Leto LXJL it. 61
LfsftOan, torek tt.
«7
lznaja vsak dao popoldne, izvzemaj nedelje in praznike — inseratl do 30 petu vrat A Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inseratl petit vrata Din 4.— Popust po dogovoru, inseratm davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.    Rokopisi se ne vračajo
UREDNIŠTVO TS UPRAVNI 8TVO LJUBLJANA    Kjianjeva   ulica   ttev. a.
Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 m 31-26
Podružnice: MARIBOR, Stroasmaverjeva Sb — NOVO MESTO. Ljubljanska telefon št. 26 — CELJE, cel jako uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1. telefon s t 65; podružnica uprave: Kocenova ut 2, telefon SL 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101
Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.361
Sneg in dež zaustavila frankovce:
ProtioSeitziva vladnih čet se nadaljuje
Vladne čete so prodrle že preko Brihuege in zavzele 5 km severno odtod mesto Baldearas — General Franco je poslal vse rezervne čete na pomoč — V pričakovanju nove ofenzive na Guadalajaro
Pariz, 16. marca. r. Dež in snežni zameti so včeraj definitivno zaustavili ofenzivo italijanskih čet proti Guadalajari. Zadnje tri dni Italijani niso osvojili nobenega novega ozemlja več. Vremenske neprilike pa niso zadržale republikancev, ki so nadaljevali svojo proti. ofenzivo ter so poleg Brihuege zavzeli tudi Se Bakloaranas, ki leži pet kilome. trov severno od Brihuege. Če so točna poročila {»osebnih dopisnikov francoskih listov, potem je ta neuspeh zelo demoraliziraj italijanske čete. V vedno večjem šte\ilu prihajajo begunci iz i ta H. janskega tabora na stran republikanskih čet.
S fronte pri Jaram i ni zanesljivih poročil. Frankovci trde, da so tu napredovali za štiri kilometre, vladna poročila, izdana sinoči pa trde nasprotno; da so frankovce vrgli nazaj v njihove izhodne postojanke.
Vprašanje je sedaj, ali bodo frankovci in Italijani še nadalje vzdržali, ko &e vreme izboljša in si malo odpomorejo od
poslednjih naporov. General Miaja doslej ni pokazal posebnih ofenzivnih sposobnosti, izkazal pa se je povsod, kjer je organiziral defenzivo in je dosegel pri obrambi Madrida nepričakovano velike uspehe, ki so izjalovili vse načrte frankovce v. Na nobeni izmed treh obrambnih front, ki jih je on organiziral, to je pred Madridom, na Jarami in sedaj pri Guadalajari, obramba ni popustila. Dogodki bodo kmalu pokazali, ali bo tudi še sedaj opravičil svoj sloves obrambnega generala.
Frankovci so poslali včeraj na fronto pri Guadalajari nova ojačenja. Sedaj cenijo skupno število Frankove vojske na tem odseku na 120.000 mož. Poleg divizij redne italijanske in nemške vojske je poslal general Franco na pomoč vse razpoložljive čete španske tujske legije, Marokance in prostovoljce, ki so bili doslej razporejeni v zaledju, da so držali ljudstvo v strahn. Čim se bo vreme popravilo namerava general Franco pričeti novo ofenzivo
Španija ni Abesinija
General Miaja je prepričan, da bodo ostali zaman vsi napori frankovcev, četudi jim pomagajo poleg črncev Se Italijani in Nemci
PARIZ, 16. marca. r. »Soir« objavlja izja\'o, ki jo je dal njegovemu posebnemu dopisniku poveljnik madridskih čet general Miaja. Med drugim je izjavil:
Kljub vsem prizadevanjem italijanski generalštab z nami ni imel sreče, t >ienzivo, ki so jo pričeli pri Guadala-jp.ri, smo zadržali. Španija ni Abesinija. Dokler bo pred Madridom živ le še en sam človek, italijanske čete ne bodo prodrle v špansko prestolnico Italijanski fašizem je mislil, da bo napravil v Španiji enak   * ] kakor ga je na-
pravil v Abesiniji. Njegovi voditelji pa so pozabili, da obstoja pri nas narod, ki je odločen, da se žrtvuje do zadnjega moža. da odbije napadalca. Povem
j vam to in to lahko povsod objavite: španski narod se ne bo udal. Že štiri mesece se zoperstavlja nemškim in maroškim armadam pred Madridom in sedaj uspešno odbija italijanske armade, ki se bore pri Guadalajari.
V Španiji je sedaj prava invazija tujih vojsk, je nadaljeval general Miaja. Tu imamo nepobitne dokaze o tem, da se bore proti nam veliki oddelki redne italijanske in nemške i'ojske I "si se vprašujemo, kdaj bosta Francija in Anglija fašističnim državam rekli svoj odločni »Ne!«. Če se Francija ne bo zganila, se bosta nemška in italijanska vojska morda že jutri pojavili na francoskem ozemlju in tudi tam zapalili vojno vihro.
Italijanske čete so demoralizirane
Francoski novinarji napovedujejo, da bodo italijanski vojaki prešli v vladni tabor
PARIZ. 16. marca. Dopisniki tukajšnjih listov, ki so prehilj včeraj ves dan v bojnih vrstah pri (ivardalaja.ri, objavljajo zanimive podatke o položaju. Med drugim pos ročaj o:
Od ranega jutra do trdne noči smo se mudili na fronti pri Guadalajari. Italijan* sko topništvo, ki je zelo številno, je bilo ves dan v defenzivi. Odkar vladne čete zopet zavzele Bri.huego je odpor italijanskih čet popolnoma zlomljen. Vladne čete zavzemajo korak za korakom ves teren vzdolž velike ^e«»te, ki vodi v provinco Aragon. Italijanske čete, katerih morala je popolnoma padla, ne nudijo več skora; nikaksnega odpora. Ko je snoci okrog 19 oddelek vladnih čet zavzel važne položaje, se je udalo reč sto italijanskih vojakov, dasiravno so Hi 1 i v močno utrjenih postojankah, od ko* der Id se mogli uspešno braniti. V razgo
voru z njimi so novinarji dobili vtis, da se pripravljajo prihodnje dni med italijanskimi četami zelo važni dogodki. Že zdaj še vrši zelo inteinzivna propaganda. Iz republikanskih strelskih jarkov s pomočjo zvočnikov, ki jih je slišati 2 do 3 km daleč, pozivajo italijanski begunci, ki so zadnje dni pribežalj na stran vladnih čet, svoje ro* jake, naj ne nosijo svoje kože na trg za druge, marveč naj pridejo v vladmi tabor, kjer bodo rwisTČno sprejeti Ta propaganda se zelo naglo siri med italijanskimi Četami in zdi 6e, da ni več daJeč trenutek, ko bodo Italijani zapustilj svoje oficirje in konporativno prešli v vladni tabor. To je tembolj verjetno, ker so med italijanskimi četami po veČini oddelki. sestavljeni iz ljudi, ki so se prijavili za delo v Abesiniji, a so jih vtaknili v voiaške uniforme in poklali v Apanijo .
Herriot: previdni in pripravljeni
Francoski narod mora biti složen in pripravljen, da brani mir in varnost
LVON. 16. marca. AA. Havas: Predsednik parlamenta Herriot je imel včeraj po radiu govor, v katerem se jc zahvalil podpisnikom posojila, ki so pokazali toliko dobre volje za obrambo in varnost domovine. Herriot je med drugim dejal: Pri prevelikem oboroževanju grozi svetu nevarnost uničenja in vojne. Zato se ne smemo odpovedati svojim stremljenjem, da dosežemo razorožitev. To delo bo potem dostojno Francije m velikih liberalnih narodov in to delo moramo kmalu zopet nadaljevati. Podčrtati moramo svojo dobro voljo, da smo zmeraj pripravljeni skleniti vsak pravični in pameten sporazum. Ko pa čakamo na odgovor na naše ponudbe, ne smemo biti pasivni in nemarni. Ker je še zmeraj možna vojna, pozivamo vse narode naj bodo previdni in pripravljeni. Pripravljajmo materijalno obrambo, da tako preprečimo prelivanje krvi in prevelike človeške žrtve. Her-not je vesel, da se je zopet pokazalo, kako lahko nacionalna ideja zveze vse Francoze v en narod. Ta sloga naj se kaže posebno v
skupnem delu za socialni napredek. Tako si bomo ustvarili zunanj; in notranji mir
Se tri milijard
PARIZ. 16. marca. A A. Havas: »Uradni list« je objavil z današnjim datumom razpis o drugem obroku posojila, ki se začne danes podpisovati. Razpisanih je tri nmljar-de frankov. Pogoji so isti kot pri prvem obroku. Podpisovanje se bo zaključilo najpozneje dne 25. t. m.
Bomba v katedral.
MONTPELLIER. 16. marca. AA. Havas: Snoci je eksplodirala bomba, ki je bila podložena blizu katedrale. Eksplozija je bila strasna. Vsa okna po bližnjih hišah so bila razbita.
Kupujte domače blago!
Nacionalistična poročila
Salamanca, lo. marca. AA. DNB: Na vsch odsekih fronta pr- Guadala.»ajii je včerai oživela delavnost čet. ker se je vreme zlioijšaJo. Borba ie zeJo huda v odseku ise-verno od Torija. V mesta, kd smio i*h osvobodili že vo'iy> zvez in vse potrebno ker ' so jih boJjševk; pred odhodom Č:sto <>ro-pali Govor; se da je v Madridu prišlo do krvavjh spopadov m3l anarhisti in sindikalisti.
