji režim tako dosledno in strogo stoji na tem stališču, da ob priliki Steji-čeve afere ni hotel kralju priznati niti pravice lastnega odločevanja, ko je šlo za amnestijo" na smrt obsojenega političnega zločinca, torej v slučaju, ki bi se po dosedanjem običaju in tradicijah monarhičnih ^lerfavnih parlamentarnih držav morai ali vsaj mogel tolmačiti kot izključno kraljeva osebna prerogativa. Kraljeva izjava ob priliki sokolskega izleta pa ni samo političen čin navadne vrste, temveč nosi obliko d> >* . n i f e s t a , torej je slovesna izjava, s či- > mer se njega politični značaj mimo vsebine , tudi s formalne strani še posebič poudarja. Zato je čisto napačno, ako »Jugoslavija pripušča možnost, da bi politični manifest bil čin kraljeve samolastne iniciiative, ker bi se v tem slučaju bilo kršilo temeljno določilo ustave, katerega vlada ne bi mogla dopustiti. Ako torej manifest ne nosi proti-podpisa odgovornega ministra, se je zgodila ali nevede ali namenoma protiusiavna opustitev; ako nevede, je to dokaz neod-pustljive nemarnosti; ako pa namenoma, potem je vlada preračunano hotela naprtiti za ta čin odgovornost kroni, kar bi bilo še bolj nečuveno in popolnoma brez primere v zgodovini ustavnih monarhičnih držav. Tudi se manifest, dasi naslovljen na sokolstvo, nanaša na celo državo, oziroma vse narode v njej, katerim se sokolstvo stavlja za zgled narodnega in državnega mišljenja. Torej o političnem in slovesnem, na vso državo nanašajočem se značaju manifesta ne more biti čisto nobenega dvoma, kakor tudi ne o tem, da zanj po ustavi ni odgovoren kralj, ampak celokupna vlada, naj je ta dokument podpisala ali ne.
Taki, na vso državo nanašajoči se politični akti morajo biti nepristranski, morajo po duhu in črkah biti v skladu s principom enakopravnosti vseh državljanov, vseh ustavno in postavno priznanih ver, naziranj in organizacij, ne smejo izražati nobene posebne in izključne simpatije do katerekoli izmed njih niti žaliti njihovih čustev, še manj pa smejo vsem državljanom postaviti za zgled eno samo kulturno smer in organizacijo, posebno če je le-ta deloma ali celotno v načelnem nasprotstvu z drugimi; popolnoma nemogoče pa bi se zdelo vsaj to, da bi vlada, izrabljajoč avtoriteto krone, proglasila, da se mora država razvijati na temelju idej enega določenega društva, kateremu se s tem daje oficijelno značaj edinega narodnega in državotvornega kulturnega činitelja. Kajti z besedami: »na tem temelju edinstva in sokol-stva se bo razvijal nadaljnji napredek narodnih in državnih sil,« se vsa druga izključujejo, tembolj ker se v predidočem odstavku manifesta sokolstvo postavlja narodu zn zgled tistega edinstva, ki je državi nujno Potrebno. Kjer je namreč treba zgleda, tam so tudi taki, ki ali sploh niso noben zgled ali pa ki so manj zgledni. S lem torej vlada preko krono očito ene smatra za bolj narodne in državne, druge za manj ali pa ploh za protinarodne in protidržrvne, da-»o ti postavno enako priznani, euako
Vsesluoanski oriooshi zlet «9 Bran.
p||||i
Prizor z javne telovadbe.
vredni, in po ustavi ne more biti nihče privilegiran niti dejansko niti formalno. Pač se je napravil razloček med komunisti in ostalimi državljani; toda v to svrho je bilo treba vsaj posebnega izjemnega zakona; dozdaj pa se ta zakon še ni raztegnil na nekomunistične stranke in organizacije. Sicer pa manifest po celem svojem smislu sokolske ideale istoveti z narodnimi, dasi so vladni avtorji previdno vflikali veznik »in«. Kajti — predstavljajte si, da bi manifest rekel mesto: >na tem temelju edinstva in sokol-stva se bo razvijal nadaljni napredek narodnih in državnh sil«, sledeče: „na tem temelju edinstva in orlovstva se bo razvijal nadaljnji napredek narodnih in državnih sil« — kaj bi počeli demokrati in sokoli! Vsi bi se kakor en mož vzdignili, da je s tem flagrantno prekršeno načelo enakopravnosti v ustavni demokratični državi, ki nikomur ne priznava in ne sme priznavati nobene prednosti v nobenem oziru in nikogar ne izvzemati od državnosti, narodnosti in edinstva ali pa državljanom diktirati, na temelju katere organizacije se morajo razvijati, da naj se smatrajo za resnične državljane!
Da imamo po vseh pravilih zdravega tolmačenja prav, to nam dokazuje tudi »Jutro:, ki navaja kot motiv manifesta to, da se je »kralj Aleksander v zletnih dneh ua lastne oči uveril, na koga edino se lahko mirno zanaša naša nova domovina,r in ki razlaga manifestov poziv, da naj sokol raznese misel narodnosti in edinstva p>o celi domovini, s tem, da »kraljevo srce krvavi radi rovarjenja anacionalnih in protidržav-nih elementov. Mi sicer popolnoma izključujemo, da bi kralja vodili taki motivi in da bi on v nasprotnikih sokola videl protidržavne elemente ' — to je absolutno nemogoče — toda Jutrovoc za kralja tako žaljivo in za krono tako škodljivo tolmačenje dokazuje, kako je od strani za manifest edino odgovornega rcžinia ali iz neprevidnosti ali namenoma manifest stiliziran tako, , da celo pri pristaših režima dopušča tako razlago.
»Jugoslavija meni, da vlada ni mogla in smela prezreti velikanskega pomena so-kolstva za duševno in telesno vzgojo državljanov. To v izvestnih mejah vsak človek prizna in nihče vladi ne bi zameril, da se na to v p r i m e r n i o b 1 i k i ozre. Ne sme pa lega storili na ta način, da izrabi .stali-
šče krone v svrho, da pri tej priliki sokolstvo proglasi za edino narodno organizacijo, na katero edino se država opira in se bo opirala. Kajti dosledno bi na podlagi tega načela morali priti do tega, kar je bilo v starem Rimu in v prejšnji Turčiji, da se za manjvredne in neenakopravne proglašeni prebivalci države tudi v vojno službo niso klicali, ker se režim nanje ni zanašal. In čisto naravno: Ako kdo narodno misel nahaja samo pri sakolu aH vsaj le pri njem pravilno in v najvišji meri razvito, ta se na druge ne more v enaki meri zanašati; ta pa potem tudi državo ne sme več imenovati niti demokratično niti ustavno in na enakopravnosti slonečo, najmanj pa bi to bila edinstvena, narodna država, kakor se Jugoslavija po ustavi imenuje!
Sicer pa imamo še dve telovadni organizaciji v državi, orlovsko, ki po svojem razmahu nič menj ne sili države, da se nanjo ozira kakor sokolska, in socialistično. Obe sta imeli zadnje dni svoji manifestaciji in sicer je orlovska sokolsko po vsem presegala. Ni se pa niti na zletu »Svobode« v Celju niti v Brnu culo o kakem manifestu, pa tudi ne za kakšen pozdrav ali za zastopstvo od strani naše vlade. Na državni manifest ni nihče računal, ker telovadne prireditve v mirnem času pač niso objekt tak slovesen akt, pač pa na kakšen drug izraz priznanja važnosti duševne in telesne vzgoje za državo na temelju krščanskih družabnih načel. Mi mislimo, če telovadna organizacija na iz-rccno laičnem programu zasluži manifest, zasluži organizacija na ver-ko-kullurnem programu vsaj skromen pozdrav ali kaj podobnega. Ne zato, ker bi ga zase rabila, ampak zato, ker je državi \ korist. In če Orle pozdravlja Masarvk, bi jih smel pač tudi Nikola Pašič ali pa zastopnik njegove vlade na češkoslovaškem'. ' Jugoslavija^ pa ie dokazala svojo veliko nesposobnost logičnega mišljenja v tem slučaju, ako se vprašuje: »zakaj bi naš kralj it) naša vlada ne smela napraviti istega napram sokol-stvu, kar je smel prezident Masaryk in češka vlada napram orlovstvu?« To je ravno, da Masarjk niti oddaleč ni storil istega kakor naša vlada, ker njegov pozdrav — samo p o z d r a v kot akt kurtuažije, in ne uradni ali vladni manifest — tudi po vsebini ne krši načela enakopravnosti in enakovredno li Orln ir Sokol«, ker je Masaryk evropski državnik, Pašič pa b|dkaaski.
