Št. 52. V Grorici, y soboto dne 1. julija 1905. Letnik VII. Izhaja vsa1' torek iiiHohotoob 11. mi iirctlpolilnc za meato ler oL H. uri [>n\\ za dežHo. Ako pads n;i t;i dnuva pra/.nik uid<> dan pn'job (5. zvt'Ot'r. Klane po pošLi prcjfwnan ali v Gorici n:i doni pošiljan cHolotno 8 '<, pollelno 4 Kin četilletno 2 K. Prodajaso v Gorici v to- bakarnaii Schwarz v Solskih ulicali. Jf I I ersitz v Nuns k i h ulicali in Lf- ban na V«rdij«v«Mri tekališČu po H vin. GORICA (Zjutranje izriunje.) Uredništvo in upr&yniitvo s« nahajata . v «N a r o d n i tiakarni», ulica Velturini h. St. 9. Dopisn jc nasloviti na urednidtvo, oglase in aaročnino pa na upravnUtvo >Gorice«. Oglasi ae računijo po petit- vrstah in sicer ako sh liskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se veČkrat tiakajo, raču- nijo He po pogodbi. Izdujatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). ŽElBznica So. Lucija-ldrija. So par mesecev in bohinjska že- lexnica bo končana. Znano pa je mar- sikomu, da bi se bohinjska železnica nikdar no bila gradila in bi torej tudi ne bila izpodrinila predelske železnice> ako ne bi tega odločno ne zahtevali vo- jaški krogi, ki so hoteli po vai sili imeti v novi železniški zvezi med južnimi in Hevernimi pokrajinami našega cesaratva eminentno strategično železniško progo. In da je bohinjska železnica v stra- togičnem pomenu za našo državo veli- kanske vrednoati, o tern niso prepričani vojaski krogi le pri nas v Avstriji, ampak o lorn bo prepričani tudi italijanski vo- ja&ki krogi, kar je bilo jasno razvidno iz razprav italijanskega parlamenta, ki se je ravno zadnje dni mnogo bavil z oboro- žovanjem in napravo novih atrdb na italijansko-avstrijski meji. Bohinjska železnica je torej v stra- tegičnem pomenu za našo državo veli- kanske važnosti in je bila v tern pogledu, kakor Irdijo naši vojaški krogi, neob- hodna potrebna. Je pa vendar nekaj, kar dela pri imonovani železnici vojaškim j krogom že danea sive lase. To so namreč ; terenake razmere v baäki dolini, ki so akrajno neagodne in nestalne, tako da so je moral vsled njih za mnogo mi- lijonov prekoračiti proraöun za ta del bohinjsko železnice. Pomanjkanje trdnih tal prisililo je žolezniško npravo, da je morala večkrat načrte spreminjati. Na večih krajih opustiti so se morali že na- pravljeni viadukti in napravili so se mo- rali mesto njih novi predori, in podzi- dovanja železniške proge v li dolini sploh noče biti ne konca ne kraja. Teh ne- dostalkov pa ne bode konec tudi potem, ko bo bohinjska železnica že popolnoma ' končana, in se bodo pc nji že tudi vo- j zili Ijudje in blago. Kdo zamore jamčiti, da ee ne bo tudi potem ndajal svet na raznih krajih, da se ne podere kak ( viadukt in pa tudi zasuje kak predor, če ( ne popolnoma, pa vsaj deloma, in da ne bode moral biti vsled tega za več časa aslavljen ves promet. Na tako železnico ge pa vojaäka uprava nikdar ne more popolnoma zanesti, in tega mnenja so glede bohinjske želemice merodajni vo- jaški krogi danes že sami. Zato pa me- nijo tudi, da bo treba graditi blizu bo- hinjske železnice kako drugo stransko železnico, ki bo vezala bohinjsko že- leznico s kako drugo državno železnico ter bo v skrajnem slučaju v slrategičnem pogledu nadomestovala nezanesljivi del bohinjske železnice. In laka železniška črta bila bi ravno železnica od poslaje bohinjske železnice pri Sv. Luciji do ldrije in od tod dalje do gorenjske državne železnice ali pa tndi do vrhniške že- leznice. Zaradi tega pa se tudi nadejamo, da ne bode brezuspeäna akcija za že- lezniäko progo Sv. 'Lucija-ldrija, katero je pričelo znovič te dni cerkljansko žu- panstvo v sporazamu z drugimi obči- nami idrijske doline, z mestno idrijsko občino, z rudniäkim idrijskim vodstvom ter 8 tolminsko občino. Za to železniako zvezo izrekel se je že tudi naš goriški deželni zbor, in ker bode, kakor smo Bgoraj omenili, ta železnica prišla prav ludi vojaškim krogom, potem se pač gmemo nadejati, da bode prošnja, katero so te dni imenovano občine predložile železnižkemu ministeratvu, gotovo tudi usliäana. Ta prošnja se glasi : C. kr. zolezniäko ministerstvo! Zastopi občin idrijake doline, vštevno zastop rudarskega mesta Idrija, menijo, da je zdaj ugoden trenutek, ko se treba resno baviti z mislijo o izvräitvi že- lezniäke zveze med omenjenim mestom in by. lucijako poslajo bohinjske želez- nice; da, oni si všlevajo celo v dolžnost, da se z vbo »nemo potezajo za to zvezo, ki bi občinam in prebivalslra le doline neizmerno koristila. Goriški deželni zbor je vsled nji- hove proänje v svoji seji dne t4 no- vembra 1904 že dovolil prispevek 5000 kron, da se s tern denarom narede po- 1 trebne predätudije in je sploh zagotovil evojo naklonjenost tej železniei. Zato prosijo zdaj podpisani zautopi tudi c. kr. ministerstvo, naj odredi, česar treba, da se te predätudije započnejo in če le mogoče dokončajo, äe predno ae otvori nova glavna železnica. Ministerstvu so baä zdaj med teh- niäkim osobjem stavbenega vodsta iz- kuäene moči na razpolago, inženirji, ki so imeli priliko ogledati si pokrajino in seznaniti se z njenimi talnimi razmerami; njim gotovo ne bode težavno, da od Sv. Lucije naprej izmerijo črto in izgotove načrt do ldrije ß primeroma veliko manj- äimi stroški, kakor bi «e to moglo zgo- diti pozneje, ako bi se nwlaäc za to morali odrediti drugi inženirji na licu mesta. Kadar se otvori bohinjska železnica, to je gotovo, da ne bode mogla nobena zveza tako ugajati, toliko koristi prinašati idrijskemu rudniku, mestu, njegovemu pre- bivalstvu in celi okolici, aego ona z imenovano železnico ob reki Idriji do Sv. Lucije. In da rudarsko mesto nujno po- trebuje priležne železniške zveze, o tem pač nihče ne dvomi, posebno če upo- äteva dejstvo, da erarskl gozdovi okoli Idrije ne morejo več preskrbovali za- dostne množine netiva, potrebnega ru- darskemu obratn in da se raora od leta do leta več premoga dovažati od drugod, da 86 nadomestijo drva. Sloveči rudnik, kateri je bil skozi utoletja neprenehoma aktiven, je donesel v teku časa ogromne svote državnemn zakladu in kojega rudne žile v doglednem času gotovo äe ne usahnejo, bi v sedanji napredni dobi paö ne smel ostati brez železnice. Zraven tega pa se je Oizirati tudi na mesto, kojega usoda je tesno spojena z rudnikovo in na