General Franco je včeraj dopoldne odpotoval v spremstvu velikesm števila častnikov rt-a madridsko fronto. Obiskati hoče nacionalistične >>oi'c«p na vseh odsekih te fronte
Nacionalistična radijaka postaja objavlja, da so trle oddelki v nenadnem zaletu zavzel sovražne postojanke pri mestu Ar-ntuno ki je jugovzhodno od Guadala-^are na cesti Madrid—Guadalajara—Huen&a. Se-<iar so presekane v*»e e»ste. k,- vodiio rz Madrida.
Irska bo priznala generala Franca ?
Pariz, 16. marca. o. Poslanik svobodne Irske pn vaJencijski vladi Pernev je mudi v Salarnanci, kjer se je ^esrtal a Francem. Nacionalistični krogi pripisujejo nje govemu prihodu v Salamanco velik pomen. Me i drugim pravijo, da bo Irakn v kratkem priznala Francovo vlado.
Upori v italijanskih gamizijah
V Firenci in Modeni so se uprli polki, ki so jih nameravali poslati v Španijo
PARIZ. 16. marca. r. Organ italijanskih protifašistov »(irido de! Popolo« poroča iz Firence, da je pri;-lo v voiašnici Tamošnjega polka do pobune ko so vojaki izvedeli, da jih nameravajo poslati v Španijo. Upor pa je bil takoj /adusen ter so zaprli mnogo oficirjev, vojakov in civilistov. V Modeni sta se uprla 6. topniški in 36 peho-tpi polk ter slušatelji tamošnje vojne akademije.  Pod vodstvom  oficirjev so iz-
dali proglas v katerem odločno nastopajo proti intervenciji v Španiji. Oba polka sta bila takoj premetena iz Modene. Po poročilu istega lista je včerai prispel v Napulj velik italijanski parnik »Regina Helena«, ki je pripeljal 540 italijanskih ranjencev iz Španije. 50 od njih se bori s smr*io Ranjence je pozdravil načelnik generalnega s-taba fašistične mil»ce general Russo.
Seja skupščine in senata
Senat bo jutri začel razpravo o proračunu
Beograd, 16. marca p. Skupščina je imela danes dopoldne kratko sejo. Na dnevnem redu so bile tri mednarodne konvencije. Ker je posl. Voja I.azić izjavil, da iz načelnih razlogov opoz:cija ne more glasovati za konvencije, se je moralo vršiti poimensko glasovanje in so bile konvencije sprejete z večino glasov. Jutri pride na dnevni red zakon o pooblaščenin inženjer-
jih.
Senat je imel dopoldne kratko Sejo, na kateri je bilo objavljeno poročilo finančnega odbora in oddvojeno mnenje manjšine. Na jutrišnji seji bo senat začel razpravljati o proračunu. Za razpravo v senatu vlada veliko zanimanje, '/lasti še, ker se o delu finanen^era odb~ra senata in o predlogih opozicije ni nič izve ek>.
Muhasta zima vsepovsod
V Angliji imajo snežne zamete, v Bolgariji cvete drevje, v Franciji in drugod pa imajo poplave
London. 16. marca. br. Na Skotskam, Irskem, v VValesa in v severni Angliji divjajo že dva dneva silni snežni viharji, ki so povzročili take snežne zamete, kakor jih v teh krajih še ne pomnijo. Večina ce&t je neprehodnih, pa tuda železniške proge so tako zatrpane s snegom, da jih ne morejo očistiti in je železniški promet po večini ustavljen. čiščenj.9 prog ne zaleže, ker jih vedno sproti zamede. Na Irskem so obenem naetale tuda poplave Zaradi snežnih žametov je mnogo krajev
odrezanih od zunanjega sveta. Na tisoče ovc, ki yih niso mogli pravočasno spraviti na varno, je poginilo.
Sofija, 16 marca. lir. V južni Bolgariji je nastopilo nenavaamo topio vreme. Skoro vse sadno drevje se je razcvetelo. Tako zgodnje pomladi že desetletja ne pomnijo.
Budimpešta, 16. marca. AA. DNB: Poplava v županiji Borsod in (Jeiner se zmeraj traja. Voda še narašča in je poplavljenih nad 2000 oralov' rodne zemlje. Takšne poplave ne pomnijo niti najstarejši ljudje.
Muslimane nič ne skomina po fašizmu
LONDON. 15. marca. o. \ ri&avni poglavar muslimanov Himal Afbaud Imah jc danes objavil v vseh angle,-k:h listi'i kratko ugo tovitev, da je položaj mu>!:manov v britanskem imperiju v vsakem pogleda boljši kakor položaj muslimanov jod Italijan* sko oblastjo. Italija ne daje -vojim musli manom vseh onih verskih svoboščin, ki jih uživajo v britanskih deželah in kolonijah. Zaradi tega tudi ni mogoče govorili, da bi biLi muslimani prav tako /vesli italijanski kroni kakor so brrtanski.
Antonescu v Ankaro,
Bukarešta. 16. marca. A A Kado-r Zunanji minister Viktor Antonescu ie snoči 06 18.33 odpotoval s soprogo v spremstvu pooblaščenega ministra Oeceanua v Ankaro. Na postaj so se od zunanjega ministra po-slovili državu; podtajnik Viktor Badulesco. člani diplomate kega zbora in visoki nnidni-ki zunanjega ministrstva.
Tatarescu v Prage
Praga, 16. marca. AA. Havas: Po vesteh iz resnega vira pride prihodnji teden v Prago nanunski predsednik vlade Tatarescu. V Pragi bo ostal dva dni. Ra^gov&rjal se bo s čedkoslovaškimi državniki o gospodarskih in denarnih problemih, kj se nana^ijo na ob? državi
30 rudarjev zasutih
New York, 16. marca, w. V premogovniku pri Loganu v Zapadni Vfrginiji se je pripetila huda eksplozija. 90 delavcev je ostalo v rovih. Nafbrže so vei mrtvi.
Obletnica obnove
nemške vojske
Berljn. Hi. nuu\vi. bu. Vojni MBiattl nerai Bloaribafg Je odredil, da mora danes vsa nemška \ojcka :ia alovoseo način proslaviti 16. marec kot obletnico obnove nemške oborožene sile. V vseh garnizijah se morajo vršiti parade ter morajo prj tej priliki poveljniki obrazložiti vojakom pomen tega praznika. Posebno velike bodo svečanosti v Berlinu, kjer jim bo prisostvoval tudj kancelar Hitler. Vsa vojaška in dr žavna poslopja  morajo izobesiti zastave.
Vremensko poročilo
pa stanju 1 dne 16. marca
ob 7. zjutraj Ratece-PIanita: —7. jasno, mirno, 15 prži-
ča na 25 cm podlage. Planica Slatna: —7, jasno, mimo, 15 pršića
na 35 cm podlage. Pe*-Petelinjek:  —8,   jasno,  mirno,  30 cm
pršiča na 120 podlage. Kranjska gora:  —7,   barometer  se dviga,
jasno, mirno, 10 pršića na 15 podlage. Vršič-Krnica: 280 pršiča. Pokljuka:  —9, jasno, 10 novega snega na
80 podlage, mala m prednja skakalnica
uporabni.
Bistrica.-Bohinjsko jezero: 1, oblačno, v dolini m; snega.
Peca: —5, jasno mimo. 60 pršiča na 60 cm podlage.
tžorzna poročila.
furih. 16. marca. Beograd 10, Pariz 20.1575, London 21.45. New York 438.875, Bruselj 73.975, Milan 23.10. Amsterdam 239.925, Berlin 176.50, Dunaj 80.60—81.80, Praga 15.31, Varšava 83.20, Bukarešta 3.».
politični eC$o\ni&
Misel in delo"
Pra\'k;tr ie izšla v dvojnatem o^5egu (za februar in marec) revija »Misel in Delo.* Kakor vedno* je tudi-to poi vsebina re\*ife pestra in zanimiva: Uvodnik — S ar od in zemlja  R  Pustotlemšek: Odločno naprej h končnem cilju.      Čermelf: Smernice manjšinske zaščite.  Dr.  B.  Vrčonr O povomih konkordatih. h\ I \ ber' \aša doba — doba etike — Obzornik- E\vona brez statuta. — Notranjepolitični pregled. — Stoletnica smr ti A. S. Puškina (B  Borko). — Primer Mi-guela de lTnamuna (B. Bonko). — Minimal ne mezde in kolektivne pogodbe. — Poročila: Dr. M. Radoševič: Osnm-i sa\-remene Jugoslavije (B. l'ošnjak). — Problem kmetskih stanovanj in prehrana. — F. Pliberšek De la\-ski zaupnik. — F. Trček: Oris zadružništva. — Petnajst let J. n a d »Jadrana«. — Popravek. Drobtine. — Naročnina snaia za vse leto 60 Din. za pol in četrt leta sorar merno.  I 'redništ\*o in uprava sta v Ljub Ijani. Oospos^tska ul. 41   Toplo priporočamo, da si somiš!ieniki naroče to edino tlo-\*ensko napredno in nacionalno revijo.