Z vsemi temi izgovori ni torej nič. To tudi »Jugoslavija« ve, zato je morala vendar povedati tudi pravega. Ona namreč priznava, da je vlada z manifestom Sokola povzdignila na privilegirano stališče. Vzrok pa je po njenih besedah ta, da orlovstvo nima za državo niti približno tistega pomena kakor sokolstvo in sicer zato, ker je Orel katoliška telovadna organizacija. Tako je črno na belem. To potem še razpreja, češ katolištvo je mednarodno, torej nenarodno, torej protinarodno, torej je Orel protinaroden, protidržaven.
Še v misel nam ne pade s tem polemizirati. Samo pribijemo: Katoličani so glasom tega v naši državi že zato, ker so katoličani proti narodu in proti državi. Katoliške organizacije so vsled tega protinarodne in protidržavne. Vlada, ki je za manifest edino odgovoria, naj zdaj izjavi, ali je to smisel manifesta? Od tega odgovora je veliko odvisno. Ne mislite, gospodje od režima, da bo katoliški del naše države brez posledic požrl vse, kar vi skuhate.	,.
Janko Jovan:
Prav v času, ko sem čital Slovcnčev članek »Izvoz žita«, sem dobil telef. poziv potom Predsedništvn pokrajinske uprave, da naj odidem v Beograd h konferenci, ki sc ima vršiti v ministrstvu financ y pondeljek. Ker se bode ta konferenca hrezdvomno pečala v vprašanjem draginje in stoji moje prepričanje v nasprotstvu z omenjenim člankom smatram za potrebno, da pred odhodom zapišem le par misli.
V svojem članku »Hudi časi,« na katerega je »Novi Čas«, dasi vanj nikdar nisem dopisoval, opozarjal, sem prav komaj pred tednom dni opisoval divjo gonjo, ki jo je pričela uprizarjati špekulacija z žitom- Dočim smo pričeli žilno sezono z circa 50 '/o povišanimi cenami napram lanski letini, so cene dnevno skakale tako, da so žc dosegle 20 K za kg pšenice. Sem principielni pristaš proste trgovine, dasi ne pristaš inanchesterskega sistema in baš zato pristaš proste trgovine le toliko časa, dokler prosta trgovina ne ogroža cksistenco naroda in to zlasti nižjih in s>edjjjih stanov. - ' *"
Člankar »Izvoza žita« nastopa proti vpeljavi izvoznih carin in prepovedi izvoza. jKakor rečeno principielno se tudi sam popolnoma prilagam temu naziranju, a kadar gre ta prostost trgovanja tako daleč, da ogroža eksistenco naroda, tedaj sem mnenja, da je treba naravnim principom, ki sami sebi prepuščeni gredo neovirano svojo pot, postaviti jezove nasproti in taka je v tem oziru zabrana izvoza ali pa če ta pod tem imenom neče na dan, prohibi-tivna carine. Vsi listi, nc izvzemši »Slovenca«, pišejo, da je draginja dosegla višek, katerega ni več premostiti in vsakdanje življenje potrjuje o istinitosti tega, zato mislim, da v splošnosti ne more biti več dvoma, da je treba najti, če ne drugih, umetnih jezov. Sem principielni nasprotnik papirnih naredb, če se izdajajo v svrho šikaniranja ljudstva, a če imajo te cilj omiliti oziroma odstraniti izkoriščanje in zlorabo, potem mislim, da jc dolžnost vse javnosti, da tako stremljenje podpira.
Predvsem izjavljam sledeče: Žetev v Sloveniji je tako slabo izpadla, da ne le, da bi mogla ista prehraniti, so celo tisti, ki so bili sicer »Samopreskrbovalci«, kakor smo jih med vojno nazivali, v skrbi, kje dobiti potrebna živila. Institucije, zadružne kakor tudi druga trgovska podjetja radi skrajno slabih železniških razmer ne morejo dobiti toliko žita, da bi mod" vsaj mali del prispelih količin spraviti v skladišča, ampak ga sproti oddajo in se pri tem morajo z vsemi mogočimi izgovori opravičevati neštetim naročnikom, katerih
naročila niso mogli izpolniti, kje in kod je vzrok zakasnelosti. Kapitala primanjkuje, banke odpovedujejo kredite, najjačje firme ne morejo izpolniti svojih obvez, to znači, da je draginja dosegla tak vrhunec, da je kapital več ne zmore. Če se pri takih pojavih pojavijo glasovi proti odpomoči, pa naj ta pride od katerekoli strani, potem jih po mojem skromnem mnenju morajo vse strani pozdravljati, ker želimo reda, a nered mora priti v družbi, če se ne najde odpomoči.
Vprašanje prepovedi izvoza aH, kar je skoro istovetno, onemogočenje izvoza s carinskimi otežkočami se mi zai tako važno, da bi bilo treba širšim krogom čita-teljev Slovenca dati možnost izraziti se o tem ali iih celo pozvati k izraženju njih misli.
Vlada namerava odrediti, t kolikor sera poučen iz časopisja, vse mogoče, da prepreči rast draginje. Po mojem mnenju je edino sredstvo, ki bi uspelo in tudi eventualno vspelo, zabrana izvoza žita in mlinskih proizvodov oziroma vpeljava tako visoke carinske postavke na žito, da ista za izvoz več nc more konvenirati. Popisovanje zalog, maksimiranje cen, določitev zaslužka i. t. d- vse to pa se mi zde mere, ki bi stvari več škodovale kot koristile.
V prepričanju, da je vsak dolžan sodelovati, kjer gre za dobrobit naroda, se bom napovedane konference udeležil in nastopil v obrambo sredstev zoper draginjo v smislu, kakor sem ga v tem in prejšnjih člankih obrazložil.
Poostrene odredbe proti princu Juriju.
Belgrad, 19. avg. (Izv.) Današnja »Politika« prinaša naslednje informacije: Povodom sklepa kronskega sveta je poskušala vlada urediti zadevo princa Jurija in ga pripraviti k popuščanju. Ker je princ Jurij vztrajal na svojem dosedanjem stališču in ni popustil, je vlada sprejela nov sklep, da se napram princu Juriju uporabi nova kazen, ter je to kralju sporočila v
Marijine Lažne. V poučenih krogih se govori, da je vlada sklenila izvesti sedaj tudi korake, kakor določa čl. 20 dvornega statuta, t. j. izključitev iz dvora za vedno. Ako se ta korak izvede, postane princ Jurij navaden državljan in ne bo užival niti privilegijev niti apanaže. Ako bodo potrebni tudi nadaljnji ukrepi, sledila bo uporaba nadaljnje kazni, odstranitev iz države.
Pobijanje draginje.
Belgrad, 19. avg. (Izv.) Vlada je sprejela dva sklepa v zmislu predlogov anketne komisije za pobijanje draginje. Po prvem sklepu se ima ukiniti uvozna carina na žito, po drugem sklepu pa je ministrski svet določil izvozno carino na svinjsko in gosjo mast na 2500 dinarjev za 100 kg.
Zgradba železnice Ljutomer— Ormož.
Belgrad, 19. avg. (Izv.) Danes je ministrstvo za promet odredilo, da se ima takoj pričeti z zgradbo železniške proge Ljutomer—Ormož. Zgradbo te proge je že dalje časa zahteval Jugoslovanski klub. Istotako je sklenjeno, da se prične graditi proga Bihač—Krupa. Potrebno odobrenje za graditev je ministrski svet že izdal.
Konferenca maie entente.
Belgrad, 19. avg, (Izv.) Kakor doznava
dopisnik, je izpremenjen sklep glede sestanka zastopnikov male entente v Marijinih Lažnih. Dr. Beneš, dr. Ninčič, Duca, Pašič in Bratianu se sestanejo 24. avgusta X Pragi. Dan sestanka se je določil bolj zgodaj, ker je seja zveze narodov sklicana na 30. avgusta v Ženevi. Pred sestankom male antante v Pragi se bosta sestala Pašič in dr. Beneš v Marijinih Lažnih radi obnove in razširjenja pogodbe med našo državo in Češkoslovaško. Ker se bodo sestanka udeležili tudi zastopniki političnih skupin, sodijo, da se bo v Marijinih Lažnih izvršila poleg podpisa tudi ratifikacija nove pogodbe.
Naša delegacija za zvezo narodov.
Belgrad, 19. avg. (Izv.) Danes je bila Imenovana naša delegacija za zvezo narodov. Člani te delegacije so zunanji minister dr. Ninčič, poslanik v Bemu Jovanovič in vseučiliški profesor dr- Polič-
Potovanje avstrijskega kance-iarja v Prago, Berlin in r.im.