marljivo, državi vedno zvesto prebivalstvo. Vae se apenja po zaproäeni zelezniöni zvezi, od katere pričakuje po pravici, da bode mogoČDO poapeševala vBein skupne ko- ri8ti, pa tndi one poaameznikov. Ocenjevaje to železnico pa se ni ozirati samo na mesto ldrijo in njega rudnike, marveč je vpoätevati tudi cer- kljanski okraj in idrijsko dolino z obe- 8transkimi planotami in skupnim pre- bivalstvom broječim približno 15.000 duä, na obäirne gozdove, ki v boljšem stanju, kakor v vsakeoi drugem okraju goriške dežele, hranijo bogate zaklade stavbe- nega lesu in drvi za kurjavo; na rudne žile, ki se od easa do časa prikazujejo, premog, baker, marmor i. dr. in čaJcajO priležnega občtla, da jih veača roka raz- krije in plodonosno izkoristi; — na naäe znamenite vodne sile, katere gonijo Že zdaj precejänje število pil (Žag), pa ao sposobne za uporabo v veliko večja obrtnijska podjetja; — na naäe raz- vijajoče se kmetijstvo, zlaiti iivinorejo z mlekarstvom in sadjerejo, katerim so podnebne in zemljiščne razmere tako ugodne in ne manjka zraven izdatnega podnka nič drnzega, nego da jih oua prometna olajšava, katero zamore edino le železnica ponnditi, dovede do popol- nega razcvita. Cela prizadeta pojkrajina je tako rekoč ustvarjena za to, da za- gotovlja nameravani ieleznici trajea ži- vahen promet. V domnevi, da so vse, tn iamo mi- mogrede omenjene razmere c. kr. vladi dobro znane, prosijo podpisani občiaaki zastopi: C. kr. miniaterstvo « 1.) naj poveri načrtovanje in izgo- tovitev popolnega načrta stramke ie- leznice od Sv. Lucije do ldrije svojira pri zgradbi bohinjske železnice narae- ačenim tehniäkim organom ter jira na- roči, da v najkrajše mogoči dobi iz- gotove in predložijo dovräeu načrt; 2.) ta načrt naj potem nevtegoma izroči v ustavno obravnavo in mu na- kloni svoje mogočno zažčitje. V Cerknem, dne 19. junija 1905, župan : K o s m a č, 1. r. Cestni odbor v Cerknem, načelnik: K o a m a č, I. r. C. kr. rud. ravnateljstvo v Uriji, c. kr. višji rud. svetnik: Josip S c h m i d, I. r. Mestno županstvo ldrije, župan: Jos. Š te p a v ec, 1. r. Ce^lni odbor idrijski, načelnik : Jan. Gruden, 1. r. Županstvo Dole pri Idriji, iopan: Rajetan viiez pl. P r e - m e r a t e i n, 1. r. Županstvo Šebrelje, župan : lvan H v a I a, 1. r. Župaustvo Št. Viška gora, župan: Jakob V e I i - k o n j a, 1. r. Žnpanstvo na Ponikvah, župan : K u ä t r i n, 1. r. Županstvo ST- Lucija, župan : L e b a n, 1. r. Žnpanstvo Tolmin, žopan: Oakar G a b r š č i k, 1. r. Okrajni cestni odbor Tolmin, načelnik: O. G a b r ä u i k, 1. r. Dopisi. Št. Viškftgor», 24. janija 1905. - (I z. do p.) — Pred dnevi počastil je bil naäo oböino Be avojim obiskom g. c. kr. okrajni glavar. Vzrok obiaka mi je ne- znan. Občeval je mej drugimi i z goap. županom. V kateri zadevi — njana etvar. Sicer, areča — pravijo hudomnšneži — g. župana, da ne sliši dobro! G. Korporal je — (Janezek je paaal ovce v strmini nad vasjo. V prvo, ko se je dalil ter vpil, da gre volk, so pritekli Iz devete dežele. Spisal J a n k o li ra t i n a. Nedelja je bila tisti dan in vsi de- | vetodeželci so bili zbrani pri sveti maäi, kajti Bog ne daj, da bi kateri manjkal : na občinske stroäke bi ga dali pretepsti. Po maäi so je vsula množica iz ce^rkve, mlajäi svet, ki je bil in bo vedno pregreäen, kakor je trdila stara Frka, je hitro odhajal, starejši možski pa so še oötali, čež, kaj bo danes povedal naä modri občinski sluga, kojo službo je one dni vestno in nevestno opravljal ob- činski redar Čimdarasa. Dva težka po- klica v eni osebi ! Imenovani je ta <5as ravno zlezel na star porobek pred farovžem, nataknil si očali s,tare mode in oblastno privlekel iz žepa kos papirja. Razgrnil je pisanje, pogledal samozavestno doli po občinstvu, ßoä, kedo smo mi, in nato povedal str- mečim možakom sledeče : — „Kor presvetli ceaar lelos zopet potrebujö rnnogo naäih fantov za svojo armado, zato pridejo letos vsi oni, ki so rojeni tisto leto, ko so bile gosenice repo snedle, na nabor in od danes naprej bodo vsi ti pred občinsko pisarno na vratih pribiti. Ste razumeli V Da bi se le kateri ne poskuäal potajiti, ker potem ga bodo zalezovale cesarske in občinske postave." Mogočno je spet vtaknil pisanje v žep, zlezel spet na tla in stopil tja k gospodu Kokodaku, kateri je bil takrat devetodeželski župan pred Bogom in ljudmi. — Dobro si jim povedal, Čimda- rasa, pohvalil je županček svojega slugo, zares dobro. — Hm, saj smo se učili pisanja in branja, odgovoril je oni. — Da, da, pritrdil je županek, če- ravno sam ni poznal kot svojo hišno številko in pa svetnike v „Pratiki". — Možaki so se začeli razhajali, župan in gospod Čimdarasa sla tudi odäla proti doinu. # Isti dan proti večeru. ; Žnpau iu občinski sluga ata aedela v občinski pisarni in reševala veliko' vprašanje: AU naj ta list, ki je priäel z glavaratva in na katerem so vsa imena onih za letoänji nabor, shranita, ali tega pribijeta na vrata. — Ti, Čimdarasa, prepiši ta imena, Bog ve, morda bomo ta uradni list äe potrebovali. — I seveda ga bomo, tisti dan ko je nabor, ga pač morate nesti se aabo ; a da bi jaz to prepisoval, tega ne. Tu je naj man j 20 imen in to mi dä dela za dva dni. Kaj mislite, da je piaanje ma- lenkost ? Le poglejte dohtarje, kako de- lajo ti-le. , Župan je pritrdil molče tem be- sedam, saj njemu se je že to dovolj čudno zdelo, d i bi človek mogel kar tako tebi niö meni nič zapisati to, kar se govori. — bib, pa puati, dejal je, bova pa ta le list dela zunaj na vrata — a pri- biti ga ne ameva, ker bi s,e laknje po- znale. — No, temu ae da pomagati. Tu le k ftosedu Škornjičku akočim po malo črovljarakega lima, pa je dobro. . Bečeno, storjeno. Dolgo ni trajalo in 2e je bil ce- saraki imenik za nabor zrelih fan,^ov na občinskih vratih ... ¦ ¦ Preteklo je nekaj meaecev — zima, in sicer huda zima je bila takrat v de- veti deželi, da je drevje pokalo, kakor ae here v atari basni o liaici in ježu. Dan nabora se je približal. Fantje ao pili in peli, harmonika je hreačala pri Zavetnika, da je bilo ve- aelje. Dekleta so aedela aramežljivo in žalostno pri peči, vsaka se je bala za svojega, če bo nvzetu. Lj, ni mala akrb to, poaebno za naša dekleta ! Proti 10. uri so ae odpravili proti trgu, ki ni bil niti 60 tečajev od vaai. Fantje ao nkali, dekleta se aolzila, redar