O božji previdnosti • • •
V re\'iji »Misel in Delo« čitamo med »drobtinumi«: »Letos 10. januarja ie goriški nadškof Carlo Margotti razpi/stat paaffrafco pi.smo (tokrat tudi v slo^n^kem in hr\af <kem jeziku!), ki s<j ga morali zadnjo pred-postno nedeljo prečitati vernikom Juho\*ni-ki Julijske Krujine in je v» njem ta le slovenski otista\*ek: »1'elika vojna tc n^-d\-om no zacelita mnogo ran. je zažgala in očifilm mnogo nečistega. In fašizem, ki j j prišel po svetovnem viharju, da prevzamu vajeti in vodstvo našega naroda in da ga pripelje v zavetje in mu pripomore do zmage in miru
■ ted mnogimi ukrepi političnega in socialnega značaja ni zanemaril nra^^ne in duh<n'-ne obnove dobrega italijanskega ljudstvi. Če se danes v Italiji, da ne govorimo o dru gem. spoštuje vera in nihče nesramno in nekaznovano ne preklinja s\*ctega botjega imena, če neki ex nrofesso nenravni tisk ne kroži več med občinstvom, če je kršitti' s\'c-tosti praznikov zabranjena, če \nak zločin, ki ga obsoja bo/H zakon, zasledujejo tudi državni zakoni, če je cerke\- <s\-obodna v izvrševanju s\*ojega apostolskega poslanstva, ie je rimsko vprašanje srečno rešeno, če sloga s pridom druži obe gospi*ski: cerk veno in državno, ati motda za to ne gre hvala močnemu gibanju polnemu dobrih namenov in plemenitih idealov, katero je njegov početnik in \-oditelj (duce) skozi toliko težav pripeljal do premogočnega rOf voja. ki ga je ditnes dosegel, do sedaj po polnega uničenja svojega itbširnegu in po
' imnega programa, do obnow cesarstva v Italiji, katero so premnoge peklenske *i!e hotele uničiti iz IQ<(| mit V t do njene vere. irse to je božja Previdnost. Zahvaliti se moramo božji Previdnosti in občudovati moža, ki je bil njeno gtaimo orodje.* — Pa pra\*ijo pri nas gotovi gospodje, ki so zelo hudi, ako se jim ne verjame, da cerke\> in Italija nista eno! Nadškof Margotti je r tem pogledu drugega mnenja m njego\>o mi šljenje bo nemara bolj zanesljivo, kakor na ših »velikih katolikov*.
Produkcija glasbenega otroškega vrtca
(Propagandni teden, ki i^a prirejata Glasbena Malica in Državni konzervatori i pod ■ geslom >Učrte se glaabec je razveseljiva novost v našem crla^benem dogajanju, ki bo podala, kakor obdjtibT iajo nalovi fvvam^. nih prireditev, zanimiv vpogled v riftto raz Ml ko delo v g!aal>euih šolah, k ostane žir-BeflRl oočiuMvu navadno prikrito. Mala dvo rana Filhannonične družbe je bila premajhna, da bi mogla sprejeti vse tiste, ki t»o včeraj hoteli attfati najmlajše muzikante, k; so se izkazali tudi kot iuna&i rf*ckartor>i in plesalci.
Glasbcmj poročevalec je najmanj v tak; zadregi, kot glasbeni učitelj, kadar Fe «re-ča b temi malimi zagonetnimi bitji, ki žrvf svoje posebno življenje in ki se nikoli ne morejo prav sprijazniti s strogimi, preveč realnimi zahtevami odraslih. Car takih otroških nastopov je prav v tistih kretnjah, pogledih in opazkah, v useh tiatih malih nesrečah, v katerih se ma-iifes! ra otroko va samovoljnost, ki ne tnpi nobenega oik-tata, ter bogato notranje življenje s svojimi spontanimi, nepričakovan i ni i reakcijami. Pouk gdasbe, recitiranja m plesa, pa bodi; si, da je se tako preiačunan za otroka v predšolski dobi, *abtevn od učenca neko mero intelektualne^j dela, od katerega pa zbeži otrok običajno v kratkem Času v svoj vegetativni svet. Zaro se izmikajo nastopi te vrote  vaakemu  običajnemu pre^oranju.
Prav radi verjamemo gdčni !J Mahavoto-vi, ki je v uvodni besedi podab smernice svojega dela, da ae mora boriti s težavami. Obžalujem, da se je predavateljica omejila na preveč spioeue. znane stvari, saj bi ok>; g4a povedati na podlagi wkuA»-ni z otroci, kaj bolj zanimivega in atačil
Problem glasbenega poni u. zj*.
ari problem giawž>wit vz<_ .u kuttore Maršev. Otrok, ki nfifti šoje i \ r*eu prve tone, ritme, akorde m metod' . . ,e ponšk^ vanja vreden. — ra kofrko t lanes. ko se Marši izčrpavajo v boju za raaktai
Stran 2
»SLOVKN8K1   NAHOD«, tare*. M. marca UST.
+ Stev. 01
Stavbno delavstvo proti akordnemu delu
Na račun v akordu sapoalastlli delavcev
Ljuntjsna, 13. marce Večina    *t*vbneira    delavstva    Jc    P roti
akordnemu delu, ker se je živo prepričajo — na lastni koži —, da od njega nima noben koristi m da zaslužijo la posamezniki na račun delavcev, laposlen^h v akordu-
Akordno C«Ao ae v stavbni strok i pov«s«n razJjkuje od akordnega dela drugih strok, kjer akordno delo ntaBnjejo po kosu odnosno po metrih: delavec v drugih strokah v resnijoi prejme nta*iJo «a ttdiko dela kolikor ca je opravil. V stavbni atjrolu pa navadno prevzema delo v akord polh* .Tli nrvi delavec-, dočim morajo delavci de-!atf za njegov dobiček. Poeoeto pa r*rc-^ameH) d >lo v akord manjše skupino zidarjev, po 4 6 ljudi, dočim ie na stavbi no petkrat več vseh delavcev. Vzemimo primer: Na atavbi je zanosi enih 15 zidarjev fn nad 20 težakov. 6 zidarjev jc pa vzelo delo v akord. Ostali zidarji so prisilni delat; po nogofth, ki jih jhn je diktirala skupina akordantov. ali pa zapustiti <lele. Prav tako je večina pomožnih delavcev prsiljena delati za akordante Vsi ti delavci prejemajo ume mezde. Po končanem d^u pride do obračuna do računan ju kvadreture »n knUiture. Toda na obračun ie treh* navadno oakati tudi po več mese>-eev. Od obračunske vsote odraČArnato izplačane ume mezde. Včasih oetanp prebi-t«ek. toda ne vselej. Preb tek si r-idelo zidarji, fc; so delo prevzeli v akord drugi se pa obrišejo pod nosom.
Ako se torej kdaj kdo skliiujc n.i dober zasfoi/ek v akordu i i treba pomisliti, da. >e dolno za^lužfla samo skupina, ki ft) »leto prevrela. Pravilno pravično bi bilo, da hi bili prebitkov deležu* vsi delavni, ki so dola-li v akordu, čeprav sami dela niso rirevzeli. Tedaj bi se po. izkazalo, da. bi bili đelefij ki bi odpadli na v^e delav-r-o neenako, tako majhni de" bi se nth£e»ne ^•ogel hvaljti z dobrim zaslužkom v akordu. Vendar za, vsakega delavca, ki dela v i nkordu   ni m<xroče vodit! posebej računov. 1
ker to dela, salo vedno skupno.
Akncdaooi pa,   ki prsi škodo in koso diuajti dstai nesreča za Stavbno delavstvo. FliDOimrti j« trsfaa. da sJoordaotf niso »tate ni pri enem fn istem podjelo, vzemajo detla, zdaj pri tem. ađaj psi podieSfn.
Zaradi prebitkov pri akocdnm dean. torej »radi prebitkov ki no j* prigarati delavci za drucra. ao starno padato akordoe
cene. kar je vplivalo tndi na urne mozde.
Značilno fa. da nekatera stavbna podjetja oddajajo vita  sta vhna dela. v akord ^ Iska-
zalo 6© ie pač, da tako zasJužijo več. skv sti še. ker se pri akoninem delu tudi lažje otresejo odgovornosti za vodstvo m nadzorstvo stavbe. Zaradi tega so pa silno prizadeti ptavbn,- delavci, ki so mnogi bree dela prav zaradi akordnega deb~ Kir SO akordne mevdo zelo nizke, je delavstvo samo podal i sevalo delovni čas. da bi vaaj p tem doseglo mezdo ki je potrebna za življenjski minimum kar pa sc ran nt posrečilo. Intenzivnost dela se je povečala tak*\ da jo slabo hranjeni delavec, le težko vzdržuje.
Usodno j*> pa tudi. da za varnostne naprave pri akordnem delu ni nfkdar pravega ffmisla fn ne dovolj časa. Pogosto ni dovolj niti inventaria. Podietje, ki odda delo v akord naloži vso odgovornost za varnostne naprave akord?mtu. Akordant pa nima časa. da h? posvečal dovoli pokornosti varno* f.ni m napravam, razen tega na navadno nima tudi dovoli strokovne izobrazi^. Prj vsem tem zahtevajo od njega solidno derfo. ftenar hi v taksnih razmerah ne smeli-
Iz vseh teh razlogov stavbno delavstvo odklanja delo v akordu in zahteva znosnejše delovne pogoj« ter m?zdo. lei bo primerna naftrm življenjskim rn knTtu.n>*rr» potrebam.
Drama: Zadnji signal
Odlična predstava je vsebinsko in s kreacijami vlog
močno zanimala
Ljubljana, 16. marca, •lunaska borba Burov za svobodo od oktobra 1899 do konca moja 1902 je zadnji, a najveličastnejši del ogromne, nad 430 let obsegajoče epopeje. Borba Burov, potomcev holandskih kmetiških izseljencev v južno Afriko, Se je vršila za obstanek naroda, za neodvisnost burskih republik, za hunski je* ztk, za posest zemlje, silno bogate pašnikov, pozdov, rudokopov in pa najizdatnejših naj-denišo zlata in diamantov, šlo je Burom za vse, kar je svetega in nedotakljivega vsakemu narodu, za vse, kar so podedovali in kar so si ustvarili jn si s potoki krvi in znoja, s strašnimi boji proti divjakom, zverem in naravi priborili tekom stoletij na tleh, ki so jim vtisnili neizbrisen pečat rvo^sko bunske kulture in patriarhalne kmetiske svoje poštenosti, vernosti in marljivosti
£e danes nam drgeta srce v silnem gnevu in boleti, ko se spomin jamo najgnus« nejše roparske vojne modernega stila proti Burom. V tistih letih je ves kulturni svet čutil z Buri, na tisoče prostovoljcev Jim je hitelo na pomoč in padalo na bojiščih za sveto in pravično bursko pravdo. Tudi prijatelj EgOO Moschc, Ljubljančan, sin odvetnika Ln poslanca, je kot burski konieniski častnik umrl za svobodo Burov. Poslal mi i c bil z bojišča za »81 Narode nek a i poročil, ki sem jih priobčil v listku, po4ein pa jc umolknil in izginil za vselej.