Dunaj, 19. avgusta. (Izvirno) Avstrijski zvezni kancelar dr. Seipel je včeraj in danes sprejel zastopnike antantnih sil, oh kateri priliki jih je opozoril na položaj, ki je nastal vsled izida londonske konference. Ker se je avstrijska kreditna akcija prod zvezo narodov ponovno zavlekla in se je brez krivde avstrijske vlade zavlekla ustanovitev nove enotne banke, so se težkoče, s katerimi se ima boriti Avstrija, še poostrile. V zvezi s splošnim položajem je smatrati tedaj avstrijski problem ne le kot čisto finančen, temveč kot političen. Ker sodi avstrijska vlada, da je ureditev njenih notranjih razmer tudi spojena s srednjeevropskim vprašanjem, se je odločila, da stopi v osebne stike z vodilnimi državniki treh sosednih držav, ki imajo največji vpliv na razvoj srednjeevropskega polo-
žaja. Za to je navezala stike z Berlinom, Rimom in Prago. Zvezni kancelar dr. Seipel odpotuje v nedeljo zvečer za en dan v Prago, kjer se sestane s češkoslovaškim ministrskim predsednikom in ministrom zunanjih poslov dr. Benešem. V ponedeljek zvečer odpotuje od tamkaj naravnost v Berlin, kjer ga pričakuje nemški državni kancelar dr. Wirth. Pozneje pa odpotuje v Rim.
Praga, 19. avgusta. (Izvirno) Češkoslovaški tiskovni urad poroča: Radi zadnjih političnih dogodkov in z ozirom na rezultate londonske konference, kakor tudi na novo zborovanje zveze narodov, so se izmenjale zadnje dni med Prago in Dunajem informacije o položaju. Dunajska vlada je izrazila željo, da bi se direktno raz-govarjala s češkoslovaško vlado o splošnem položaju. V ta namen odpotuje v Prago avstrijski zvezni kancelar dr. Seipel.
VSTOP BOLGARIJE V MALO ANTANTO?
Sofija, 19. avgusta. (Izvirno) Listi pri-občujejo vest, glasom katere je češkoslovaška republika predlagala, naj se Bolgariji dovoli vstop v malo antanto. »Echo de Bolgarie« komentira v svojem uvodniku te vesti. Med drugim pravi: Veseli nas vsak i poizkus zbližanja z našo državo. Bolgarija ' si želi najtesnejših zvez z malo antanto, zlasti s češkoslovaško republiko. Kar se pa tiče vstopa Bolgarije v kakršnokoli politično kombinacijo, bi bili taki poizkusi prezgodnji.
STAVKA KOVINARSKIH DELAVCEV V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, 19. avgusta. (Izv.j Stavka budimpeštanskih železarskih in kovinarskih delavcev se je razširila na 22 obratov in obsega štiridesettisoč delavcev, kar znaša 83% budimpeštanslcega železarskega in kovinarskega delavstva.
Politične novice.
"-f še vedno v zadregi. Predvčerajšnjem si je hotel »Slov. Narod« pomagati iz zadrege, v katero ga je bil spravil naš članek o kraljevem pismu sokolstvu, z nekim izrekom dalmatinskega škofa Uccellinija. Ko smo mi v svojem odgovoru pojasnili, da nima smisel in vsebina našega članka prav nobene zveze s škofom Uccel-linijem in z njegovimi izreki, si je »Narod« izbral po njegovem mnenju boljšo, po naših mislih pa še veliko slabšo obrambeno metodo, ker se hoče nekako »zašancati« za neodgovornega činitelja samega — češ, sedaj nas pa dajte, če se upate! Krasno ka-valirstvo res — namesto da bi oni kot vneti monarhisti branili kralja, se pa sami skrivajo za njim in ga rinejo v ospredje! Sicer pa jc v svoji obrambi »Narod« zagrešil zopet toliko napak, da se da njegova zadrega otipati kar z rokami. Tako n. pr. pravi, »da je pogrešno, ako »Slovenec« Sokolstvo prispodablja drugim telovadnim društvom.« Ta je pa dobra! Kaj pa je »Sokol«? Telovadno društvo jc in sicer čisto privatno telovadno društvo, , ravno tako kakor socialistična »Svoboda«
aH pa eventuelno kakšno telovadno društvo »Golovec« ali »Skok«, ki nima z državo kot tako prav nobenega drugega posla kakor da država društvu potrdi pravila in se društvo po teh pravilih ravna. To je vse. Če se pa katero izmed teh telovadnih društev ali pa kak njihov zagovornik postavi na stališče, da se baš njegovega društva z drugimi sorodnimi niti primerjati ne sme, to ni nič drugega kakor izraz neverjetne nadutosti in ohole arogance. To je eno- Drugo pa je delikatnejše. »Narod« trdi, da jc »proglas spontani izraz kraljeve volje, ki je dopusten tudi v ustavni državi, ako ta sloni na resnično demokratskih temeljih. Vladi ni treba za ta proglas prevzemati nobene odgovornosti. Če pa, bo to prav lahko in drage volje storila.« Ko smo brali te vrstice, smo se najprej vprašali, če je kje v Afriki, in sicer prav daleč, še kakšna profesura za ustavno pravo odprta ... Kdor pa živi v Ljubljani in kupuje knjige v »Tiskovni zadrugi«, ki je izdala tudi besedilo naše ustave, ta najde v tej drobni knjižici čisto drugačne določbe. Tam stoji črno na belem, da za vsak čin vladarjev odgovarja vlada, torej tudi za take čine, ki jih vladar naredi ^spontano«. In če vlada noče odgovarjati za vladarjeve »spontane« in »nespontane« j čine, mora iti! Zato se tudi mi nismo ozi-| rali na neodgovornega činitelja, ampak na ! odgovorno vlado, odgovorno po ustavi, ! torej po temeljnem državnem zakonu, tu-j di za »spontane« vladarjeve čine. Zato tu-I di od strani vlade ne bo nobena milost, če bo prevzela odgovornost za kraljevo pis-| mo sokolstvu, ker je to njena ustavna dolžnost. Sklicevanje na »spontanost kraljeve volje« pa kakor rečeno ni nikaka obramba, ampak je izraz lastne strahopetnosti in je nelepo junaškega sokolskega zagovornika nedostojno dejanje. Naslednje »Narodove« tirade o »sokolstvu kot narodni instituciji« itd. pa ne razumemo. Ali živimo v narodni državi aH ne? Kakšna društva imamo v narodni državi? Bržkone narodna, vsaj po večini. Tako so menda vsa srbo-hrvatsko-slovenska društva, ne samo telovadna, ampak tudi pevska itd-gotovo »narodna«, ali ne? Čemu potem še posebno naglašati to? Kdor pa kljub temu naglaša še prav posebej svoj »narodni« značaj za sebe ali za to ali ono društvo prav brez vse potrebe, ta je aH potuhnjen prilizovalec, aH pa aroganten predržnež-Na zaključno »Narodovo« bobnanje o »klerikalizmu« pa ne odgovarjamo.
+ Razkol '•> demokratski stranki. Zagrebški listi objavljajo o razkolu v demokratskih vrstah sledeče informacije: »Kriza v demokratskem klubu se razvija dalje. Za kulisami delajo s polno paro na to, da razne doslej tajno delujoče struje prej ko mogoče začno delovati javno. Pribioeviče-va skupina je v zvezi z jugofašisti in z nekimi bankami že vse pripravila, da začne izdajati nov list, jki se bo imenoval aPre-porod«. Demokratski levičarji pa so na svoji zadnji seji definitivno sklenili, da izide njihovo glasilo »Borba« na vsak način okoli 1. septembra, ker je organizacija lista že končana in tudi denar zagotovljen. — »Preporod« ima namen, da bo dajal oporo Pribičeviču in njegovim fašistom v trenotku razpada demokratskega kluba. Srbski samostalci (ki tvorijo skupno z nekdanjimi naprednjaki jedro demolcratske stranke, op. ur.) so prav zadovoljni z ločitvijo od naprednjakov. Naprednjaki se bodo zajedno z demokrati iz Vojvodine in s hrvatskimi demokrati Pribičevičevega kova pridružili Pribičeviču. — Demokratski levičarji so trdno odločeni otvoriti novo skupino z novo politično orientacijo in upajo na sodelovanje skupine, ki se zbira okoli »Naroda« v Sarajevu in pa na sodelovanje takozvanih »tribunašev« (po glavnem njihovem glasilu »Slobodna Tribuna«) v Zagrebu. Istotako računajo tudi na podporo zemljoradnikov.« — O listu »Preporod« pa javlja zagrebški »Jutarnji list«: »Dnevnik »Preporod« bo začel izhajali
1. septembra v Belgradu. Stvarno ne bo predstavljal nikakega jpreporoda, i....pak bo le obnovil staro politično sm_r naprednjakov in črnorokcev izza časa vojne. List bo finansirala Uskočka banka, ki jo je pridobil za sebe gg. Miloš Savič. Kapital za list znaša 1.600.000 dinarjev, in to brez tiskarne, ki že danes posluje. »Preporod« bo pisan popolnoma v bankokratskem duhu. — Belgrajska »Tribuna« pa piše z ozirom na vse te priprave: »Demokratska stranka se pripravlja za volitve in je po naših informacijah že izdelala svoj volilni program. Ona se bo opirala v prvi vrsti na Narodno odbrano in na neki konzorcij črnorokcev. Državo bodo razdelili na dve interesni sferi: na Južno Srbijo in na Hrvatsko, Vojvodino ter Dalmacijo, kjer bo Narodna odbrana delovala za Pribičeviča«. — Čudno je, da »Tribuna« nima niti besedice o tem, v katero interesno sfero so dejali Slovenijo.