in sluga Cimdarasa pa je stopil tačaa ie k županu, da greata tudi onadva za od- hajajočimi. Župan je bil že oblečen, äe pol- hovko je nataknil na glavo in palico vzel izza zapečka, potipal ne äe v žep, če ima piaanja in tu ga je apreletela groza, kakor ob amrtui uri — onega imeuika ni imel v žepn. Oh, in ta je bil na vratih ! Ijndje na pomoč itd. V drugič je pa volk res priäel in tedaj je 8lo po Janezovih pleßah in Djega Öredi.) — jaz sioer niaem zdravnik — bolan. Stranke ki občujejo ž njim, pravijo, da mu äkoduje — „ave- tloba I" Da ne „fankcijonira* tuk. županatvo menda aže veö meaecev, ni moja zadeva. Ali bodo — čas bi bil aicer, dozorele r tem „interegnumu" naäe obö. „krusöe in jabče", oznaöi prihodnoat. Da obiakujejo razni g. aradniki naä obč. orad, ni pripisovati poaebnostim; nizdolu imajo namreč vroče ; vzeme je torej lehko, da prihajajo na „lest"! Rako bode vgajal naš „left" gosp. vladnemu komiaarju, ki ga pričakujemu veak Čas, aporočim avojedobno. ________ L Iz Sv. Križa na Vipavsketn, — Veaelica, katero je priredila „m e - ä č a n s k a a t r a Ž au dne 25. juuija je vapela dobro. Daai ae vrati veaelica za veaelico akoro da prepogoatoma, daai ne kaže lelina več tako lepo, kakor pred meaecem, vondar je bila udeležba pre- cejšnja. Odlikovali ac se z navzočnoatjo Ajdovci z g. župsnora ; žal, da ao priäli večinoma po koncertu. Počastil nan je tudi visokorodni g. grof Lanthieri it Vi- pave, Petje je bilo kaj lepo; posebno je Dgajal mešan zbor „Mladi tojaki". Takega zbora, kakoränega ao zbrali in izarili gg. M, F. in Č. ni najli tako bliza. Le tako naprej I Lepa naša pesem blali area. Moči je dovolj iii dobrih 1 Hitro dol ž njim ! Toda to ni šlo. Ves papir je bil dobro prilepljen in aedaj äe primrznjen, da ae je bilo bati, da se raztrže, če bi ga kedo hotel od- straniti. — 0 sveti križ in križena mati Božja, vBkliknil je žnpan v svoji ne- sreči. Svetuj, Čimdaraaa, avetuj ! Kaj naj slorim, oh, in fanlje ao ie odäli. — 1 kaj boä atokal, dejal je Čim- daraua odločno. Močan ai kot bik — vzemi vrata na hrbet pa hajdi, ai bova že kako pomagala. — Ja, ja, ti si pametna glava, Skoda, da nimam jaz take butice kot ti, Skoda! In anela sta vrata a tečajev, žnpan jih je oprlil in odäla ata za pevajočimi fanti. Blizo trga ata jib došla. Županček z trati ae je aedaj poatavil na prvo meato, za njim harmonika in aadaj dragi mla- deuiči, ki ao ae v tem imenitnem apre- vodu pomikali proti trgu. Mi smo mi, mi smo mi. Z devete amo dežele vai — bo za- peli in zupan Kokodak je bil srečen z obcinskimi vrati na hrbtu .., Politiöni pregled. Državnl zbor. I'talanaka zbornica je vaprejela v torek zakonaki načrt glede proraönnakega provizorija v vseh treh branjih. V pon- , deljek je izTolila kvotno depntacijo. V arodo bavila se je s prvim branjem tr- govinakib pogodb z Nemčijo, katero bra- bje je tadi areöno dokončala. Trgovin- ako pogodbo izroöila je carinakemu od- aeku. F'ribodnja aeja poalanake zbornice bode v torek. Do takrat deloval bode ca- ' rinaki odsek tor ae bavil a trgovinako pogodbo z NemČijo. Kvotna deputaolja. V torek popoladne je imela kvolna deputacija prvo aejo, b kateri pa je priälo . samo devet članov. Za predaednika je bil izvoljen baron Chlumecky, za nameatnika pa grcf Dzieduazycki. Dočim je pastil predsednik posl. Raiserju v imena «emäke ljadske stranke brezkončno izjavljati, od- rekel je besedo poslancema Poväetu in dr. F^i-tu, <5eS, da ae je aeja nklicala le v sviho konatituiranja. Zapostavljena po- Bianca ata proti takema priatranakemu postopanja odločno proteslirala. Nemške demonstraclje v Opavl. 7 pondeljek zvečer, ko je avirala v Opavi vojaška godba pred stanovanjem deželnega predsednika, zbralo ae je kakih 2000 oseb, ki ao na brnpen način de- monstrirale proli alovanakim paralelkam na aleakih učiliščih. Demonatrantje gro- zili so vladi a palicami. Vsled tega je moral» vojafika godba nehati, in policija je demonstrate razgnala, ki so ae pa zopet ibrali pred slovanako kazino, kjer ao pobili skorn vaa okna. Baron Calloe. C. in kr. poalanik v Carigradu baron Calice bo due 15. t. m praznoval svojo 25 letnioo, odkar ae nahaja na avojem meata. Krlza na Ogrskein Z Ograkega prihajajo vaakovratna poročila o tamoSnji krizi. Nekateri trde, da odatopi miniateratvo Fejervary ae pred 15. aeptembrom iu da bo imeno- vano parlamentaruo ministerntvo. Med krono in koalirano opozicijo priälo bo baje do aporazamljenja, ker bo miniater- atvo, vzeto iz državnozborake večine, pri avojem naatopu labko i/Javilo, da bode krona madjarakim zahlevam aatregla tudi glede vojaäkih zabtev, kakor hitro ae ji bo nudila za to pripravua prilika. Popolnoma v nasprotju a takimi poročili pa so poročila uekaterih nem- Skib listov, kateri pravijo, da ae bodo madjaraki polki premeatili z Ograkega v toalranako polovico in da bodo name- ščeni z nemškimi in poljskimi polki. Ako bi bilo üa teb poročilih kaj reanice, po- tem bi ae ograka kriza ne reäila na prav gladek način. V Budimpeäto prihajajo dan na dan veliki župani k miniaterakemu predaed- nikn in k minialru za zunanje zadeve, katerima naznanjajo, da nočejo ostati več v alužbi. Oba miniatra ae trudita, da bi velike župane pregovorila, naj bi opuatili njih namen ter jib tolažita a tern, da izražata nado, da pride v krat- kem do kakega aporazumljenja med kro- no in med koalirano opozicijo. Nekateri bndimpeätanski liati po- ročajo, da namerava vlada razpuatiti ae- danjo zbornico ter na jesen razpiaati nove volitve ter da se glede tega že po- gaja z velikimi župani. Vlada da hoče baje ustvariti večino, ki bo temeljila na nagodbi od leta 1867. Drugi listi menijo zopet, da name- merava omejiti svobodo tiska. Vai državni pravdniki, da dobe ukaz, naj konfiskajejo hnjskajoče članke. Rako razjarjeno je madjarsko javno mnenje po zietematičnem delovanju ogrskih äovinistov, o tem priöa veat iz Segedina, je da tamoänji občinski avet raz- pravljal o predloga, naj ae zaaatavijo prispevki za vojaške godbe, ker iste ob cerkvenib prilikah svirajo cesarBko peaem, ki ntegne — tako pravi predlog — aga- jati na Donaju, ki pa nikakor ne ogaja nR Ogrskem. Sviranje te bimne na pro- ceaijah in v cerkvah da onemogoča ver- nikom zbrano molitev. Prebivalatvo da ne želi, da bi Be vojaäke godbe adele- ievale proceBij. Štrajk