Takrat smo se navduševali za bunske voditelje, predsednika Pavla Krttgerja. za u^ncralc Jouberta, Cronjeswle VVeta. Louis sa Botba i. dr. rn se radovali njih čudovitih zmag. Ko je začel neprestano tepemi sovražnik oh laje vati svojo jezo na burskih ženah, olrokih in starcih, ki jih je v koncentracijskih taborišči!) pustil na tisoče po-mreti za lakoto, epidemijami in na*iktvi, jc prihjtel stari Kriiger v Evropo. Prosil .it* jomoči v Parizu, Berlinu, na Nizozemskem za svojo domovino in svoj narod. Zaman! Buri so morali spričo sočtrtja vsega svela utoniti v lastni krvi.
Zdaj smo gledali na odru igro iz te dobe. Godi se koncem maja 1902 v metftu Lyden burgii v TransvaaJu nekaj dni pred jKxlpi-som miru, ki je vzel Burom svobodo in ta-mostojnost In živo smo se zavedali, kako >e zgodovina jxmavjja, kako je l. 1936 zadela burska u«soda spričo sočutja vsega sveta Ln vzlic obupnim prošnjam vladarja zopet svoboden narod afričanski!
Dramatik Georg Fraser jo ustvaril zanJ-mivo, v prvih dveh dejanjih zelo posrečeno sliko ničelnih nasprotstev med Burj po izgubljenih bojih, ostro označenih neporPirs 1 jivih borcev in na drugi strani treznih pa-eifistov ter končno dvoje idealiziranih zastopnikov nmagovaleev poleg cgoieUčnega in maščevalnega židovskega trgovskega agenta. Z malo osebami je dramatik na le treh prizoriščih zajel občutje čn miselnost naroda na ogromnem prostranstvu burske-ga ozemlja po katastrofi-
Štefan Koos, bivši komandam v burski armadi, razlaga v krčmi Louisa Stejina bur-skim trem farmarjem svoj vojni načrt za splošni upor tjk pred podpisom miru. Opol* noči naslednjega dne nai zagrmi zgodovinski boben in zlete pod nebo rakete kot signal za splošno vstajo. V tej krčmi »poznamo rudi Viktorijo Cavcndisch, bivšo bolniško strežnico in »daj voditeljico hospitala za bnrske sirote; Viktorija je Mregla mie* n jer ju Johannesu Roosn, sinu komandanta, ko je padel ranjen v ujetništvu, ostal ujetnik par let in se zaljubil v Viktorijo. Vanjo pa je menda zaljubljen tudi captaia Gordon VVaaon, angleški poveljnik v Ly* denborgu. Ker je oče bolehen. se je vrnil sin fnžonjer; niti oče niti drugi Buri pa ne zaupajo zarote mlademu Johannesu, ker obča je z Viktorijo in ker te živel med Angleži.
Slučajno izgubljeni tirtek z lasteoročno napisanim načrtom Masne ustaje pade v ro* ke slučajno baš maščevalnemu židovakarou agentu, ki toče seveda takoj k poveljniku WDsonu. Pisec ketka jo Štefan Roos! Po-vmnd hi takega apofiiska takoi prljali i»
ustrolilj. \Viison pa je izjema izjem: ndline gre k etarcu, nego pove vse Viktoriji, ki naj razkrije očetovo fantastično namero inženjer j u Johannesu, ta pa naj posvari očes ta. V vojaj torej čisto neverjetni in nemo* goči ovinki, nemogoče obzirnosti.
V drugem dejanju amo pred enajsto ponoči, ko pnLhiti Viktorija v tujo hižo m po* ve Johannesu, kar ji je naročil Wi|son. Jo-hannes pa ne ve ničesar in ne verjame ničesar. Oče je vendar težko bolan in parne; ten mož! Kasneje oče Roos končno razlozi tudi sinu svoj naklep in vname se ostra, zanimiva debata. Prav zaradi te debate je napisana drama in je njen najboljši del.
Oče Roos noče priznati končnega poraza burskega naroda. &e ta zadnja vstaja naj odloči: smrt ali zmago. Kakor Horačev Rimljan misli oče Roos: Dulce et decorum est pro patri a mori; kakor mala Buttorfly sodi. da je bolje častno umreti kakor nečastno živeti; kakor Črtomir dopoveduje Johannesu. da manj strasna noč je v črne zemlje krilu kot so pod svetlim sojncem sužnjj dnovi .. . Johanues pa je inženjer, Lrezen racionalist, ki misli kakor Masarvk, da je lepo za domovino umreti, a še lepše zanjo delati in živeti; mis»lj kakor Napoleon, ki je dejal, da je bolje bit* živ pes, kakor mrtev junak, in postavlja geslo: Smrt ali pamet!
Stari Roos pa ne odjjeha; vstajo je že odredil, vse Angleže pokol jejo, torej tudi Viktorijo, a Johanne« naj opolnoči za bob; na. Tedaj sin osJeparj očeta: premakne na uri kazalec na polnoč in — gr« bobnat. Starca od razburjenja udari kap in zanj je bil signal zadnji, sina Johasmesa pa Angleži zapro. Da pa ustrele. hi pričakoval.
Fraser pa ie napisal tretji akt, ki je po svoji neverjetnosti skoraj komičen. Zakaj Wilson prepriča generala, da je Johaimea onemogočil vstajo in zasluži prav za prav odlikovanje. Viktorija, orodje Wilsonovo, zdaj lahko vzame inženjerja, a ko pridrvi Še krčmar Stejm, burski komandant, namestnik Stef. Roosa m vpričo Wilsona opsuje Johannesa, da je izdajnik in prodanec, ki je preprečil vstajo, se tudi temu preproste* žu, ki priznava ves naklep, ne zgodi nič. Lahko gre domov, zakaj NVidson je čudovito plemenit . . .
Tako sc lepo začeta in duhovjto nadaljevana drama izmaliči v anglofjleko komedijo, kt je grobo nasprotja zgodov?tw&e res* niče.
Toda predstava je prav dobra in režija Cirjla Pebevca izvrstna. I^erar ie igral BWt Roosa vseskozi odlično, močno pretresljivo ter je ustvaril zopet mojstrski lik junaka. Izvrsten jc J»n kot Johannes, modern pacifist; zelo simpatična in prepričevalna Viktorija, ga. Vida Jovanora. zelo okusna tu* dj po toaleti; plemenitega in prebrisanega VVjlsoma igra učinkovito C. Debevec. a domišljavega, pa omejenega generala M. Skr hinšek; krasen tjfp Bura je Cesar kot krč« mar Stejin. a zelo originalen m nov je Gregorin kot agent. Burski možaki so Plut, Potokar in Bratina. prav reahsti^rn" po maskah.
Xas, ki smo bursko tragedijo doživljali, je predstava močno zanimala. Nadejam se, da bo zanimala tudi današnji rod. Pacifistična tendenca je zdrava in lepa, toda na« čemo moramo vztrajati ob strani Štefana Roosa. Fr. G.
kalj P*
i Je pet Sfojl ■saočenki Ivanki Košta ga n* oostl povosOa kar dva
Slovenci v Ameriki
Pri delu v premogovniku v kraju Lrving-ston se je smrtno ponesrečil MIha Cerar, star 50 let, doma z Dregovlee pod Sv. Goro pri Litiji. Plast premoga se je zrušila nanj in ga sazula. Zapušča zono in tri sinove, žrtev nesreče je postni v Clevelaadu Janez Tomšič, doma, ni mni Mala nova pri DobrepoUo, star 59 let. Ko ne je vračal z dela je prišel pod avto m zadobC je tako težke posVorlV>t da ja kmalu umrl. Droga žrtev avtomobilske nsnruBu v CSevetan-&a Js postal Franoa mnnn, star 31 let.
V Ranioka je » let, v IfctopoTtu je umrl Franc Brjavee, rojen leU 1196 v Vonkin Vodenicah prt V New miintngii je pobrai* Jansna Khma, dama ki okoUoa Rito-v DniHtKi pa, Franca Derganca, ntae 06 nt V Evelethu je umrla Marija Bamntt, stara 98 let. Ka farmi v bUntet je mrk CBovnnka Kralj po-
đamade Matiekova iz VolĐdh T nft* V Ama riki je bila 35 let. V Elly js umrl Janez Majnrta. doma a Pcisnjnkaga. v FOrant City je umrl Janez Metek, star 65 lat, doma ni Tast Brag, farm Borovnicu y Whito Vallay je umrl eden prvih slovenskih nase-rjenosv Franc Rozina, star M let, doma ia Koatravnioe pit šmvuiem. V Ameriki je bil nad 45 lat, V cnevelandu je umrla Ana Horvat, rojena Vrbinec, stara 54 let, doma iz Javorja V Shebovganu js umrla Alojzija islsnnrk. stara 80 let
Dr. Alfred šerko:
Psihologija psihoz
vanje v okviru Filozofskega društva
Ljubljana., 16. marca.