-f- »Mi stojimo pred katastrofo!« Zadnje dni se je pojavila v belgrajskih listih neke posebne vrste nervoznost. Naenkrat je stopila vsa politika v ozadje in časopisje ne razpravlja o nič drugem kot o draginji. Najznačilnejše piše v tem oziru »Balkan«, ki pravi: »Mi smo pred kata-
strofo! Vlada je dolžna, da^usli nepotreb-na potovanja v Ljubljano na strani in da se takoj pretvori v vlado za rešitev domo-vine, in proklet naj bo, kdor ji ne pomaga! Tudi kralj je dolžan, da prekine svoje bi. vanje v Marijinih Lažnih in se vrne v pre. stolico. Njegovo letovanje v sedanjem po. ložaju bi bilo zelo nepopularno. Torej proč z »Marienbadom«, proč z malo an. tantol Če nas po krivdi vlade doleti katastrofa, nas cela mala antanta ne bo re-šila! Srajca nam je bližja od suknje. Stran tudi z vprašanjem princa Jurija. Kraljevič naj vsaj v tem trenutku prizanese ljudem s svojimi pismi in zahtevami. Vlada naj takoj skliče parlament, da prepreči social. no katastrofo.* — In ima v mnogem oziru prav Ust »Balkan«.
Zahvala.
Slovanski orlovski tabor v Brnu je za nami; neizbrisen pa ostane vtis te sijajne in mogočne manifestacije slovanskega orlovstva in za trajno ostane našemu narodu sloves, ki so ga slovenski Orli pridobili s svojimi uspehi pri mednarodni! tekmah.
Tem potom izrekamo vsem članom in članicam, zlasti pa vsem prijateljem orlovske organizacije iskreno zahvalo in kličemo orlovski Bog živi vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k temu, da je bil naš nastop na orlovskem taboru tako sijajen in uspešen in da smo pri tekmah dosegli uajčastnejše rezultate.
Zahvaljujemo se vsem onim, ki so se udeležili tabora v narodnih nošah in dali skupini jugoslovanskih narodnih noš tako tipičen značaj in tako slikovitost, da jih je češkoslovaško ljudstvo na celem potu sprevoda posebno živahno in z navdušenjem pozdravljalo.
Zahvaljujemo se vsem bratom in se stram, ki so nastopali pri telovadbi, ki sc bili v vrstah tekmovalcev in ki so v sprevodu s kroji povišali učinek jugoslovanskih skupin. Precejšnjemu številu čepic 2 rdečim temenom se imamo zahvaliti, d« smo ostali med 4000 telovadci še dobro vidni; vztrajnost, sila in krepka volja slovenskih tekmovalcev so nam pridobile prvo mesto na mednarodnih tekmah; lepo število krojev in zastav ter strumni ko rak in lepo krite vrste so izzvale urne-besne pozdrave v stotisočerih množicah na vsej poti sprevoda.
Iz prvega toplega pozdrava in spreje ma se je v par dneh bivanja med brati razvilo iskreno prijateljstvo med češ k1 slovaškim in jugoslovanskim orlovstvom, ki je neomajen temelj vzajemnosti in sile slovanskega orlovstva. V zgodovini slovan skega orlovstva je brnski tabor važen mejnik.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste pomagali pri pripravah naše prve ekspedicije v večjem obsegu v inozemstvo. To delo pri današnjih ovirah potovanja na državnih mejah gotovo ni lahko in zasluži tem bolj pohvalo, ker je naše potovanje šlo tako gladko.
Številnost jugoslovanskega zastopstva (blizu 1200 udeležencev) nam je pomaga la, da nismo izginili v morju orlovskih krojev in narodnih noš Slovaške in Moravske in da smo želi kot močno zastopstvo priznanje tudi pri vseh drugih udeleženih narodih. Zato vsem poedincem, ki se ni ste strašili težkoč daljnega potovanja s skupnim vlakom v vročem avgustu, zahvala in čast.
Vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k lepemu uspehu brnskega tabora, bodi naj lepša zahvala in plačilo zavest, da se je na brnskem taboru sklenila ozka vez po-bratimstva med češkoslovaškim iu jugoslovanskim Orlom in da je s to pobratim sko ljubeznijo postavljen neomajen temel slovanskemu orlovstvu. Vsem torej Zda Buh in Bog živil
Jugoslovanska orlovska zveza.

— Zlorabljanje sokolstva v režimske namene obsoja tudi »Jugoslavija«, ki iz med vseh slovenskih listov ljubljansko vsesokolsko manifestacijo najbolj proslavlja. Ministra Pribičevič in dr. Žerjav sta namreč tej prireditvi prisostvovala v so-kolskih krojih. To dejstvo osvetljuje s kritičnimi žarki »Jugoslavija« med drugim s sledečimi besedami: »Prvi je izstopil (to je »jugoslovanščina. — Op. ur.) minister Pribičevič. Naiven, kakor je, se je oblekel v sokolski kroj in hotel na ta način dokazati svojo skupnost z jugoslovanskim So; kolstvom in njegovim nacionalizmom. Pri tem pa je pozabil, da dobro vemo, da ni bil nikdar Sokol in da šo danes ni član prav nobenega jugoslovanskega sokolskega društva. Ker se je politike učil pri mažarskih centralistih že tedaj, ko je vodil ponižno, madžarofilsko srbohrvatsko koalicijo, je med nami, v čistem ozračju sokolskega idealizma oblekel paradno monduro, kakor tisti avstrijski nadvojvode, ko so obiskali različne polke. Na balkonu vseučiliščnega dvorca je venomer mahal s sokolskim rokavom in sipal mi]*1 poglede na ogromni sprevod sokolskih
Stev. m.
žup. Mi pa Lenimo, da Pribičeviča tudi sokolska košulja ne bo razrešila zgodovinske krivde ki jo nosi radi sedanjega nacionalnega stanja jugoslovanske države.* — Glede dr. Žerjava pa piše, da je dragi njsko vprašanje sprožil na ministrskem svetu nalašč ob priliki vsesokolskega zleta, da- bi tako napravil zase reklamo in konča: »Eno pa lahko povemo: da slovenska javnost doslej ni bila vajena na prizore, da sme minister izrabljati sokolski kroj v svoje namene, da se v vladi ene države trpi tako obdoLžene osebnosti, kakor sta Pribičevič in dr. Žerjav, da je mogoče izrabiti kraljevsko dostojanstvo, vsesokol-ski zlet, kronski svet in vse mogoče ideje v svrho rehabilitacije pred narodno javnostjo. S tem so omogočili najnižje ponižanje vrhovne državne oblasti pred očmi slovenskega naroda.« — Vidi se, da »Jugoslavija* pojmuje sokolstvo še po starem, ko ni bilo v službi režima. Žalibog, da je »Jugoslavija« v tem oziru med so-kolstvom najbrž zelo osamljena.
—	Vladna pomoč. Ministrstvo za socialno politiko in ministrstvo za finance sta odobrili 2 milijona dinarjev za pomoč krajem, ki so trpeli radi elementarnih nezgod. Od te vsote dobi Srbija 1,200.000 dinarjev, Hrvatska, Slavonija in Srem 300.000 dinarjev, Slovenija in vsi ostali kraji pa 500.000 dinarjev.
—	Časten uspeli slovenskega šahovskega mojstra na mednarodnem turnirju v Londonu. Ljubljanski šahovski klub je sinoči prejel iz Londona brzojavno obvestilo, da je vseučiliški profesor inž. dr. Milan Vidmar dosegel na mednarodnem šahovskem turnirju v Londonu 3. mesto. Sodijo, da je dosegel prvo mesto Capa-blanca, drugo pa Alechin, vendar pa to še ni potrjeno. Vsekakor je inž. dr. Milan Vidmar dosegel častno mesto in proslavil slovenske šahiste. K uspehu čestitamo!