na Ogrskem. Šlrajk poljakih delavcev ae razäirja. V okraju Simontornya so ätrajkujoöi po- želi nezrelo žito. 20 kolovodij je bilo aretovanih. Izdanih je bilo 189 zapornih povelj. Največi odpor je v megyezijski pnsti, kjer ao orožniki morali rabiti orožje. Tudi v Ozori so poljaki delavci natavili delo, radi tega ao tjakaj poslali vojaätvo. Tltulature odpravljene. Iz Zagreba piSejo, da je hrvataka vlada izdala naredbo, po kateri odpa- dejo naslovi oblasti : „viaoka41, „vele- slavna", „alavna" itd. Vlada pa ni od- pravila naslovov različnih doatojanstve- nikov, kakor „velemožni", „preavetli" ild. Poljaki na Nemžkem. Nemäki Poljaki ae branijo tako ju- naäki, da raznmni Nemci sami nvidevajo breznapeänoat soviniatiäke politike. Nem- äki centrnm se odkrito in z vso eneržijo poteguje za Poljake. (Ruin. Volksztg. at. 504.) Sedaj bo se pa oglasili celo nemäki oöitelji na Poznanjakem. „Posener Lehrer- verein" ae je izrekel proti temu, da ae bije v obraz vsem načelom pedagogike in zbhteva neinäki ponk v ljudski Soli. Učiteljsko društvo je namignilo „Ostmark- vereinu", naj ae ne vtika v äolo, g. rektor DrieBner je označil politiko vlade kot „aovinistiöno" in „zbadljivo". Reaolu- cija protestira proti temu, da ae v äolo uvajajo politiški nacionalni boji. Marokantko vprašanje. Vedina liatov izraža avoje zado- voljfltvo nad predvidjeno uredilvijo ma- t ročanakega vpraäanja ter izjavljajo, da * zamore Francija pod gotovimi pogoji konferenco vaprejeti. ' Dogodkl na Ruskem. ! Iz Odeae, kjer je zdaj aploäna stavka, prihajajo zadnje dni jako žaloatna porocila. V torek in v aredo godile bo ae tarn, ako je rea, kar poročajo liati, straäne redi. Med stavkujoöimi in med vojaätvom priälo je do groznih krvavih apopadov. Streljalo ae je na obeh atraneh. • Ranjenih in ubitih je vse polno oseb. V priBtaniSču zažgali ao aklaJišča, Tiled česar je nastal velikanik ogenj, ki je napravil za mnogo milijonov rubljev Škode. Poleg tega priplula je v Odeao tudi vojna ladija „Knez Potemkin Tavrijski", na kateri so se pomorSČaki spuntali proti öaBtnikom ter jih razun onih, ki ao driali f, njimi, pometali vae v morje. Punt nastal je baje zaradi tega, ker je neki castnW nekega moruarja uatrelil, ker ae mu je mornar pritožil zaradi alabe hraue. Po8adka ladije „Po- temkin", doapevša v pristanišče, je pri- ailila delavce, ki ao deiali na raznih pa robrodih, da so nehali z delom. Tudi med kozaki in med puntajočimi ae pomorščaki priälo je do spopadov, pri katerih je bilo več oaeb ubitih. Prebi- valatvo beži iz meata. Proglaäeno je obaoduo atanje. Iz Varäave javljajo, da ao bili v Rovelu, guberniji Valbinija in v Juauolu, Kuberniji Rovno, krvavi izgredi proti Židom. Iz Lod/.a pa javljajo, da zapušča židovako prebivalstvo raeato iz atrahu, da ne bi priälo do izgredov v maai proti Židora. Od aobote sem ae je iz Lodza izaelilo nad 20.000 Židov. V torek bo bili v Czenatobavi zopet krvavi apopadi. Revolucijonarji ao vrgli vec bomb v državna poslopja in tudi proti vojažkim patruljam. Pri tem in pri apopadih /. vojaälvoin je bilo nad 200 oaeb nbitib, okoli 500 pa ranjenib. Častniki dragoaakega polka v Lodzu ao izjavili vrhovnemu vojnemu poveljniku v avojem imenu in v iuienu vaeh vo- jakov, da ne bodo več atreljali na neobo- rožene oaebe. Varšavski vrhovni guber- nator je valed tega takoj poalal polk v njegovo garnizijo, obenem pa je izdal tajni ukaz, da ae morajo vojaki poljake narodnoati ter židje izločiti iz polkov za Lodz, ker baje ti vojaki pri puiitib Btreljajo le v zrak. Rusko-japonska vojska. „Daily Telegraph" poroča iz Moji : i Japonske prednje čete v aeverni Koroji , ao doäle 25 milj v naproj preko Rions- jona. Po oknpaciji Rionajona ae je ao- ' vražnik umaknil v Cujon. Poizvedovalni oddelki obeh armad so v vedni dotiki. Rusi so sedaj koncentrirani v Rvajneju na severu, na levem bregu reke Tumon. Sjvražnik šteje 15.000 mož pehote, ko- njice in topniätva ter pridno dela močae atrdbe. O^ividao je, da ae bo tudi vržil prvi veliki odpor na poti proti Vladi- ' voatoku. BlizQ trdnjave same pa vlada živahna delavnosl. Vlaki, obloženi a strelivom in živežem, dohajajo vaak dan. Tudi reko Amur porabljajo za tran- aportno sredstvo. Vaa živila v dialriklu Usuri pobirajo Rusi ter poäiljajo v Vla- divostok, tako da je med domačini že zavladala lakota. Iz aeverne Roreje po- Siljajo Rusi prešiče, päenico, ječmen v Vladivostok ; vrši se vae, kar je možno, da ae zviäa odporna aila trdnjave. Cujon je japonsko ime za Scuskon, 30 inilj se- verno od Rionsjana, Rvajnej je pa naj- brže Hoirjoog, 50 milj aeverno od Scuskona. + Dne 21. t. m. ao japonske sprednje öete začele ol'enzivo od Simijaotae in Tonangu, a bile so odbite Japonci so zaaedli kraj Susong v Koreji. Dne 22. ao izvršile japonske spred- nje Čete napad na rinke, a so bile odbite. lstega dne so ruske sprednje čete izvräile vBpeäen napad na Japonce in so preganjale te poslednje do južno od Nantäantäena. lstočasno je ena ruskih aprednjih čet v svojem napredovanju proti Ufanlu naletela na močneje sovražne sile in se je ob zasledovanju od strani Japoncev umaknila preko Julanazi. lstega dne so Japonci začeli v ob- aežju Hajhunčena zopet ofenzivo proti ruakim eprednjim četam v smeri proti Simiaotse. Izpad je bil kombiniran z obitjem deanega boka toga oddelka. Ruski oddelek se je nato umaknil, ne da bi ga bil sovražnik zasledoval. Iatega dne ao bile v korejskem go- rovjn ruske kavalerijake predstraže na- pndene od Japoncev. Japonci so vrgli Ruse nazaj. Japonska aprednja atraža je hilti koncentrirana v črti Taiatšudegi Pugatin. Dne 24. so Japonci odbili rnako kavalerijo v dolini reke Tainho pri Santiatai. Dne 25. bo začoli Japonci ofenzivo proti ruakim spredjim četam in ao, do- biväi ojuöenja, potianili ruske aprednje straže z južue Btrani železnice proti severu. Dne 26. je japonaka armada v Roreji okupirala Riongaing, ki leii v aeverni Roreji. lstega dne je 3000 Rusov prodrlo proti jugu od Nantäantäena, a so bili odbiti. Teb 3000 mož ao bili en del fronte pri Sunhengtau, eeverno od Nan- t.