V aoboto zvečer je predaval dr. Alfred fterko, dekan medicinske fakultete, v predavalnici mineraloškega instituta o psihologiji psihoz. Zainimiva tema, predavateljev© ime in sloves dose'ianjin predavanj Filozofskega društva, so predavalnico docela, napolnili z občinstvom.
Uvodoma je pozdravil predavatelja predsednik društva univerzitetni prof. dr. Vener. Obrazložil je kako to, da prireja Filozofsko društvo zadnje čase tudi takšna predavanja, ki stojijo že izven okvira čiste filozofije. Ni namreč vede od katere Ue bi peljale niti do filozofije in obratno vodijo tudi niti od ciste filozofije do posameznih ved. To je bilo povod že velikim zmešnjavam, ko so n. pr. filozofi brez prave upravičenosti posegli v druge vede ali ko so ziianstveniki, strokovnjaki v drugih strokah, posegali s svojega področja v probleme flonofije. Tako je prišlo do marsikaterih kulturnih grehov tudi že pri nas, in zato spada v okvir delovanja Filozofskega društva, da se taki problemi razčistijo po predavateljih, ki so enako doma na svojem, kakor tudi na filozofskem področju.
Nato je prevzel besedo predavatelj, ki je vpeljal svoje poslušalce v osnovne probleme psihopatologije. Psihologija psihoz, t. j. psihologija duAevnih bolezni, s katero ima opraviti psihiater, je precej primitivna, ker je samo sredstvo za prakso. Vendar ima tudi psihopatologija svoje velike teoretične probleme, ki jih obravnava teo-retičaia psihopatologija, toda ti niso za širše občinstvo. Psihoze so izrazite bolezni osebnosti same. Dočim telesne bolezni pri posameznih bolnikih razmeroma malo di-fertrajo, so psihoze bolezni z izrazito individualnim obrazom. Ni dveh psihoz, ki bi Imeli isti izvor. Razni bolniki, melanholiki, si domišljajo različne depresivne ideje. Eden ae smatra za velikega, grešnika, drugemu grozi ekonomski pogin itd.
Opažamo pa neko skupno jedro bolezni, pri melanholiji n. pr. produciranje depresivnih idej. Jedro je isto, samo psilošlio obličje je različno. Razlikovati moramo torej med izrazatirni simptomi in med simp t orni, ki so zgolj psihološki produkt. Značilne črte pri psihozah iste vrste imenujemo patagenetične momente, ostale znake, ki tvorijo individualni obraz boiezni pa imenujemo patoplastične momente. Naloga zdravnika je predvsem ta, da dožene v posameznem primtni tipične in individualne znake. To je pa zelo težko, ker so psihoze visoko kompleksni pojavi, zelo zamotane strukture.
že med osnovnimi, patogen etičnim i znaki razlikujemo primarne in sekundarne. Bolnik n. pr. veruje, da je izgubljen, da ni rešitve. Vsako prigovarjanje je zamaaij, v strahu in grozi pričakuje svoj konoc. Imamo takoj dva momenta, idejo neposredne ogroženosti in efekt strahu in groze. Oboje je lahko prvotno ali sekundarno. Pri melanholiji n. pr. je prvotna emo-cijonama motnja (afekt); ker je bolnik melanholik, si umišlja depresivne ideje. V primeru parane idr. e psihoze pa so miselne motnje prvotne. Ker vnaša bolnik v opazovanje in sklepanje bolestne momente, prihaja do blodnih misli in vsied teh šele nastopajo emocijonalne motnje kakor je strah, groza itd
Vprašanju, ka»tere značilne črte na bolezni so patogen etične in katere so pato-plastične, se torej še pridruži vprašanje, katere patogenetične črte so primarne, katere so sekundarne.
Konkretna vsebina blodnih misli pri posameznih bolnikih je determinirana od raznih činiteljev. Dedni in biološki faktorji dajejo isti bolezni pri različnih bolnikih značilne poteze. K činiteljem, ki tako na splošno oblikujejo psihozo spadajo predvsem temperament, razine druge podedovane posebnosti, ki jih strnemo z izrazom dedna obremenjenost, razlike v spolu, v življenjskih dobi, razlike v rasi in drugo. Vedri temperamenti se obnašajo v isti bolezni drugače nego depresivni. Ženske imajo afektivno sočnejše psihoze kot moški, psihoze pri poljskih tkiih imajo svojo posebno barvitost itd.
Cisto konkretno vsebino psihoz pa definirajo šele psihološki patoplastični faktorji. V vsaki duševni bolezni prihajajo do izraza življenjske izkušnje bolnika, vzgoja, izobrazba, socialni in idejni milje, v psihozo vnaša bolnik svoje navade in razvade, svoje riajskritejse mish in želje. Velik vpliv ima posebno milje. Vera v obsedenost in zle duhove je dala vsebmo psihozam prejšnjih stoletij. Bolniki so se čutili od hudiča obsedeni, so slišali glasove iz nebes in iz pekla. Dandanes čuje bo mik glasove po telefonu.
Psihoze za časa faraonov so se vsebinsko razlikovale od sedanjih,
Poleg miljeja igrajo važno vlogo razlagalne ideje. Psihotik, t. j. bolnik, ki je obolel za duševno boleznijo, ni alogično bitje, ki nič ne wnšm% nič ne vpraša, si nič ne razlaga. Sicer poznamo psihoze, kjer polagoma vse psihične funkcije nehajo, kakor pri progresivni paralizi, pri arteriosklerozi mošgm itd, večinoma pa bolniki vedo, da so v zavodu za umobokie, poznajo zdravnika, pravimo sklepajo, a trčijo pri tam na e^ajsa, ki jih zdrav človek na pozna. Paranoik si n, pr. umišlja, da je preganjan. To je za njega nedvomijiva resnica. A sedaj stoji pred vehtom vprašanjem: zakaj je tako. Cisto pravilno sklepa od napačne osnove dalje in si ustvari cel kompleks razlagalnih idej, ki so v medsebojni logični zvest, toda ker je osnova ali izhodišče napačno, tm—^ na prvi pogled vtis, da ni v bolnikovih blodnih idejah nobene smiselne zvene. Iz vosokokompleksnega sistema idej je sedaj seveda tenko priti do !, ki inraza splošni značaj bolezni.
Važno dejstvo je. da bolnik indekije svojo psihozo sam, kar vzbuja vtis, da m
enotnih struktur. Vendar opažamo, da imajo tudi individuelne psihoze veliko formalno podobnost, imajo dosti več skupnega nego bi človek pričakoval. Bolniki reagirajo v podobnih situacijah podobno. Vedno se v psihopatologiji pojavljajo iste blodne ideje. Pri priprostih kmečkih ženicah se vedno ponavlja misel, da so nekaj zagrešile; pri moških stopa bolj v ospredje ekonomsko življenje. Hipohondsri imajo vedno neko izredno bolezen; možgani gnijejo, kri se izpreminja v gnoj. želodec razpada, nikoh pa nimajo angine, ali srčne napake. Parafrenik je n. pr. vedno prepričan, da snujejo proti njemu komplot kakšni jezuiti t ali framasoni, socialisti ali komunIstL Povsod pač opažamo, da se ponavljajo pri določenih boleznih določene posebnosti, opažamo da se v isti bolezni obnašajo bolniki zelo slično. Duševno bolan človek reagira na bolezen po neki stereotipni šabloni, ki se vedno ponavlja. Kakor smo si vsi ljudje slični v slučajih panike, velike nesreče, groze ali veselja, tako smo si podobni tudi v mraku duševne bolezni.
Glasno odobravanje je nagradilo predavatelja za njegova zanimiva izvajanja. Ker se nihče ni prijavil k debati, je predalnik društva predavanje zaključil.
Gostovanje Zuite Buczvnske
Ljubljana, 16. marca Ga. Buczvnska, ki bo gostovala v Četrtek 18. t. m. v operi, je nastopila pred kratkim z velikim uspehom v Beogradu m Zagrebu. Na berlinski OUnmpijadi je dosegla s svojimi stvaritvami poleg Mije Ćorak ove prvo nagrado in prstan. 6e kot otrok se je posvetila pleauemu študiju, ter ga je kasneje nadalj-:*vala in izpopolnjevala v šoli slavne Biezynske v Varšavi, pri Guentheru in Godlevskem na Dunaju.
Njena stroka so narodni, stilizirani in karakterni emocionalni plesi. Njeno umetniško prizadevanje stremi za tem, da vnese v umetni ples erudiciji svojega, poljskega naroda. Svoje plesne impresije zajema iz narodnih plesov, ki jih prinaša deloma stilizirane, S plesom interpretira po-edine življenjske emocije kakor: Dete brez doma. Delavka, Iz knjige džungle in podobne slike iz življenja, svoje plese komponira pretežno na poljsko glasbo, na narodno za folklorne plese in umetno za druge. Mlada plesna umetnica, ki je spoznala na berlinski Olimpijadi predstavnike našo jugoslovanske plesne umetnosti in naše plese, se izraža o njih z največjim občudovanjem in toploto. Z njenim plesnim večerom bodo imeli Ljubljančani priliko občudovati umetnost Buczvnske, ki je dosegla tako velik uspeh pred tako serioznim forumom kakor je bila jury na berlinski Olimpijadi, ter spoznati predstavnico poljske plesne umetnosti. m. s-eva.
Preskrba LJubljane z mlekom
Ljubljana, 16. marca. Iz siške nam pišejo: Naj le še kdo reiče, da je Ljubljana dolga vas! Koj jo bo dobil po glavi; kajti Ljubljana je moderna, da kar poka. Kmet je zdaj visoka moda Dame nosijo dečve, gospodje pa tudi nočejo zaostajati. Hočejo se uveljaviti, za blagor naroda seveda.