—	Jugoslovanski Sokol brez Hrvatov. Tudi »Jutro« ne more mimo veličastne vseslovanske orlovske manifestacije v Brnu, da ne bi dalo duška svojemu slabemu razpoloženju. Treba pa konstatirati, da vsaj ni sirovo, kakor starinski »Narod«, temveč skuša pomen orlovske slavnosti nekoliko zatemniti s tem, češ, kako Sokol po vojski silno napreduje, tako da imajo sokolsko društvo celo že v Štipu. Štip je, kakor znano, srbski. Kako pa je z napredkom sokolstva na Hrvatskem, nam je povedala ob priliki ljubljanskega zleta čez vse mere za sokolstvo navdušena »Jugoslavija«, ki je zapisala: »Prihajamo do či-njenice, ki smo jo mogli te dni zaslediti. Pivi jugoslovanski vsesokolski zlet je obenem pivi, ki ni videl polnoštevilnega prihoda Sokolov Hrvatov. V tem se zrcali ne samo politična resnica, temveč tudi globoka sokolska žalost. Na našo vsesokolsko prireditev je prihitelo Sokolstvo bratskega češkoslovaškega naroda, prišli so zastopniki francoskega in celo alžirskega naroda, toda večine Sokolov Hrvatov ni bilo zraven. O teh Sokolih vendar pravimo, da so naši bratje, da smo ž njimi eno in i6to, da smo Srbi, Hrvati in Slovenci ena bratska in narodna družina. Ne vemo, ali je pri takem položaju večja radost zletnih praznikov, ali pa žalost tega spoznanja. Daljni tujci iz Jutrovih dežel so nas obiskali in delili z nami radost naših sokol-skih praznikov. Toda večina Hrvatov, ki jim Sokolstvo mora biti simbol slovanskega bratstva in srčne složnosti, pa se nam je izognila. Ali smemo tako dejstvo prezreti z enostavnim gibom roke? Ali je dovoljeno, zatajiti ta žalostni pojav prvega jugoslovanskega vsesokolskega zleta s sovraštvom proti Sokolom Hrvatom? Ali bomo sokolsko spravo prepustili okrutnim politikom in pa borbi do skrajnosti? Ali nam ne kličejo vse ideje vzvišenega sokolskega gibanja, da se mora sloga med brati Srbi in Hrvati vzpostaviti čimprej? Ne verjamemo, da bi naš narodni vladar mogel prezreti odsotnost večine Sokolov Hrvatov na prvem jugoslovanskem vsesokolskem zletu v Ljubljani.« — K temu ni treba ničesar dostavitL
—	Osebna vest. Duhovni svetnik je postal radi zaslug v dušnem pastirstvu g. Matija Novak, župnik na Radovici nad Metliko. Vrlemu gospodu iskreno ča-stitamo!
—	Požar v gozdu. Dne 13. avgusta ob 14. uri je pričelo goreti v želimeljskem gozdu posestnikov Franca Podlipca in Antona Mikoliča iz Želimelj. Ogenj so kmalu zadušili. Upepeljeno je bilo gozda v obsegu 2 ara in 500 m.
—	Veliko golufijo je izvedel Jurij Škomrlj. V Zagrebu, Splitu in na Dunaju je z goljufijami oškodoval več oseb za 80 tisoč kron ter pobegnil, Škomrlj je goljufal skupno z Evgenijo Kaltenbrunner, roj. Bin-der, katera je oguljufala več oseb v navedenih mestih za nad 40.000 kron. Kaltenbrunner jc stara 32 let. Škomrl'a in Kal-tc.nbrunnerjevo zasleduje okrožno sodišče v Splitu.
—	Posledice žvižganja. Mladi Rudolf
P. je v Ponovi vasi zvečer žvižgal, kar mu e prepovedal Anton L. To je Rudolfa tako razjarilo, da je metal na starca kam-r mu prebil levo uho in ga ranil nad le-
vun očesom.
srovEffEe, Tt&^snfrtfsrim».

—	Ponarejeni goldinarji V Gradca je bil aretiran krošnjar Anton Pušič iz Rečice, ker je poizkušal prodati večjo množino srebrnih goldinarjev, med katerimi jih je bilo 68 ponarejenih, Falzifikati so bili zelo dobro izdelani
—	Prijeti tat perila. Na vrtu Gradi-ščkove hiše v Zg. Kašlju se je sušilo perilo, katero je bilo Jakobu Pogelšku iz Šmarij pri Jelšah tako všeč, da je ukradel tri srajce. Tatu sta videla Jernej Gradi-šček in Janez Lovše, katera sta tekla za tatom, ki je bežal, mu vzela ukradeno perilo in ga izročila orožnikom.
—	Prijeti tat. Orožniki v Kastanjavcu so aretirali Marka Kegljeviča, kateri je okradel gostilničarja Antona Škerjana v Šmarju.
—	20.000 kron je bilo ukradenih posestniku Ignaciju Jevševarju iz Vodic.
PriMrsVjs novice.
p Umrl je po dolgi, mučni bolezni dne 15. t. m. edini in prvi slovenski knjigar v Trstu, gosp. Jakob Štoka. Pokojni Jaka, ki je bil šaljivec in zelo blagega srca, je bil v Trstu poznana oseba. Rojen Tržačan s Kontovelj je bil v svoji mladosti odvetniški uradnik. Moramo ga pa prištevati tudi med kulturne delavce. Od svoje prve mladosti se je živo zanimal za prosvetno delo in tudi sam po svojih močeh j sodeloval. Dasi ni imel bogve kako visoke predizobrazbe, so vendar nekatera njegova dela zabeležena v slov. literaturi. Bil je nekdaj duša slovenskega gledališča. Nele da je učil diletante, in sam nastopal na odru, ampak je tudi spisal več iger, izmed katerih so nekatere (Moč i uniforme, Anarhist bile igrane malodane j po vseh slovenskih odrih v Primorju. Ko je pred leti otvoril svojo knjigarno, je izdal in sestavil razne potrebne knjige, med njimi Vedeža, ki ga je večinoma tudi sam spisal in lei se je med Primorci zelo razširil. Blag mu bodi spomin!
p Strašno! »La sera« (večerni list Ere Nuore) je prinesla pred dnevi brzojavko iz Zadra pod naslovom: Neprestana izzivanja Jugoslovanov, v kateri pripovedujejo, kako so z okna jugoslovanskega konzulata v Zadru z robci pozdravljajo jugoslovanske ladje, ki plovejo z jugoslovansko zastavo mimo. Pravi, da Zadrčani so siti teh izzivanj, in žuga, da če ne bo ital. vlada proti temu kaj ukrenila, bodo Zadrčani sami nastopili. Res strašno! Mi bi le vprašali te Zadrčane, katere že jugoslovanska zastava tako žali, če so jim tudi živila, ki jim jih prinašajo jugoslovanski seljaki v mesto in brez katerih bi poginili, tako zoperna?! Vemo sicer, da to ni glas Zadrčanov, ker ti so do grla siti razmer, v kakršne so prišli, odkar so »rešeni«, ampak nesramno je, če tako pišejo in žugajo tisti, ki vsaki dan preklinjajo ital. vlado, ker jih je vsled slabe zamenjave dinarja gospodarsko uničila in ki so pri zadnjih pogajanjih z Jugoslavijo od te zahtevali in tudi dosegli, da se jim je dovolila 15 kilometrska prosta cona, da morejo živeti, ker bi sicer morali vsi poginiti. Malo več ponižnosti, gospodje!
p Factova vlada se je odločila, kaznovati oziroma disciplinirati vse železničarje, ki so se udeležili zadnje generalne stavke. Kakor poročajo časopisi, bo kaznovanih 55.000 železničarjev.
p Tržaško-koprski ordiuarijat vabi vernike na evharistični kongres, ki se bo vršil prvo polovico septembra v Piranu-Ker so plakati nabiti po tržaških cerkvah in vabijo na shod samo v italijanskem jeziku, se da iz tega sklepati, da škofijski ordinaiijat ne reflektira na udeležbo Slovencev.
ve razburljiv prizor. Mlado dekle je prihitelo od Magdalenskega predmestja z detetom v naročju in teklo proti Dravi v nameri, da bi vrgla otroka z brega v vodo. Za njo je pritekla Terezija Meglic, ki ji je še pravočasno iztrgala dete iz rok. Po aretaciji je policija ugotovila, da je dekle Ana Kleid erman, ki je imela razmerje z ože-njenim Konjičkom, Otrok je star šest me-sccev- Žena Konjičkova je imela za ljubimca brata Kleidermanove in ker je Klei-dermanovo sovražila radi otroka, je Klei-dermanova sklenila v obupu, vreči otroka v Dravo.