^antdena, katera fronta je dolga 12'/a milj in je zasodona od 20 000 Rusov z infanterijo, artilerijo in kavalerijo; med poslednjo so tudi- kitajeke bande, orga- nizirane od generala Madarilova, ki za- poveduje tej akupini. Dne 27. javljajo veati, da japonaka ka /alerija atoječa nasproti generala Mi- šfienko (na mougolski meji) äteje 30 eaka- dronov in je pod poveljatvom generalov Zahva in Hagiyama. ¦ * + V mestu in v okrožju Petrograda priöelo je sklicanje reservistov, ki bo za- htevalo tri tedue. Skupno število reser- vislov, ki bodo sklicani pod orožje v v prestolnici iu v okrožju Tovaro, se ceni ua 80 000. * Iz Tokija poročajo: Sovražnik je dne 26. m rn. s petimi stotuijami in 6 topovi v okoiici Haugiataua, 12 milj ae- verno zapaduo od Rvaupingav uapadal naäe Čete, toda bil je odbit. Naäe top- nižtvo je istega dne zaaedlo Ruaijong, 10 milj aeverno od Ajongaiouga v Se- verni Roreji. Waahingtonaki poročevalec „New- York Heralda" poroča naatopno: Raaija je predsednika Roosevelta obveatila, da je imenovala Nelidova mirovnim komi- sarjem. Japonaka je pa naznanila pred- aedniku, da bo na Čelu nje komiaije baron Ramimura. Domače in razne novice. Gospodom naročnikom! — z današnjo številko smo pričeli dru- go poluletje. 0 tej priliki siljeni smo zopet prositi one gg. naročnike, ki so zaostali z naročnino za pre- teklo poluletje in nekateri celo še za prejšnja leta, da jo v naj krajäem času izvole poravnati. Ako jim ni mogoče plačati vsega hkratu, pošljejo naj vsaj nekaj na račun in ostalo prej ko mogoče. Prevzv. knezoaadškof msgr. Jordan počuti se, kakor ae nam pripo- veduje, nekoliko bolje. Imeuovauje. — Dvorairu tajnikona v VII. plačilnem razredu je imenovan naä rojak g. dr. Anton P o v 3 i e\ ki je prideljem naj/išjema sodišču na Dunaju. Čestitamo! ; Goap. Ivan F a v e n t o, kontrolor glavnega davkarskega urada je bil ime- novan viäjim davkarjem; davkar g V. L u k e ž pa kontrolorjem glavnega dav- karskega urada v Ropru. Sprcmeinbe v šol«ki stroki. — Minister za uk in bogočastje je imenoral prol'e8orja na nautični šoli v Malem Lo- äinju Josipa Z i n i profesorjem na državni realki v Roveretu in prolesorja na državni gimnaziji v Novem mestu Jakoba Z u - p a n č i č na državni realki v Gorici. Nadalje so bili imenovani: pravim uči- teljem provizorični učitelji Adolf Müller na državni gimnaziji v Lincu za državno realko v Gorici; dr. Anton P a p e ž in Otmar S i g m u n d, pravima učiteljima ravno tukaj; dr. tiivard Traversa na goriški gimnaziji za la zavod ; Rarol T r e v e n pojde z goriäke državne gi- mnazije v Friedeck; dr. Jurij Pitt ace o na državni gimnaziji v Gorici za ta zavod; :dr. Lovrenc Tret ter pride s tretje državne gimnazije v Gradcu na državno gimnazijo v Gorico. Snirtua kosa. — V Ljntomeru je uinrl v torek zdravnik dr. F ark aš. Za „Šoltikl Dom" je doälo našemu upravništvu : Teodor Flribar v Gorici 2 R; tvrtka Sannig & Dekleva 5 R. Srčna hvala! Za „Slogo". — „Soča" 2 dne 21. junija 1.1. piäe: „Slogo" je doletela tista žalostna usoda, katero smo jej napovedali svoj čas. Nekaj čaaa so tarnali po „No- rici" in „Priamojencu", da bi bilo prav, če bi imelo druätvo kaj denarja. Dr. Andrej PavÜca (ta človek je aedaj bla- gajnik „Sloge" — najboljše znamenje, kam je pridjalo to društvo I) bi se bil rad kratkočaail h ätetjem svitlih „Slo- ginih" kronic, ali teh ni od nikoder. — Rlic po njih je oatal klic vpijočega v puSöavi — Ta ne — „Sloga" je imela sedaj zopet občni zbor. Poživiti se je hutela, ali kako — ko pa ni udov bliza. Oliöni zbor je bil neaklepčen itd." To arao prepisali iz „Soöe", da bodo vedeli ad je „Slogini", kako sodijo naäi nasprotniki in da bodo čim preje poslali udnino. Mnogi bo nam jo v zadnjem caäu le poalali ia slutimo, da radi tega, ker ao brali „Soc ol(. Pro- aimo, berite nataačno vsi zgoraj nave- dene „Sočine" beaede in pošTjite 1 To bo najiepši odgovor ! Jubllej 35 Ictnega »lužbovanja. — Včeraj je praznnval v Trstn nadzor- nik in podnačelnik tržaške železniške poetaje naä rojak g. Andr«j Žbona 35-letnico avojega alužbovauja. Goap. Žbona je pri vseh onih, ki imajo I :ijim kaj poala, in teh j« jako mnogo, jako priljnbljena oaeba. On je na glasu izvrat- nega železniškega uradaika, ki je vavoji slnžbi sieer strog, a vedno dobrohoten in postrežljiv. Svoječaano odlikovan je bil od našega ceaarja z zlatim križcem s krono in sicer v prizuanje njegovih zaalng. Sklep šolskega leta na tukajänjih srednjih äolah bode v torek due 4. jnlija. Vabllo k uöiteljakemu koncerta, ki bode v Gorici (v Trgovskem Domu) v aredo due 5. julija t. 1. ob 8. in pot zvetfer v korist „Uciteljskenm konviktu". Vapored: 1. Rossini : Onvertura k operi „Viljem Tell", vojažki orkester ; 2. E. Gangl: Prolog; 3. a) A. Lnjovic: Napitnica, b) dr. G. Krek: Vabilo, meäan zbor; 4. Le- har ; „To je navadni raöun", peaoin iz operete „Kramar", orkeater; 6. Ant. Dvorak: „Pratan", ženski zbor a sprein- ljevanjein orkeatra ; 6 Kozmak : „Dunaj po noči", velik potpouri za orkeater ; 7. a) Wagner : Peaem pred dvobojem iz opere „Lohengriu", b) F.S. Vilhur: „Ka- da mi Zviezdo" . . ., bariton solo a aprem- ljevanjem klavirja: 8. I. Hayda : „Kor iz oratorija", meäan zbor 8 aprernljevanjecn orkesira. — Vstopnina h koncertu 1 K, fotelji 2 K 50 vinarjev. Sedeži: I vrste 2 K, II. vrste 1 K, HI. vrste 50 vinarjev. Sedeži na galeriji I. vrate 2 K, II. vrste 1 K. Uradniško kon§uinuo društvo. — Uradniäko konsumno druStvd v Gorici olvorilo jo svoje akladiSče dano.s in aicer v Magistratni ulici Št. 17. Pou("no potovanje. — Ta dni bilo je 16 ("rastnikov, pripadajočih k honved- skemu generalnemu ätabu, na poucoem potovanja v naäih krajib in ao ae roadili jeden dan tudi v Gorici, odkoder so se povrnili v Budimpeäto. Velikauski obok, na katerem bo slonel železniški most pri Solkanu, je danes dovršen. Ta dogodek praznovali bodo nocoj delavci, katere hoče pod- jetništvo pogostiti. Svirala bode tudi, tako se nam pripoveduje, vojaška godba. Tumbola. — V četrtek bila je ka- kor vsako leto na praznik sv. Petra in Pavla v Gorici tombola v koriat zavoda zapuščenih otrok. Na travniku, kjer se je vräila tombola, nabralo seje vse polno občinstva. Činkvino je vdobil neki Janez Vižintin iz St. Petra, tombolo pa soproga redarja Vodopivca. Činkvina znaäala je 200, tombola pa 400 E. Samomor. — V sredo ubila se je na pokopališču v Gradišču 37-letnaudova lvana Macor, in sicer poleg groba svo- jega pokojnega moža, ki je bil občinski tajnik v Gradišču in si je pred šestimi meseci na istem pokopališču tudi sam vzel