že pred leti so jo skuhali, danes bi jo radi do kraja. Se čisto lepo sliši: kmet — mleko — zadruga. Odkar smo postali meščan je, se nas ne morejo nekateri odkri-žati. Nekoč, pred leti, jim nase mleko ni bilo všeč. Takrat je bila med nami in mestom mitnica. Takrat ao imeli vesčaki lahko delo. Kdor jim ni bil po godu, ni smel z mlekom v mesto. Kar na lepem smo morali izvedeti, da je samo mleko od nekod dobro, ce je naša krava zaromala v tak izvoljen kraj. je bilo njeno mleko takoj potrjeno, če pa je iz srečnega kraja prišla k nam ne vena kakšna molzna od-ličakinja, je bilo konec njenih vrlin.
Tako je, če začno krave z visoko politiko! Kljub temu imamo vendar v Ljubljani še precej pametnih ljudi. Ti so pSTedah raznim posili razumnikom, da dajejo krave ljubljanskih okoliških kmetov čisto dobro mleko.
Kaj pa zdaj? Ne bodi jih treba razumniki vihajo nosove. Moderno gospodarstvo jim roji po glavi. Naši vozički jih bodejo v oči. Avto je vendar lepši, ali ne? Tem nevabljenim zaščitnikom bi svetovali, naj se udsnjajo tam, odkoder so prišli, daleč za ljubljansko mejo. Tam naj se trkajo na zadružna prsa in dole dobrote. Mi namreč živimo po kmetsko, zato si čisto nič ne želimo, da bi kdo brez potrebe komandi ral in na naš račun gosposko živel. Zadružni duh nas kmetov ne pozna ravnateljskih plač ne pohajkovanja, marveč medsebojno enakost in trdo, resno delo! Sčasoma bomo že tudi mi marsikaj prepleskali, mlečni avto pa lahko gospodje, ki jih lomijo skomine, ohranijo zase. Ni nas aram vozičkov, ne hlevov, ne svoje lepe živine, pač pa želimo, da bi tudi drugod imeli — vsaj tako! Kaj ne, zadružno inlekarno nam svetujejo nekateri, mi pa mislimo, da je to vendar čisto naša ljubljanska zadeva, ah ne? Odlocih se bomo pač sa to, kar bo nam prijalo, m za tak okohs, kakršen bo potreben. Zaradi tega seveda odklanjamo nauke s take strani, kjer so sami potrebni pouka. Vsak pred svojim pragom, to za ■ nas se zmeraj velja. Takole pa a vime: V I Ljubljani imamo dovolj domačih,
rjud, k3 nam bodo lahko Tem bomo gaupaJl Sodimo namreč, da nam le cm morejo pomagati, ki so samt snah kaj gospodariti. Kdor jo savoz ga Imetje nimamo v onsteh, pa naj Ima še toliko ravnateljskih vrlin. Zato tudi mlekarskim, diletantom svetujemo, naj si na svoj boben nsgUM drugo kozo, ker kmetje svoja ne damol Skupaj 3 tržnim n 11 turo tvom in gospodarstveniki bomo kmetje as našli pravo pot in dosegli gospodarska cilje, ki bodo v korist vsemu ijomjanskemtj prebivalstvu. To na vsekakor brez vsevednih zgagarjev, ki jtm zato kjtčemo; »Proč roke od nas!«
KOLEDAR
Danes: Torek, 16. marca katoličani: CH-rijak, Hilarij.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Beethovnova velika ljubezen.
Kino Ideal: Lov za zlatom.
Kino Sloga: Orijent.
Kino Union: Dekliški internat.
BL Produkcija Glasbene Matice ob 18.15 v veliki Filharmonični dvorani.
Prirodoslovno društvo predavanje univ. prof. dr. Boris Zamika iz Zagreba o po~ mlajenju ob 20. v Delavski zbornici.
Legija koroških borcev občni zbor ob 20. v društvenem lokalu pri >Sokoluc.
Klub izložbenih aranžer je v občni zbor ob 19.30 Trgovski dom.
ReeltaelJHkl večer g. Milana Skrbin*k:i ob 20. v dvorani Mestnega doma,
DEŽURNE LEKARN F Danca: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Kura! t, Goaposvetaka cesta 10, Bohinec ded. Cesta 29. oktobra SI.
/rdi se nam, da vprašanje ifrffJanJs PHSi Jugoslavijo in Bolgarijo ne spada v i>k\-ir naše domače dnevne politike, f^/oift hi mislit, da jc to jasno, kakor beli dan, tako jasno in razumijh*o, da bi bilo odveč i/ gubi jati o tem vsako besedo. Toda v svt>-jem pritlikav&tvu smo tako veliki, da niti tako važnih splošnih vprašanj ne moremo izločiti iz svoje politične zagrizenosti.
Velik prijatelj bolgarsko-jugoslovenskegd zbližanja, bivši minister Dimo Kazasov je bil te dni naš gost. Mislili smo in tudi trdno uverjent smo bih. da bomo vsaj med HJ€ go\'im bivanjem pozabili na s\*oje politic ne razprtije, da ga bomo sprejeli  in po~ zdra\'lli kot celota, \*si enega duha in enih misli, vsi z eno vročo željo, da bi njegovo delo čim prej obrodilo pral:tične sadove. Pa se jc zgodilo, da je bil naš gost nel.jc skromno pogoščen  in pozdravljen  in fafu se jc pokazalo, da se nikoli m  nikjer n«.* moremo otresti svoje politične rsglfn sti. Pogrešali smo namreč nekaj gospodo ki so izostali očividno namenoma, ^•1       ..... « <
»Slovenec« je v nedeljo ptiobčil pod na.<l<> vom »Kdo je kriv« zelo lepo in pomiriji\*> pisan uvodnik. Toda kaj pomagajo taki uvodniki, če pa siovori
SprervTtC V SKiau
jo teorijo s prakso, pa ne bo treba iskati krivcev' ne na eni, ne na drugi strani.
Iz Trbovelj
— Izid volitev delavskih zaupnik - : nedeljo si je rudarsko delavstvo v revirjih izvolilo nove zaupnike IL skupine Rudarske zadruge, ki je stanovska organizacij 1 vsega rudarskega delavstva v smislu Ra kona o zaščiti delavstva. Volilna udeležrn je  bila  povsod  izredno velika, daairavno je skoraj ves dan deževalo. To je pripisati predvsem   živahni   agitaciji posamezn:! strokovnih skupin med delavstvom, ki sta jo zaključila sobotna shoda v delavskem in društvenem domu. Včeraj se je v.
le še agitacija od hiše do hiše, vendar s-, je pa večina delavstva odločila že zadnja tri dni, komu bo poverilo zaupniške runi cije za bodoča tri leta. Volitve so se vršil, po večinskem sistemu in so na vseh obr 1 tih z absolutno večino prodrli kandidat jc. ki jih je določila Zveza rudarjev Jugoslavije in kateri so večinoma pripadali remu zaupniškemu zboru. Na vseh obratih so bili izvoljeni delegati socijalistične orijentacije, opoziciia je dobila edinole en. -ga namestnika in sicer na zunanjem obm-tu. Tudi v Zagorju in Hrastniku je bila udeležba nad 80^. Tudi tam so socijalisti zmagali. Volitve pa so potekle v vseh treh revirjih v popolnem miru in redu. —
— Bolgarski gostje v Trbovljah: V soboto je dospel v Trbovlje g. inž. Radoslav, ravnatelj rudnika Perntk v Bolgariji v spremstvu Se enega stanovskega tovariša iz Sofije. V spremstvu tukajšnjih rudniških inženjerjev sta si ogledala razne rudniške naprave, zlasti razne moderne od-kopne in od vozne metode v jami in na dnevu ter separacijske čistilne in nakladalne naprave. O modernem tehničnem ustroju trboveljskega rudnika sta se izražala zelo pohvalno, gotovo pa bosta skušala najmodernejše obratovalne metode našega nidnika uvesti tudi v bolgarskem premogovnem gospodarstvu, ki je deloma V razvoju. Oba bolgarska inženjerja sta bila gosta rodnika in sta. v nedeljo zjutraj zopet odpotovala proti Zagrebu. — Iz obiska obeh bolgarskih gospodarstvenikov v največjem jugoalovenskem premogovniku v Trbovljah bi se dalo sklepati, da bo po-Utično zbližanje med obema našima slovanskima državama, ki je bilo nedavna tako srečno započeto, pospešilo tudi gospodarsko zbližanje med obema bratskimi narodoma, ker bo poleg politične pač nni-boljša podlaga za trajno bratsko f^i*^ obeh naših držav. —
— Zanimiva tekma: Med silnim nalivom in na razmočenem terenu igrišča na Vo-lajevem travniku sta v nedeljo popoldne nastopila v prvenstveni tekmi za prvenstvo I. razreda tukajšnji SK Amater in ljubljanski SK Reka ki je postavil na igrišče svoje najboljše igralce. SK Amater vajen svojega igrišča in tudi razmočenega terena je postajal vedno borbenejši, ko je videl, kako Rečanom spričo vremenskih težav in neprilik upada pogum. Priznati se pa mora, da so igralci SK Reke igrali izredno elegantno in spretno, toda končno le niso mogli ubraniti silnega sunka Ama-terjevega napadalca, ki je poenal žogo v gol in s tem odločil poraz SK Reke. Amater je s tem odpravil ljubljansko okrožje |n nastopi sedaj proti mariborakrm klubom. —
Štev. 61
»SLOVENSKI   NAROD«, torek. 16. marca 1017.