š Prijeti tihotapci zlata. Glavna carinarnica v Mariboru jc zasačila dva Dalma-tinca, ki sta hotela potovati v Ameriko in sta imela veliko zlata pri sebi. Naročili so jima, naj zlato izmenjata. Ko sta šla v mesto, se jima je pridružil carinski agent, ki ju je odvedel na javno stranišče pri kolodvoru in se jima ponudil, da ju pripelje v vlak, ako mu vsakdo plača 100 dinarjev. Dalmatinca sta plačala, vse tri pa so opazovali, aretirali in izročili državnemu pravdništvu.
š Ob priliki orlovskega tabora v Celju se objavi tudi izid tekem odsekov, krožkov in naraščaja posameznih okrožij ter se jim razdele diplome. — Spored cele prireditve bo sledeči: Od pol 8 do pol 9 zbirališče pred kolodvorom, nato odhod na Glavni trg, kjer bo ob 9 sv. maša, pri kateri bo igrala godba dravske divizije pod osebnim vodstvom kapclnika g, dr. Čcrina. Po sv. maši tabor na Dečkovem ! trgu- Popoldne javna telovadba na Glazi,i, Končno ljudska veselica s srečolovom,
š Pravoslavna cerkev v Rogaški Slatini. Belgrajska »Politika« od 17. L m. ima sledečo beležko: »Pred nekaj dnevi so priredili v Rogaški Slatini v korist fonda za tamošnjo pravoslavno cerkev koncert, ki je dal okoli 5000 Din čistega dobička. Gospodje v Belgradu bi se morali nekoliko zanimati »za ovu pravoslavnu bogomo-lju«, ker ona ne koristi nam pravoslav-cem, ki se mudimo v Rogaški Slatini vsako leto nekaj tednov, ampak popom, ki tukaj poročajo katoliške ločence.«
š Umor. Iz Maribora poročajo, da so našli pod gozdom blizu Studencev v Dravi truplo moškega z ubodljaji na prsih in poškodbami na čelu ter na glavi. Identiteta trupla še ni znana.
š Otroka je hotela vreči ▼ Drava Iz Maribora poročajo: Predsnočnjem se je dogodil blizu mesta na desnem bregu Dra-
g Žitni trg. Na novosadski produktivni borzi so aotirali žito sledeči kurzi: pšenica 18.00 kron, ječmen 15.70 kron, oves 13.80 kron, koruza 13.30 kron, pšenična moka (št. 0) 26.50 kron. — Tendenca nejasna.
g Svinjski sejem v Mariboru. Na svinjski sejem dne 18. avgusta so prignali 252 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari 550—680 kron, 7—9 tednov stari 820—1000 kron. 3—4 mesece stari 1200—1500 kron, 4—6 mesecev stari 1600—1900 kron, 8—10 mesecev stari 2500—3000 kron, 1 in pol leta stari 3500 do 4000 kron kg žive teže po 66 kron.
g 0 pobijanju draginje piše zagrebška »Riječ« od 18. t. m. na uvodnem mestu med drugim: »Vprašanje draginje je zopet na dnevnem redu, ker je zares v zadnjem času življenje po mestih in sploh za vse one, ki sami ne pridelujejo živeža, silno težavno. Kakor vedno, se tudi sedaj trdi, da je draginjo povzročila špekulacija, suša, slaba letina itd. To je pa le do neke mere resnično. Glavni vzrok draginje ni niti špekulacija niti suša, ampak nevzdržni padec dinarja. Če bi se dinar Stabiliziral vsaj na svoji današnji višini, bi morebiti čez leto dni ne čutili nobene draginje več, ker bi se življenje prilagodilo vrednosti denarja. Če bo pa dinar še dalje padal, se bomo proti draginji zastonj borili. Pred 1 letom je notiral Zagreb v Curihu 3-40 in meterski stot pšenice je stal 1000 kron. Danes notira Zagreb v Curihu 1-50, zato pa velja stot pšenice 2000 kron. Narobe je na Češkem. Pred 1 letom je noti-rala Praga v Curihu 7-20 in cent pšenice je veljal na Češkem 450 čeških kron. Danes pa notira Praga v Curihu 15, a cent pšenice stane na Češkem 200 čeških kron.«
BORZA.
Zagreb, 19. avg. Tečaji v prostem prometu. Pešta 21-40, Berlin 30, Italija 16, London 1580—1608, Newyork (ček) 347, Pariz 28, Praga 10.30, Dunaj 0.45.
Curih, 19. avgusta. (Predborza.) Pešta 0.33, Berlin 0.38, Italija 23.65, London 23.49, Newyork (ček) 524-50, Pariz 41-57, Dunaj 0.005/8, Zagreb 1.50, Varšava 0.07, Holandsko 254, n. a. K. 0.003/4.
lj »Narod« je izgubil očala, zato mu ne zamerimo, da ne razločuje vojaške šaj-kače od čepice češkoslovaškega, Orla. Naši fantje so namreč s češkimi brati menjali čepice za spomin na praznik v Brnu. S temi čepicami pokriti so šli nekateri v sprevodu po Ljubljani. »Narod« se pa hu-duje, da so nadeli šajkače, da bi jih Sokoli bolj pozdravljali. — Najlepša je pa ta. da prepoveduje Orlom peti slovansko himno. »Slov, Narode je čezdalje starši, čezdalje bolj otročji.
lj Po sokolsko se je odrezal. Na Dunajski cesti so srečali Orli, ki so se vračali iz Brna, oddelek češkega vojaštva. Slovanski bratje so se po bratovsko pozdravili To pa je tako razkačilo nekega ljubljanskega naprednjakarja, da se je z vso
1 močjo svojih obsežnih pljuč zadri v Čehe: j »Kua pa puzdravlate ta prekleta čuka-rija?« Bil je to gospod s sokolskim znakom, akademično izobrazbo in zlatim nanosni-kom, torej pristni in pravi demokrat 6tare struje.
lj Darujte! V Ljubljano so dopotovali pooblaščenci katoliških vernikov iz Šibov-ske v Bosni, da nabirajo prostovoljna darila za novo katoliško cerkev v Šibovski v Rosni. Prepričani smo, da se bodo naši ljudje v obili meri odzvali. Kdor pa hoče poslati po pošti, naj pošlje na naslov: Nikola Karačič, Polaskovci, kotar Prujavor, Bosna.
lj Zaplemba. »Naprej« z dne 19. avgusta t. 1. je policija zaplenila.
. lj Promenadni koncert muzike dravske dvizije pod vodstvom kap. dr. Čerina
bo danes ob 11. uri pri ugodnem vremenu v »Zvezdi«. Spored: 1, Jenko; »Kosovo«, uvertura; 2. Wagner: Fantazija iz »Parsi-fala«; 3. Rendla: »Veseli trenutci«; 4/ Jaki: »Čehoslovak in Jugosloven«,
lj Žalostna posledica razmer. 20 letni Franc J. je izdelal tri letnike učiteljišča, na to je pa delal kot navaden delavec pri neki gradbeni družbi, ki ga je pa odpustila od dela. Mladi mer/, je pokradel svojim sodelavcem nekaj obleke in perila. Orožniki so fanta aretirali. Povedal je, da je kradel, ker je imel samo srajco in hlače.
lj Smrtna nesreča. Delavec Rudolf Draželj iz Ljubljane je prenočeval v Baj-dovem kozolcu pri Štepanji vasi. Med spanjem je padel 3 in pol metra visoko in obležal mrtev, ker je med padcem zadel z gidvo na voz in si razbil ustnice in brado. Ponesrečenca so pokopali v Štepanji vasi.
lj Policijska kronika. Ivanu Janežu je bilo ukradeno 18. t. m. kolo, vredno 6000 kron. Dne 19. t. m. je pa zapazil*na Dunajski cesti g. Janež tatu; zaklical mu je: »Stoji«, priskočil k njemu, ga prijel, izročil policiji in mu odvzel kolo. Prijeti kolesar je zatrjeval, da je Janeževo kolo kupil za 3000 kron. Če je to res, bo ugotovila policijska sodna preiskava. — Delavec Ivan Sovdat je s pestmi tolkel 24 letno Marijo Wolf in jo poškodoval na prsih in na glavi. — Ponesrečil je delavec Konrad Gangl na stavbi. Dvigalo opeke mu je poškodovalo roko. — Več mokrega perila je bilo ukradenega Ivani Cirman na Glin-cah. — Dva dečka stara 10 do 12 let sta na škodo nasada za pospeševanje obrti na Pasjem brodu porezala in odnesla 50 kg vrbovega nasada, katerega je nasadila srednja tehnična šola. — Dijakinji Danici Jeršek je bilo med kopanjem v Koleziji ukradeno perilo v vrednosti 600 kron. —■ Dvokolesni ročni voziček, vreden 1500 kron, je bil ukraden posestniku Francu Jerančiču v Mostah št. 42. — Vlomljeno je bilo v Zgornji Šiški v prostore kapeta-na Puteanyja. — Policija je aretirala Ve-koslava Broža, kateri je osumljen, da je ukradel 65 električnih žarnic in da je 22. februarja poneveril v Virovitici 20.000 kron. — Tereziji Černe na Žabjeku je neznani tat pokradel veliko zlatnine In sre-brnine. — Jos. Gorcu sta dva neznana v Ilirski ulici ukradla kolo, vredno 16.000 kron; tatvino so zapazili ljudje, vsled česar sta tatova pobegnila in pustila kolo.
lj Zgubila se je zlata zapestnica. Pošteni najditelj naj jo odda proti nagradi v Šubičevi ulici št. 3, pritličje na levo.