življenje. Ouini, ki jemljejo na delo de- lavce. — Tnkajänji mnnicipij opozarja vae one, ki jemljejo na delo delavce, da pazijo strogo na to, da so delavci pre- 8krbljeni z delavakimi knjižicami. Oni delavci, ki pa nimajo delavskih knjižic, a ae nahajajo že na delu, preskrbeti si morajo iBte najdalje do 22. julija. Proti onim delodajalcem kakor ludi delavcem, ki bi tega ukaza ne posluäali, poatopalo se bode v smislu obatojeöih poatavnib predpisov. Zaprte prodajalnice. V mese- cih julij in avgust bodo tudi lelos kakor druga leta ob nedeljah in praznikih pro- dajalnice zaprte ves dan. Požari; — V sredo popoludne za- pazili so ljudje, atanujoči nasproti hiši St. 6, nahwjajoci se na Placuti, da v pod- stresju omenjene hiäe gori. Priäli so kmalu gaailci, kalerim se je posrečilo pogasiti ogenj v kratkem času. Tarn sta- nuje 39-letni čevljar Mavrenöiö iz Bi- Ijaue a avojo družino. Ko je gorelo pa ni bilo doma nobenega. Mavrenöiö, ki je priäel domov Šele ko je bil ogenj poga- šen, rekel je, da je delal do tedaj pri Colledaniju, njegova žena pa da je äla z otroci najbrže na Sv. Goro. Ker so ga- silci zapazili, da je gorelo v stanovanju na treb mestih hkratu in so to povedali tudi policiji, zaöeli atapolicijska in aodna oblaat vao zadevo preiakovati. Ogenj na- pravil je, kakih 550 Käkode. Mavrenöiö je bil zavarovan pri „Vzajemni zavaroval- nici" v Ljubljani za 3400 K. — Ženo Mavrenčičevo ao včeraj orožniki prijeli na Sv. Gori ter jo odvedli v tukajänje zapore. V četrtek zjutraj je nastal ogenj v lopi, nabajajoči se pri biši Mihe Jakon- čiča, ki leži na Tržaški cesti nasproti domobranski vojašnici. Pod lopo sprav- ljeni ao bill uainreč koši za sadje. Ja- končič je namreč trgovec a sadjem. h~ pred lope peljejo kameuite atopnice v prvo uadstropje hiše, kjer je stanoval kamnoaek Ivan Bandeu a svojo ženo in z otrokom, starim 18 meaecev. Poleg tega atanovanja pa se. v istem iiadstropju nahaja apalnioa bišnega goapodarja Ja- končiča, v kateri je apal a svojo ženo in s triletnim otrokom. Ta dan podala sta se zakonska Jnkončič že na vae zgo - daj na izvozni trg po poslu. Okolo 6. ure JH pa začul Banden v lopi neko prasketanje. Zbudil je ženo ter jo rta to opomnil. Žena odprla je vrata stanova- nja in zapazila je, da je lopa že popol- noma v plamenu. Vsa preplaäenu planila je zopet v sobo, pograbila apeöega otroka, in ker ni mogla xboiati po atopnicah akozi lopo, v kateri se je nahajal pla- men, akočila je na drugo stran Čez zid kake tri metre nizdol na tlak ter ae je pri akoku še precej poškodovala na no- gab in na rokah Bauden pa je odprl okno ter skocil akozi isto na tla. Med tern časom opazili so ogenj tudi vojaki v bliinji vojaänici ter prihiteli gaait. Kmalu zatem bili so obveäceni tudi og njegaaci, ki so prišli z gaailnicami in ao a pomocjo domobranskib vojakov in top- ničarjev kmalu omejili ogenj. V pritličju je spal starejäi sin Jakončičev, katerega je vzbudil pa šele ropot gasilcev. Vea preatraäeu spomnil ae je, da spi zgo- raj v spalnici stariäev njegov mlajši bra- tec. Ko je to drugim povedal, splezal je domobranski vojak Verzogaassi po lestvi v omenjeno apalnico, ki je bila Že vsa polna dimtt in je tudi ie v nji začelo goreti. Prijol je deöka t«r ga po lestvah Hpravil na proato in ga tako re^il gotove Hmrti. Ogeuj uničil je popolnoma lopo ter vae pobiiHvo kamnoseka Bandeua, kakor tudi del pohišlva, ki se je naha- jalo v Jakončičevi spalnici. ! Tatvina. — 39-letni AndrejMavrič iz Cerovega, pribajajoč v meato po em- peteraki cesti, video pred prodajalnico g. Podgornika, nahajajočo se tam, viseti klobuk sladkorja, prisvojil si ga je ter ga : botel počasi spraviti domov. Ko je prišel do kapncinakega vrta, srečal ga je civilno oblečeni redar, kateremn se je zdel MavriČ ' jako 8umljiv. Redar je povabil Mavriča na policijo in tu je Maričpriznal tatvino, ! zaradi Cesar so ga spravili pod kljuö. I Povozll je neki kolesar v Pevmi ! 77-letno Jožeso Figl, ko se je vračala iz domače cerkv« domov. Revica ae je tako I modno poškodovala pri padcu na čelu, j da so jo morali prepeljati v tuk. bol- nišnico. Kolesarja je ljudstvo ustavilo ter ga izročilo orožnikom. Blazuega Hermana Petka iz Po- drage pri Vipavi prijeli so v Fojani v Furlaniji ravno ko se je hotel obesiti na neki drev. Izročili so ga okrajnemn glavarstvu, ki je poskrbelo, da ga je vdobila v svoje roke domača občina. Nova orožulška postaja je usta- novljena v Dolenji Otlici. Zdravilišče v Gradežu. — Letos znaša število šk^ofuloznih otrok, ki se bodo kopali v zdravilišču v Gradežu, vseh skupaj 300, in sicer brezplačnih : 64 z Goriäkega, 82 z Dunaja, 13 iz Brna, 44 iz Gradca, 26 iz Ljubljane, 62 s Tri- dentinskega in 12 iz Merana. Ostali so plačujoči. Oni z Goriäkega odpeljali so se v Gradež danes zjutraj ob 4. uri 12 minut. Letos se bodo kopali otroci na po- aebnem prosloru, ki je last zdravilišča in ki ga je kupilo za 10.000 kron, katero avoto je dobilo od državne loterije. Odprti h'karni — Jutri popoludne odprti bodeta lekarni Gironcoli-Pontoni. Ti dve lekarni imeli bodeta tudi ponočno službo od jutri do nedelje, t. j. do 9. t. m. O^laH glede podaje napovedi za odmero občne pridobnine v smislu za- kona z dne 24. oktobra 1896 drž. zak. štev. 220 za priredbeno dobo 1906/1907 v nepoarednje državnem meatu Trstu in okolici, v pokneženi grofiji Goriäki in Gradiščanski ter v mejni grofiji Istrski. — G. kr. finansino ravnateljatvo v Trstu naznanja. Po ij 39. zakona z dne 25. oktobra 1896 drž. zak. ätev. 220 o ne- posrednib oaebnih davkih ae ima občno pridobnino, ki je v prvem poglavju ime- novanega zakona urejena, odmeriti na podstavi napovedi, katere morajo podati davku podvrženi posamezniki. Pozivljajo ae torej vae one stranke, ki izvräujejo v neposrednjem državnem mestu Trstu in v okolici, v pokneženi grofiji GoriSki in Gradiščanaki, ter v mejni grofiji Istrski kako obrt, ali se pečajo a kakim drugim opravilom, ki donaäa dobiček, ter so zato v smislo § 1. imenovanega zakona pod- vržene občni pridobnini, da seBtavijo vestno in kakor najbolje vedo, resnično napoved za priredbeno dobo 1906/1907, ter da jo, ali pismeno izročijo ali ust- meuo javijo v fiasu od 1. jnlija do 1. avguata 1905 priatojni davčni oblaati I. atopinje (c. kr. davčni adminiatraciji v Trstu — Piazzetta della chieaa