Strem 3
DNEVNE VESTI
— Jugoalovonl! Nova obmejna rastava za HotedrJico vas bratsko zovel Sprejmite jo na njeni oota iz nacionalne Ljubliane na naAo zavedno, obmejno postojanko — Uo-
tedrSi-co. k.!er bo plapolala za svobodo in čast domovino, Jugoslaviji! Vsa nacional-na društva in vsi, ki ste *e pravi Jugoslo-voni ter vam je oporoka našega pokojnega, kralja Mučenika: »Čuvajmo Jugoslavijo«, sveta odzovite sel Vozniina je polovična, tia in nazaj Din 15 Ckihod iz kiubtjane v Logatec z vlakom oh 6.15 zjutraj. PriČetek slavnosti bo v Gor. Loeratcu ob 10. uri dopoldne. Ob 16. un popoldne bo igra v So-klskom domu. ki bo v prid obmejni zastavi. Bratje sestre. Jugoslovani! Pokažite, da še spoštujeta našo skupno zastavo našega nesmrtnega kralja Mučenika, ki naj pod vodstvom našega kralja Petra TT. svobodno plapola! Zato vsi v nedeljo 21 t, m. v Gor. Lotratec!
— Kabel Maribor — Beocrad. Komisija poštnega ministrstva proučuje te dnd vprašanje telefonskega in brzojavnega kabla med >Lar:3K>rom in Beogradom, ki bi vezal Dunaj preko Maribora in B?>ogradn s Sofijo te Oe.rigradom. Poštni minister ie dobil s posebnim amandmanom pooblastilo, da. na>ame v ta namen 900 000.000 Din po-potfla Vse potrebne mednarodne pogodb« so že podpisane in kabel ?ačno v kratkem polagat*. Z njim bo ivetan* sredntja Evropa z Balkanom. Avstrija ie pa sklenila podaljšati svoj kabel do nase meje.
DANES POSLEDNJIČ ! Pustolovni film
O R 1 J E N T
Garry Gooper in Madeloine Garroll
TE*. 2V24
MATICA
Grandijozno  filmsko delo BEETHOVNOVA VELIKA LJUBEZEN
njegovo delo in njegova bolest Harry Baur Danes predstave samo ob 16. in 21.15 uri. Predstava ob 19.15 odpade radi koncerta.
jsT.
Danes poslednjlč ! Najlepše filmsko delo v režiji G. Bolwary-ja
DEKL16KI INTERNAT (Princesa Dagmar)
Angela Salloker Raoul As lan
— Novi jugoslovenski tiskovni atass V
Pragi. Za j«ugoslovensk ?^a tiskovnega atašeja ;e bil po odhodu dr. Rankovica ki ee je mudil v Pragi samo nekai mescev, imenovan dosedanji tisko.ni ataše pri nažem^ poslaništvu v Varšavi Mare-s. Mares ie stu-na praški univerzi in ima dobre zvest t- češkoslovaško javnostjo
bodel v gostilni Uršulo Buloavo ter jo • kosom žoieia hujSe ranil na glavi. Napa-denko so morali prepeljati v ljubljansko bolnico.
— Tetka nesreča, V vasi Mibovljanski Jarak blizu Varaždina se je pripetila včeraj težka nesreča. V hiši kmeta Gjure Si-mončiča so se igrali okrog štedilnika trije otroci. Na Štedilniku je stal velik lonec vrele vode, ki so jo otroci prevrnili nase. Vse tri otroke je krop tako poparil, da sta dva izdihnila, tretji se pa bori v bolnici s smrtjo,
— 8.000 jaje se je razbilo. Blizu Lud-brega so preložili cesto in jo ogradili, ker še ni dograjena. Nakdo je iz objestnosti potrgal deske in ko je peljal hlapec trgovca Roberta Hacherja v nedeljo pozno ponoči 8.000 jajc domov se je voz prevrnil in vsa iajea so se razbila.
— Samomor beograjske zdravnice. V Beogradu si je v nedeljo zvečer končala življenje zdravnica dr. Draginja Trpkovič. Najbrž je Šla v smrt zaradi bolezni, ki jo je vzela preveč resno. Bala se je. da bo podlegla tuberkulozi, toda njena bojazen ni bila utemeljena.
Iz Ljubljane
—I j Surovost. Pišejo nam: V soboto pozno ponoči je odhajala večja družba, v kateri so bili tudi inozemci, iz >Emone«. Ker so stanovali vsi v '-Metropolu«, je eden iz* med družbe najel taksija, da jih popelje tjakaj. Med potjo je po nesreči počila šipa, ki v vozu loči šoferja od pasaži rjev. Ko so se ustavili pred hotelom, je šofer zahteval kot odškodnino za šipo sprva 700 Din. nato pa 300 Din. Prisotni Lubljančan je k temu prifomnil, da je ta zahteva močno pretirana in da je škoda s 100 Din več ka kor poravnana. Ta stvarna pripomba je šo* ferja tako razjarila, da se je zaletel v dotičnoga gospoda in ga park rat vr^el ob *la in ga nazadnje še s pestjo sunil v lice, da je bil gospod mahoma ves v krvi. Dogodek bo ime] seveda svoj epilog že na sodišču, ker je napadeni aospod moral iskati zdrav ni^ke pomoči. Taksna surovost se sicer ob; soja sama, vendar pa je umMno in potrebno, da tudi pristojna oblast pouči ljudi, ki zagrese takšne surovosti, kako se mora jo vesti napram občinstvu.
—Ij Posnemanja vredno. Notici v sobotni Številki >Slov. Naroda« pod >Velika nadlo^ ga krošnjarjev« se pridružujem v polni me ri tudj jaz. Ne samo najmanj pet. tudi deset v eni uri se jih nabere ter kar drug dru gemu podajajo kljuko. Pripeti'o se mi e celo, da me je v 10 minutah eden in isti nadlegoval s svojo vsiljivostjo. Zlasti so ti vsiljivci nadležni po dalmatinskih gostilnah in vinotočih. Vsem gostilničarjem pa naj bodo v posnemanje gostilne pri »Figovcu«, *Kajfežu< v Nebotičniku in Jelačinu na Do5 lenjski cesti. Tu ne vidiš nikdar nobenega krošnjarja, ker mu gostilničar še predno vstopi v lokal vstop prepove. Ako prepovedi oblasti ne zaležejo. naj gostilničarji sa mi to nadlegovanje prepovedo. Ce pa tega ne store in so jim krošnjarji ljubši od gostov se pa tj takih gostiln  lahko izognejo
čudežni dogodki v svetovnem romarskem mestu Lurd posneti v prvem zvočnem
filmu:
LURD V ČARU SVOJIH ČUDEŽEV
od Četrtka, 18. t. m. dalje na programu kina Uniona. — Življenje male pastirice svete Bernardke. — čudežno ozdravljenje neštetih bolnikov pred lurško votlino.
pod pokroviteljstvom g. knezoškofa dr. Grego-rija Rozmana v sredo, dne 17. t. m., ob 30. uri.
Vstopnice v predprodaji za to predstavo pri blagajni kina Uniona od danes naprej.
Svečana predstava
- Subotičanka predlagana  za Nobelovo
nagrado. V Amerik' se jc ustanovil odbor, v katerem so med drugimi Selma Lđger-l«'tf. prof. Einstein, pisatelj Komain Rol-iand in druge ugledne osebnosti. Ta od-bor pred kura na i bi dobila l^to*n>o Nobelovo mirovno nagrado Rozaliia Sdiwimmer. znana jz časov revolucije cmofa Karolvja leta 191* r.a M a ižarskejm Roxaiija Schwim-mer živi Sedaj v New Yorku in v&e svoje živi jen je ie delovala za mir. Rojena ie bila pred 59 leti v iSulKvtra. kjer se ždve njeni starši l>eta 1918 je bila diplomatska zastopnica Madžarske v Švici. Leta 1924 ie predsedovala mednarodnemu mirovnemu kongresu v NV;s!iingtonu.
— Ctaapsdinjek* zadeve, ki lih obravnava
>Go<podinjac. strokovni list za gospodinj? stvo. v svoji 3 številki, morajo v veliki meri zanimati tudi širšo javnost. Tako na pr. iitamo v 3. zvezku razpravo, ki jo je napisala C. štebi-Pleško o gospodinjskh zbornicah. Na vprašanje gospodinjskih zbornlo pri nas se povrnemo ob priliki. Zlata Pirnatova se bavi s stanovanjskim vprašanjem pri na*. V listu pa najdemo se celo vrsto stro* 1 ovnih Člankov in informativnih notic, ki morajo zanimati sleherno gospodinjo. >Oo-^podiuja«: je glasilo Zveze gospodinj in izhaja mesečno.
— Uprava policije v Ljubljani opozarja na razpis, ki ie brl objavljen v >SJužbenih novfnah« glede licitacije za dobavo 100 bluz in 43 hlač, ki bo 2*2. 4. m. ob 10. pri upravi policije v Ljubljani.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, hladnejše vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani. Mariboru in Zagrebu. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 23, v Beogradu 20, v Splitu 17, v Sarajevu in Zagrebu 16, v Ljubljani 14.8, v Mariboru 14. Davi je kazal barometer v Ljubljani 768.5, temperatura je znašala 1.4.