Prosveta.
pr Historična razstava del starejših domačih umetnikov se je 18. t. m. zaprla v svrho preureditve. Dne 2. septembra se bo znatno posvečena zopet otvorila za vele-sejem. Predvsem se bodo dotlej znatno izpopolnile skupine Cebej, Mencinger, Je-lovšek, Potočnik, tako da bo razstava ob zopetni otvoritvi kazala povsem novo, predvsem pa znatno popolnejše lice. Vsak dan dohajajo razstavi nova dela iz vseh krajev Slovenije, kar priča, da se občinstvo živahno zanima za to prireditev. O priliki zadnje petdnevne razstave dne 13. do 18. t. m. so obiskali razstavo gostje Čehi v obilnem številu.
Orlovski vestrtik.
Načelniki in načelnice odsekov in krož>
kov onih okrožij, ki so obvezana udeležiti se tabora v Celju dne 27. avgusta, naj še prav posebno gledajo na to, da pridejo v Celje, kjer se obiavi izid tekem ter se razdelijo diplome.
Vsem telovadcem in telovadkinjam zlasti nujno naročamo, da se sedaj pred podzveznimi prireditvami pridno urijo v redovnih in zlasti prostih vajah. Naston mora biti brezhiben.
Vsi udeležniki org. tečaja v Št. Vidu n. Lj|, se pozivljejo, da čimprej posežejo po fotografskih slikah, ki so bile naročene. Cena K 10.— + 3 K poštnina.
Seja Šentpeterskega Orla v Ljubljani je v ponedeljek točno ob pol 8. uri v prostorih Šentpeterskega prosvetnega društva. Nujna zadeval — Predsednik.
Najcenejša narodna jed
so testenine PEKATETE. Izdelane iz samega zdroba jeklene pšenice, vsebujejo najplemenitejše dele zrnja. Zato so najbolj redilne pri izvrstnem okusu. Iz istega vzroka, ker izdelane iz samega zdroba, se pa najbolj nakuhajo, tako da dosežejo do trikratni volumen nekuhanih. 3015
Turistika in srsori
Židenice, Brno — Hirifa 9:0. Včerajšnja ženska rokometna tekma med Židenicami in Ilirijo je prinesla Židenicam novo zmago, vendar so se morale to pol za zmago trdo boriti in da ni imela vratarica Ilirije nekaj neugodnih momentov, bi bil seore mnogo manjši. Ob polčasu je znašala razlika 7 : 0, v drugi polovici igre so dosegle Čehinie še 2 gola. Igra ie bilo zanimiva in napeta. Tekma bi zaslužila mnogo boljši poset.
Z reprezentančno tekmo Brno—Ljubljana se dan as zaključi serija mednarodnih ženskih rokometnih tekem. Brnska skupina ie sestavljena iz vseskozi prvorazrednih igralk. S. K. Židenice in S. K. Kviova, ljubljanska iz S. K. Ilirje in S. K. Jadrana. Domača skupina je toliko močna, da je pričakovati resne borbe.
1 Pred tekmo se absolvira propagandna štafeta
ženskih reprezentanc Brna in Ljubljane na 4 X 75 m. Štafeta Ljubljane ie sestavljena is tekmovalk Bambič (Ilirija), Miklavc (Jadran), Šantel (Primorje), Vidmar (Jadran). Pričetek tekme ob 18. uri.	(K)
Lahkoatietski miting na prostoru Ilirije se prične danes ob pol 17. uri. Včerajšnje lahko-atletske tekme so Honesle nove slovenske rekorde v metu krogle, teku na 400 in 200 m. zsms
PosSano.*
Gospod inu
ČIRU KAMENAROVIČU glavnom ravuatelju Jadransko banke
Ljubljana.
Ne možete na nikakav način da odgovarate * Za spis odgovarja popolnoma dopošiljalec.
J«>
Hlapec - kočijaž
zanesljiv voznik, ki ima poleg konj tudi veselje do vrta in drugih gospodarskih dol, dobi dobro mesto v Ljubljani. — Plača poleg proste hrane 1200 kron mesečno in eventuelno kaj nošene obleke. Pismene ali osebne ponudbe sprejema uprava Slovenca« pod: »Kočijaž 3199«.
Vajenca
za kovaško obrt sprejme takoj FRANC VRHOVC, kovač, Bohoričeva ulica Številka 6, Ljubljana.	3280
Otroški voziček
zolo dobro ohranjen, naprodaj. Vprašati: Frančiškanska ul. 2, 4. nadstropje desne stopnjico.
Voz-lora
na dokazane činjeniee, sato se sakrivate za Iedima pravnog zastopnika dr. Kuhelja i tobože onog pravnog zastupnika iz Trsta, koji ima da postupa protiv mene.
Ja uijesam vodio karabiniere u Jadransku Brmku, več sam morao iči sa državnim odvjet-nikom Gerganom in sucem istražiteljem Tonti.
Meni nitko ne možo dokazati, da sam ikada imao veza s bilo kojom pulicijom, ali gospodine ""■■"""	— —im11irrtniiimihii—ii '»
Kamena roviču zaboravljato moguče Sto ste bili n crnogorskom ministrastvu prije nego li ste doSli kod Jadranske banke.
Vaš odgovor u >Slov. Narodu* od 10. tek. mj. dokazuje, da se ogibljete, da stvarno od> govorite, a meni je na potpuno zadovoljstvo.
Ljubljana, dne 19. avgusta 1922.
Julij Kolumbič, bankovni činovnik.
j z majhnim, nove vrste motorjem, malo rabljeno naprodaj. — Kje, pove uprava pod štev. 3253.
Učenca za trgovino
T. galanterijskim in drobnim blagom s primerno izobrazbo sprejme takoj Janko Baloh, Ljubljana, Stari trg St. 5.
Starejšo tearico
(najrajše iz kakega župnišča), ki ne stavi prevelikih zahtev, sprejmem kot gospodinjo k 4 mir dim dijakom v Ljubljano. Ponudbe pod »Dijaška gospodinja«, na upravništvo »Slovenca«,	3237
Službo dobe
.v I. delavskem konsumnem društvu. Kongresni trg 2, Ljubljana:
Kuhar ali kuharica
močna, ki je že služila v večj. podjetju.
Poslovodja ali poslovodkinja,
zmožna samostoj. vodstva podružnice. Sprejme se tudi
trgovski poslovodja "&C
mešane stroke, vešč tudi v usnjarski in železninarski stroki, — starejša moč. V poštev pridejo le vsestransko neopo-
rečeni značaji. Ustne ali pismene ponudbe jc vložiti brez odloga na ravnateljstvo zgornje zadruge. iNavesti je v ponudbi dosedanje službovanje, rodbinske razmere in plačilno zahtevo.
Mala vodna sila
z mlinsko pravico in starim mlinskim poslopjem na Kranjskem, so da jako poceni v najem. — Naslov pri uprav-»Slovenca« pod štev. 3258.
Za 16 letno deklico
zdravo in krepko, iščem službe s popolno oskrbo, Naslov v upravi Siovcnca« pod številko 3278.
Sprejme tinn se takoj
za lino moško perilo v tovarni perila »Triglav«, Vojvoda Mišica cesta St. 21.
Plača po dogovoru.
Krepak deček, i^iV^i
žine, želi kot učenec vstopiti v trgovino k poštenim ljudem. Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod številko 3285.
'TIP UTI F pridno in pošteno sprel-'LJILlM-ILj mem takoj, za pospravljanje sob in druga hišna dela. Plača dobra. Naslov pove uprava Siovcnca pod št. 3271.
Učenca pridnega, poštenega
sprejmem takoj v trgovino z me
šanim blagom, jan, Metlika.
Leopold Grabri-3281
DruStvo krovskih mojstrov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani opozarja vse ccniene hišne posestnike, gospodarje, njih namestnike itd., da ne dajo pokri-vati in popravljati svojih streh na poslopjih raznim elementom in krpucarjem, kakor se je to v večji meri dogajalo dosedaj-
Taki ljudje strehe tako pokvarijo, da jih še strokovnjaki za njimi popraviti ne morejo. Tudi bode odslej dalo društvo take nekoncesionirane kvari-telje streh za vsak slučaj policijsko zasledovati ter jim takoj na mestu ustaviti delo
V Ljubljani, dno 25, julija 1922.