evange- lioa ät. 2., III. nadatropje, odnoano c. kr. okrajüemu glavaratvu ali onim c. kr. duvkarijam, ki hh nahajajo v krajih, kjer ni c. kr. okrajnega glavaratva). Tiakovine za napovedi dobe ae brezplaöno pri na- vedenih oblaatih in uradih. Kako je treba sestaviti napoved, govore §§ 39., 40., 42., imenovanega za- konH, §§ 41. in 64. pa poučnjeta o dolžnoati, kako je treba zglasili nova podjetja, dela in obrtiSča. Glede nasledkov, ki nastanejo, ako ho napoved ne predloži ali ako ae je iata uapravila napačno in nepopolno, glej §§ 239, 241., 243. in 244. imenovanega zakona. Stranke, ki žele podati svoje napo- vedi ustmeno na zapisnik, se pozivljajo, liaj pridejo v lastnem intereau radi po- znejäega navala atrank, prej ko mogoče k pristojni davČni oblaati 1. atopiuje, od- noano v bližnjo c. kr. davkarijo, da od- dajo avoje uatmene napovedi. Glede onih podjeteb ali del, ki so navedena po abecedpem redn v izkazu, nahajajočem se na zadnji strani nove tiskovine za napoveJ, treba je navesti razun sploänih znakov podjetbe tudi po- sebne znake, ki ao imenovaui v izkazu pri dotiöni podjedbi ali delu. Končno se opominja davöne obve- zance, da imajo dolžnost natančno po- polniti vse točke obrazca za napoved za pridobnino, ter se priporoča, da kar najbolj skrbno store to svojo dolžaost, kar je v prvi vrsti v koriat davkoplače- valcev samih. Iz Temnice na Kraau uam poro- čajo, da ao ae tam v četrtek hudo slepli temniäki in novelski možje in fantje. Pili ho pri „Martinku', ki ima zdaj osmico, a pili nekoliko preveč. Nastala je med nji mi prava vojskt». Kamenje in opeka, to je bilo baje glavno orožje. Mrtinku pobili ao vse äipe pri okn-ih. Povod pre- tepu dal je zopet nearečni pleB, katerega so imeli temniöarji meaeca maja, a se ga novelci niso udeleiili. Pobegnll je dne 26. t. m. od zgradbe Deghenghijeve hiäe v Dalraati- novih ulicah v Ljubljani 35-ldtni prisiljenec lv. Sever iz Košane v postojnskem okraju. Navedenec govori slovenBko in laäko in je po poklicu klepar. OLe in otroka skupno pri sv. birml. — V torek je bila v Borätu pri Trstu birma. Med birmanci, katerih je bilo nad sto, bil je miner Fran Kučevi iz Hrvat- ske, ki se je pred par leti nastanil v Borštu. A birmana sta bila istočasno tudi dva njegova otroka. Šestintrideset- letni birmanec vračal se je domov z ogromnim kolačem. Štlri oscbe obsojeno v Roviuju na smrt. — Pri zadnjem porotnem za- Bedanju bo bili, kakor smo svoječasno poročali, zaradi umora obsojeni na smrt Anton Štiianič, Martin Tidiö, Tomaž Radovan in Matej Radovan iz sela Ka- tuni pri Mompaderni blizu Poreča. Naj- višje sodišče na Dunaju pa je razvelja- vilo obsodbo in odredilo novo obravnavo. Tudi — kultura! — Puljskemu „Omnibusu" pišejo iz Lindara, da so ta- mos nji „legaäi" hoteli prirediti nekako žretje, na kalero bi povabili vse po- žeruhe in lacenbergarje iz okolice. Nu, Btvar je vzela ie na pripravah kaj ža- loslen konec. Na posvetovanju radi te legaške prireditve se je zgodilo namreö, da je neki C. B. udaril svojega sorodnika in prijalelja R. B. z butiljko po glavi s tako silo, da se je udarjeni oneveäcen zgrudil na tla. Na to sta brata B. vrgla polumrtvega sorodnika na dvoriäöe, kjer je obležal in ležal več öasa in bi bil oslal mrtev, da ga niso drugi tovariši ob razhodu vzdignili in odnesli domov... Da se je kaj tacega zgodilo med Slovenci, to bi upili o „barbarih". Tako pa molče, ker 2e ni moino tudi tacih dogodkov predatavljati kakor cvetje z gredice dvatiaočletne — kulture. Reform a hlšnega najemniiiBkega davka. — Dne 26. t. m. je peljal po- alanec Pradö delegacijo zastopnikov društev, kronovin, hišnih poBeatnikov z Dunaja in drugih kronovin k finanönemu rniniatru. VnoviČ so mu izročili spome- nico iz 1. 1902, kjer zahtevajo reformo hišnega najemninskega davka. Minister je izjavil, da spada re forma tega davka k najtežjim vprašanjem. Proučuje se zadeva in olajSalo se bo, kar je mogoče, vendar izjavi odkritosrčno, da je kon- tingentaoija biänega najemninskega davka, kakršno želi delegacija, popolnoma ne- izvedljiva. Pozneje je minister dejal posl. Pradeju privatuo, da bo poapetil priprav 9 za reforrao in da je pripravljen v enein ali poldrugem letu izdelati zakonski načrt, ki bo omilil sedauje oatre določbe. Proail je Pradeja, naj to sporoči dele- gaciji. PraSka „Politik" o slovenskem vseufllišču. — Duuajaki korespondent „Politike" piäe : Vaa prizadevanja vlade in Nemcev, da Hartlovo izjavo osla- biju, so zares popolnoma odveč, ker ju- gOfllovanaki, poaebno pa alovenski po- slanci, ne prikrivajo, da Hartlova izjava na njih ni napravila tiatega vtisa. o katerem poročajo nemški poslanci in listi. Edino, kar Slovenci konätatujejo, je to, da je ta izjava prva javna, čeprav dana v odseku. Privatno bo jim dajali t )zadevna zagotavljanja ie Körber in Gautsch. Sedanja izjava Hartlova pa ne more zadovoljiti, kakor nam poročajo interesovani krogi, ker je ni dal sam ministerski predaednik, ki je oöitno zato ui dal, ker ae ni maral za vedno vezati. Zato je potisnil naprej Hartla, ker je ta ravnotako kakor dr. Kosel in bar. Gall sedaj Ie provizoriöen. Izjava miniater- akega predsednika ni omajala prvotnih sklepov Slovencv in äe sedaj vztrajajo na staliäcu, da se ne ame reäiti itali- janska vseuliäöua predloga, dokler ni reäeno vpraäanje slovenake pravne fa- kultete v Ljubljani. Ta njibov aklep bodo podpirali češki poalauci, ki so v tern vprašauju edini z jugoslovanakimi klubi. Nemškl nap isi padajo ! — Iz Brna poroöajo : Čeaka večina občine Moravska Bela-Gerkev je akleniia mesto dosedanjib dvojezičnih napisov napraviti samo čeake. Stroške za to je prevzel vrli tovarnar Kunc. Za rektorja čeakega vseučllišča v Pragi je izvoljen kanonik dr. A. Vrestal. Konec zobotehnikov. — Minister notranjih zadev je naznanil poal. dr. Heilingerju, da je zakon o ureditvi zo- botehnikov že izgotovljer. S tem zakonom se odpravi obrt zobotehnike ter preide v roke diplomiranih zdravnikov. Vojak, kl noče nosltl oroija. — Neki G. Nemrava v Galiciji ni nikakor hotel vsprejeti puäke ; vae nagovarjanje je bilo zaman. Pred nekoliko dnevi ga je vojaSko aodišče raditega obsodilo v 2-letno ječo z raznimi posti in zaporom v posebni celici. Uniievanje vrabcev. — Na Fran- coskem ao zaöeli boj z vrabcem, ker ga smatrajo za nenasitnega škodljivca. Uni- čujejo ga na ta način, da napravljajo na drevju in pod streho umetna gnezda. Vrabec je znan lenuh, ki se najrajši po- lasti tujega gnezda. Vsakih 14 dni pre- iščejo gnezda ter uničijo vrabčeva jajca. Vrabci znesejo tudi drugič in tretjiö jajca T ista gnezda. Devet oseb zgorelo. — Iz Fran- kobroda poročajo, da je pri Herrenbergu ogenj uničil hiäo vinotržca Stuferja. V hiäi so zgoreli Stuf er, njegova žena in §e devet drugih oseb. Vellka nesreča na morju se je zgodila blizu Kodanja. AngleŠki parnik „Ancona" se je zaletel v dansko šolako ladijo „Georg Sateg". Z ladijo so je po- lopilo 22 kadetov. Kaj narodl pljo. — Statistiöni urad 2edinjenih držav klasifikuje narode po njihovi navadi v pijači. Angleži pijo največ čaja, namreč 256,208.731 fan toy na leto, t. j. skoraj 6 funtov na oaebo. Zedinjene države popijo najveö kave, namreč 960,878.977 funtov ali ll^i fun- tov na osebo. Nemčija popije najveö piva, namreč 8022,501.000 litrov ali 138 litrov na osebo. Rusija popije najveö žganja, namreö 783,139.500 litrov, ali öl/2 litra na osebo. Francozi popijo najveö vina, namreö 6042,737.000 Htrov, ali 156 litroT na osebo. V čciii se razlikuje ienska od moškcga? — To vpraSanje je razrešil neki francoaki piaatelj na sledeöi naöin : Poglejt« si na primer — pravi, moža, ki ima zabiti žebelj v steno. Tega ne stori, ako ne najde kladva. Ženaki pa v enakem sluöaju pride vse prav, žebelj zabije tudi s hrbtom krtaöe ali pa 8 öevljem, če ravno treba. Če mož odpira botilko, wi poiSče odmaäitelja. Ženaka se pa, Öe ni drugaöe, posluži škarij. Če mož odda pi8rao, ga hitro in brez vznemirjeuja vrže v nabiralnik, ženska pa pismo iu naalov pregleda trikrat. Za moškega po- meni „Z Bogom 1" konec pogovora in alovo, za žensko je pa to zaöetek no- vega oddelka konverzacije. Ženska vedno popravlja in krpa raztrgtme in polom- Ijene slvari, moäki jib pa raje zažene v atran, ako so zelo razmesarjene. — Tudi nekaj peihologije v teh opazovanjih. Rojaki! kupujte nflpodni kolek „Solshega Doma". Št. 152(). Razglas, s katerim $e naznanja, da se udda po zniževalni ceni na dražbo po- pravljanje mirodvora in mrtvašnice na Vrhovlji dne 9. t. m. od 4. do 5. ure popoludne. Tozadevni slroškovnik in načrt ležijo na ogled do dneva dražbe vsak torek in petek v občinski pi- sarni v Kojskem. Vsklicna cena je 757 K 11 v. Kot varäcino je treba vložiti pred dražbo 10 od sto. Županstvo Kojsko, dne 28. junija 1905. Obljubek. 1. r. župan. Union Kuštrin v Gosposki ulici St. 25, v Gorici, priporoöa daatiti dubovšdini in Hlavneinu obdinatvu v mentu in na deieli nvojo trgoviuo jediliicga blaga n. pr. kavo Santo», Sandomingo, Java, Cejlon, I'or toriko i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu intersko in dahnatinako. Petrolej v jtuboju. Sladkor razne vrsto. Moko at. 0, 1, 2,3,4, 6. Ve« vrBt riža. Miljaveöe prve in druge vrate, nainreČ od '/» kila in ob enega funta. Testenine iz tvornice ŽniderliČ ft Valencia t II. Bistrici. Žve- plenke drulbe by. Cirila in Metoda. Moka iz MajdiČevega mlina t Kranju in z Jochmaim-oveg» t Ajdovščini. Vie blago prve vrit«. Profesop ..... i Lopponi a telesni zdravnik Nj. jj Svetosti papeža, pa I tudi mnogi drugi od- II lični profesorji in |! drugi zdravniki pri- || poročajo v otfstra- l] njenje zaprfja, v N okrepenje želodca U in v pospesitev H rsdne prcbave g želodčno tinhturo G. PICCOJil-ja, dvoriH'K« zala^a- telja Nj. Svet. papeža in Ickarja, Ljubljana. 1 sti>kl(Miica volja 20 v, in sc vnanja naroiüil.'i z obratno pošto izvrSujejo. Anton Fon, klobuöar in gostilničar, Semeniška ulica št. 6, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov ter toči v svoji krčmi pristna do mac a vina in postreže tudi z jako ukuHnimi jedili. MED zajanifceno-prisien seprodaja na drobno v svečarn^ J. KOPAÖ fiorira, ulica Sv. Antona &t. 7 po Mledečih renali: Mud izpihani pomlatlunuki beli kg K l'2O „ „ jesHiiaki . . . . „ „ l'20 M v satju........„ „ 1"— » cej«»..........i » 1'- I „ za pitanje čebel ... • „ „ 1 2U L Na dfcbelo po znJanlh c«nah.| , Centralna posojilnico PEgistroUana zadruga y Gorici, ulica Vetturini tils. Utev. 9. Jfosojuje svojim članom od 1. aprila 1905 dalje : na menico po 5'|2°|o, na vknjižbo pa po 5°|0 i \°/0 upraynega pritipevka za vsacega pol leta. Obrestna mora za hranilne vloge ostane nespremenjena. Naznanilo. Podpisani si usojain naznanjati slavncMiiu občinstvu v mestu in na deželi, da soin otvo- ril v prejänjih prostorih >Mizarske zadruge« v Solkanu svojo veliko delavnico (tovarno) pohištva vseh slogov od najpriprostejsega do najmodernejšega. Sprejemam vaakovrstna dela tudi po posebnih načrtih ter jamčim glede svoje tehnične naobrazbe za precizno in v vsakem pogledu zadovoljivo dovr- šilo. Gene so take, da ae ni bati nikake konkurence. Za obilna naročila se toplo priporočam z odlič- nim spoiStovanjem Fp. Srcbrnii, mlzarshi moJstBr v Solkanu. p o \r a s <• li. Za«olov- Ijcn jc dobcr zaslnžok. Zalitcva sc j sjiričcvala o sriljinjciii in prolekli'in ilolovanjn s priložono sliko, kalcra j sc vrnc. I'oiiiidbc jo poslali na: »T il c h t i ji ii n d v e r 1 !l s s 1 i c h« | na ckspvdic.ijo aiionclIonrikSclialck, Dunaj I.. Wollzcilc 11. | Ivan Bednarik priporoea svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorici ulica Vetturini 3. !! Najvgodnejši pogoji!! J®/^. == za zavarovanje == *^!r \$> . ^ ^ Edina zavorovalna - - ^\^<^yd^ driizba h ima slovenskeia v^^ J^^^ nizkih postavkihi — I'ojasnila daja I ' > ^ sž^ glauno zostopstua za sloö. dežele u Trstu, I ^^^ s^f* ulica Torre Hianca St. 21 I. nd., in njiigova I s'Qj «kr. ziiMtopHtva v vsoli lncHtih In vcmMIi krajlh I Glavni zastop splošne ljudske banke za zavarovanie živlienia „Universale" (universale ttHslcnriuiioiie popolin'« sulln viti» • 1 *1 v ulico se je preselil ¦•»«"• \3 JL____ _________ Anton Ivanov Pečenko, Gorica MM zaloga Pristnih belih in črnih vin itt last nih in drugih firistna- nih vinogradov. DoNtaylja na dorn in ra/.po- Silja po ieleznici navHekraJe avHtro-os«r«ke monarnije v«o- dih od 56 1 naprej, Na /ahtevo posilja tudi uzorce. Zaloga piua Auerjevih dedičev z> Ljubljana, in plaenjskega piva „pra- zdroj" iz aloveče češko^il/c- ščanske pivovarne". Zaloga ledu, kat<;rega ae od- daja le nadcbelo od 100 kg. napcj. Gene zmerne. Postrežba poštena in toöna.