J. KRIŽNAR,	GRIL,
predsednik.	tajnik.
3000 kron nagrade
kdor mi preskrbi mali lokal ali pa sobo v pritličju samo za dobo dveh let — Reflektiram: Novi Vodmat, Zaloška cesta, Šiška, Kolodvorska ali Celovška cesta. Naslov pove upr. lista pod št. 3257.
UGODNA PRILIKA!
Prodam motorno k o So
znamke Puch, 4 konjske sile. Ogleda se pri PETER ŠKAFAR,
cesta, Ljubljana.
Rimska 3259
Deklica na stanovanje
in hrano, iz dobre in poštene biše, tudi z dežele, koja bi obiskovala 2. meščanski razred v Školji loki, se sprejme. — Kje, pove upravništvo pod štev. 3256.
Več delavcev
za klaftrc delati, sprejmem. Za ži. vež preskrbljeno. Ravno tam se kupi vsaka množina oglja in drv. I. Paljevec, Gorenja Sava »pri Ko-pač-u«, Kranj.	3260
KLAVIR
zelo dobro ohranjen ceno naprodaj. Vprašanja na Restav. »PLANINA«, Sv. Križ nad Jesenicami, Gorenjsko.	3273
Dr. Ivan Pintar,
specijalist za ženske bolezni in porodništvo ordinira odslej redno od 10. (lo 11. dop. in od 2. do 4. pop., LJUBLJANA, CANKARJEVO NABREŽJE 5.
Poravnajte naročnino!
Sprejmem
Vsiop takoj. - Dr. losip Leskovar, odvetnik v Mariboru.	3263
Potrebujem za celoletno dotiavo rezan gaber, javor, bukev, hrast,
cd 16 cm širino naprej, ter vsakovrstna DRVA. - Zaprte ponudbe je poslati na upravništvo »Slovenca' pod »Gaber 999.«	3274
HIŠICO,

ako mogoče z malo .zemljiščem, kje na Dolenjskem, vzamem v najem, ali pa tudi kupim. — Josip Žagar, čevljarski mojster. Dolenji Boštanj, Radna ob Sevnici. 3252
2 do 3000 kg teže se kupi. Ponudbe z navedbo cene na upravništvo »Slovenca« pod šifro »Lora«.
Rlflftn za Prevleko divanov in dru OltlUU zega pohištva v voliki izberi, ' ' daljo različno platno in juto za tapetnike, sedlarje i, t. d. priporoča
Ma 0.8 E- Shaberni. Ljubljana
Mestni trg 10.
Amerikansko, strojno, cilindersko in tovotno mast tvrdke STANDARD OIL COMPANY OF NEW YORK ima vedno v zalogi A. Lampret, Ljubljana, Krekov trg.
99
DIAMALT"
Pozor peki! »DIAMALT«, tvornice Hau-ser i Sobolka, Beč - Stadlau, v predvojni kakovosti, se zopet dobi pri glavnem zastopniku za Jugoslavijo
EDUARD DU2ANEC. Zagreb,
SKLADIŠČE Strosmajerova ulica St. 10.
Kolesarji in cenjene dame
Prepričajte se v lastno korist in oglejte si veliko zalogo dvokoles in otroških vozičkov novih modelov. — »TRIBUNA«, tovarna dvokoles in otroSkih vozičkov. LJUBLJANA, Karlovska ccsta št 4. — TRGOVINA: Stari trg štev. 28. 2389
Ako še niste, pošljite naročnino!
■G>BililBaHflBBBBBIiBBBBHB0aBBaBBBBflaBBBillBBBBBBBBBBflBBa»~
Bosanska So!vay tvornica d. d. Lukavac
išče kensfrukiera,
koji je vješt u brzom i točnom risanju planova, inašina i inašinskih dijelova. Reflektira se na mladu silu, koja je svršila mašinsko ode-lenje jedne srednje tehničke škole. — Cij. ponude uz naznaku plate
neka se pripošalju na ravnateljstvo tvornice. gaBnBBBBBBBBBBBIHaanBBBBBBBBBBBBBHBBBBBBBBBBBBBaBBBBa
[ Zdravilišče za jetiko sanatorij drTPečnik
» pri Rogaški Slatini. — Jetičniki se vsaki čas sprejemajo. — Prospekti ( brezplačno. — Vprašanja na vodilnega zdravnika (šef-zdravnika): i Dr. PEČNIK, tačas Št. Jurij ob južni železnici.
3166
3.
vzorčni veiesejem v Pragi
-10. septembra 1S22.
Raznovrstni izdelki v 17. skupinah. Centralno tržišče sred. Evrope. Trgovski oddelek velesejmskega urada posreduje brezplačno med češkoslovaškimi in tujimi tvrdkami. — Najboljša prilika za nabavo prvovrstnih izdelkov češkoslovaške industrije. — Znižanje vožnje za 35 odstotkov pri vseh osebnih in brzovlakih Češkoslovaških železnic, in 75 odstotkov znižanja pri vidiranju potnih listov. Natančnejša pojasnila, kakor tudi velesejmski znak z izkaznico za 25 dinarje? pri konzulatu Češkoslovaške Republike v Ljubljani, Breg Štev. 8.
išče mirna, ves dan odsofaia gospodična. — Ponudbe pod »Sobica« na upravo lista.
iščem v najem na dobri vodi z nekoliko zemlje. Naslov pri upravnišlvu »Slovenca« pod štev. 3240.
1 1 T • «• •
▼ 1 ¥
BENCIN	PNEUMATIKA
OLJE	VSA POPRAVILA
MAST	TN VOŽNJE
Le prvovrstno blago in delo po solidnih ceuab nudi
JUGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani.
i cirii
glavna zaloga A. LAMPRET, Ljubljana, Krekov trg št. 10.
Stanovanje in hrano
za II. gimnazijca v mestu Celje ali pa Maribor i S č e m. Cenjene pismene ponudbe z navedbo mesečne cene prosim po pošti na Josip Spoljar, Novska — Slavonija.	3243
Oddam veliko
DELAVNICO V NAJEM
za daljšo dobo. Interesenti dobijo informacije vsak dan. Delavnica je primerna za večji obrat, in se nahaja v ljubljanski okolici. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 3246.
Večjo množino
balnili vreč se proda
Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod številko 3267.
Prasce bika proda
Marija t Polju.
8 tednov stare in starejše in 2 Montaionska oskrbniStvo Fužine p, Dcv.
3281
Hiša za trgovino, "tr
boru, blizu Koroškega kolodvora, lokali za trgovino in stanovanje, lepe kleti, takoj na razpolago, posebno dvoriščno poslopje, 600 m* vrta, se proda. Cena 900.000 kron. Dopisi pod: Trgovska hiSa, poštno ležeče Maribor.	3168
M^i^nnaico otroške vozičke, dvo-rtdJLCalCjdU kolesa raznih modelov, vsakovrstni deli za razne stroje, pneumatika in zastopstvo malih pomožnih
motorčkov za navadna kolesa: »TRIBUNA«, LJUBLJANA, Karlovska cesta Stev. 4, Zvonarska ulica Stev. 1. 3SF" Sprejmejo se tudi popravila.
illiEUSEE
EiišESIlElil—IIIE!
MENJALNICA »STUBELJ«
DOVOLJUJE SI OPOZORITI CENJ. OBČINSTVO, DA NIMA Z »MENJALNICO SLOV. ESKOMPTNE BANKE« V KOLODVORSKI UL. 43 (HOTEL »JUŽNI KOLODVOR«) NIKAKIM ZVEZ, TER DA POSLUJE OD 10. T. M. DALJE V LASTNIH PROSTORIH V KOLODVORSKI ULICI ŠTEV. 41 NA DVORIŠČU LEVO, POLEG CARINSKE AGENTURE GROM.
slovenska gradbena In industrijska d. d.
Tekoči račun pri Slovenski eskomplni banki v LJubljani.
Tehnična pisarna v tovarni Keršič, Sp. Šiška, LJubljana.
Telefon inierurban 180.
Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. \
Specijaliteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovode.
Zastopa: patent dr. inž. Empergera za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litiželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo" mostovih in podobno).
Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov.
Underwood
pisalni stroji so najboljši Zahtevajte ponudbe I
m _ I* tm	i. ■. ijj.

THE REX Co.
LJUBLJANA
Tel. 268 - Gradišče St. IO - Tel. 26S
Opaiograph
razmnoževalni aparati so svetov-noznani

Zahtevajte ponudbe I

izdaja konzorcij »Slovenca«.
Odgovorni urednik Mihael Moškerc v. LjubljanL
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.