— Pozor ua sleparja! Cesto se pripelji da se zglasj pri tej ali onj družini, ki ima sina pri vojakih, navihan slepar in zvabi od fantovih staršev ali sorodnikov pod pre* tvezo denar. Takih trikov se poslužujejo navadno vojaški begunoi, kj dobro poznajo razmere Zdaj hodi po deželi okrog svojcev, ki imajo sina-vojaka približno 22 let star mladenič. temno(>olt, slabih zob. oble« čen navadno v črn suknjič in modre hlače. Kant se ie zglas.il pred dnevi tudi pri po-6estnici Mariji Zupančič v Ločah pri Brežicah jn ji natvezil. da ga pošilja njen sin po denar. Slepar je izvabil od Zupančičeve 500 Din
— Dva poškodovanca. 241etni kovač Ja- i nez Prelogar. doma iz Češn.;ice  Je vfteraj padel s ko2X)lca in si zlomil levo nosro. V j Mirni na Dolenjskem je nekj Anton N. nar J
in gredo v take, kjer imajo pred temi nad ležneži mir. — Eden v imenu mnogih.
—Ij Bolgarski umetnik rastavlja ovoje slike, v nedelio ob 11. ie bita ~vwaTtop; ce vem paviljonu v Tivoliju otvorjena razstava edik znanega bolgarskega umetnika g. Pavla Franeeliskega iz Sofije. V imenu Slo venskega planinskega društva in Jugosio-venskobolgarske Lige je otvorit razstavo Ligin predsednik Rasto Pustoslemiek, ki je v svojem nagovoru podčrtal potrebo kultur5 nega zbližanja z brati Bolgari in povdarjal. da je kulturno zbližanje podlaga in pogoj tudi za politično zbližanje. Pozdravil je občinstvo, k| se je v lepem številu zbralo k otvoritvi, zlasti zastopnika mestne občine g. prof. dr. Molela m predstavil navzočega izredno simpatičnega umetnika Francaliske-ga, želeč poln uspeh njegovi prireditvi. — Slike so akvareli iz Pirin planine. Večino« ma krasne zianske pokrajine. SHk je okrog osemdeset. Par navzočih naših umetnikov se je prav pohvalno izražalo o razstavi, občinstvo samo pa je z največj4m užitkom ogledovalo prekrasne akvarele iz doslej nam malo znanega Pirinskega gorovja v Bolgariji. Takoj po otvoritvi je bilo prodanih okrog 10 slik. Slike so prav po ceni, po 350 Din. Med kupci navajamo zia&U predsednika ljubljanskega velesejma g. tovarnarja Fr. Bonača in bivšega bana dr. Dinka Puca. Priporočamo posebno nas:m planincem, ©ploh pa vsem prijateljem pri* rode in lepe umetnosti, da sa ogledajo to izredno zanimivo izložbo. Umestno bi bilo, da bi posetile razstavo tudi naše šole. Za dijake v skupinah znaša vstopnina samo 1 dinar.
—Ij Predavanje SPD: Ga. M. M. Debela-kova je po svojih prvenstvenih vzponih, zlasti v fipikovi severni steni in v skupini Montaža, dobro znana ne le pri nas, tenis več tudi pri inozemskih alpinistih. Izvedla je tudi v Dolomitih več irzedno težkih plezalnih tur. Predavateljica je članica avstrijskega Alpenkluba, ki sprejema le najbolj še alpiniate v svoje vrste. Pod okriljem te* ga kluba ie ga. Debelakov a priredila števil, na predavanja na Dunaju in v Gradcu. Vsi, ki so čitali njene spise v »Planinskem Ve*t-niku«, dobro vedo, da zna predavateljica izborno sukati pero. V Ljubljani je predavala že pred letj o plezalni tehniki in je takrat veliko število pUnincev z zanimanjem sledilo njenim stilno in stvarno do* vrženim izvajanjem. Jntri. v sredo 17. t. m. ob 20. uri bo ga. Debelakova po daljšem presledku pripovedovala v dvorani Delavske Zbornice o svojih rzvršenih turah v Dolomitih in v Angliji. Vstopnice so na razpolago v predprodaji v pisarni SPD na AJeksandrovi cesti 4*1.
—Ij Zvesa akademsko izobraženih lena
bd imela svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 21. marca, ob 10.30 uri v klubski sobi kavarne »Union«. Na dnevnem redu poročilo odbora. Udeležba za Sanice obvezna.
—Ij Jasnitvens m4*van> fliortsplsv;
nega dni it t« v Ljubljani bo v četrtek 18-t. m. v mineraloški predavalnici na univerzi,  pritličje leve ob ls. uri. Predaval
bo g. prof. E. Schmid o temi »Kemični ustroj nalivne celuloze in drugih pol ime r-nih hidratov«. Dostop vsakomur brezplačen.
—Ij Pri Seatjakobtanih le veda« »Zakon
e| stavkajo«. Radi valikega mani man j a, ki še vedno vlada sa burko »Zakonci stavkajoč je bila uprava šentjakobskega odira prisiljena napovedati se dve predstavi m sicer na praznik sv. Jožefa popoldne ob IS.le uri in v nedelio 21. t. m. zvečer ob 20.15.
—Ij »O pomlajevanju« bo govoril g. univ. prof. dr. Boris Zamik iz Zagreba v torek 16. t. m. v dvorani Delavske zbornice. Ob Številnih skiopticnih slikah nam bo povedal in razložil najnovejše o naporih človeštva in znanosti, da rešita vedno aktualni problem. Prese janje spornih žlez s človeka na človeka ali z opic na človeka, kakor tudi razni hormonski preparati naj dopomorejo starajočemu se človeškemu telesu do nove mladosti. V kolikor je znanost uspela, rešiti ta problem, bomo slišali iz ust izkušenega biologa, našega predavatelja. Posetite to predavanje Prirodoslovne-ga društva v čim večjem Številu Začetek ob 20. uri. Vstopnina 4 in 2 Pji.
—Ij Danes ob 18.15 bo v veliki filharmo? nični dvorani II. produkcija iz cikla »Učite se glasbe«. Na tej produkeiji nastopi preko 20 gojencev klavirskega in violinskega oddelka Šole Glasbene Matice. Nastopajo za-četn'ki in gojenci vitjih razredov. Ierajo skladbe iz domače in iz tujih literatur. Jutri v sredo je produkcija, na kateri nastopita mladinski zbor in Šolski orkester Glasbene Matice, v Četrtek pa je produkcija konser-vatoristov Danes govori pred začetkom produkcije prof. Sivie: Kaj s: obetamo od pouka v glasbenih Jotah, v sredo ima pre davanje prof. L. M Škerjanc. v četrtek pa prof Marijan Lipovlek. Začetek vselej ob 18.15 zvečer v veliki dvorani. Spored, ki stane 3 Din in velja kot vstopnica, se dobi v Matični knjicrarni.
—Ij Protihiberkubizna Zveea v Ljubljani bo imela svojo 6. redno letno skupščino v nedelio 21. marca 10^7 ob 10. dopoldne v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev z običajnim dnevnim redom. Za* nimivi bodo referati ga-po I a primarija dr. Roberta Neubauerja o delovanju protitu* berkuloznih dispanzerjev v dravoki bar.ovis ni ter gg. primarija dr. Minama Franca o > problem u kostne fosteoarriku'arne) tuberkuloze v dravski banovini« in dr. Franca Pebevca o vpra-aniu: Kaferj pM/rruberku-lozni zavod   so nam ;ot!-ebni?<
—Ij TK Skala va.bi 61anstvo, da b4#> Istt važnega OJeaoskega sestanka ki bi jutri ob 20. v kluboveffn lokalu. Slomškova uL 1.
—li Opozarjamo na Hterami večer, ki bo
drevi ob 20. v dvorani Šentjakobskega pto-daj ščsi. Prznani ii'-itilec in reSle-e« Milan Skifrjmftefc bo reHr.j.ra] biosrrnfsko dramo Ivana Mraka o velil-eni nemškem pesniku in mislecu K'^istu. VstonRic* po 2 do 8 Din se dobe v trafik; n-°6'>roti erlnvne pofete fer pred večero*"1 v bia^rajni v Mesenem domu.
—Ij Jožice in J«žeti godnje'o v četrtek /.večer r>r Hikiieu o*b zvokih srolb?. petin rn plesa. Za dobro vino in prijetno zabavo nreskrbljo.no.
—4j Di;ak pobegnil. Neznanokam je pobegnil z doma že 8. t. m. dijak II. razreda realno gimnazije v Ljubljani, Rainold Golf, stanujoč Pred škofijo 1. Fant je star 12'tet, za svojo starost dobro razvit. Na sebi je imel rjav Hubertus p!a«č in rjav klobuk.
—li Tatvine v mestu. V noči na nedeljo je nekdo ukrade! iz i^odstrednega stanovanja S'»4ar Brigite v Jupljevi ulic- 3, dve sre* t)rni ino5k; uri !n z!at ino'tki pestsn, v vrednosti 500 Din. V eoboto ponoči je bilo vlomljeno v skladišče trgovca Ivana Husa na Ižanski cesti 03. Tatovi so odnesli 'JO kg riža, p'.etenko z 20 1 ruma. dalie pleten ko (12 1) žganja in steklenico (4 1) oda. Prizadeti trgovec ima blizu 2000 Din škode. Celo telefonski aparati niso varuj pred lopovi. V soboto je nekdo vdrl v telefon-ko celico na odcepu industrijskega tira za tovarno Sa^urnus, ob progi Ljubljana*Zalog in ukradel na škodo železniške uprave l*kX) Din vreden telefonski aparat % baterijo vred. Dne 13. t. m. pa je bilo krošniarju Antonu Prijatelju ukradeno iz podstrešja Pengovovega hleva na Karlovski cesti za 300 Din suhe robe.
Prid« v
Resnica o največji tragediji habsburške dinastije
MATERLING
Zakaj je prišlo do usodne katastrofe in samomora pi^tolonaslednika Rudolfa in baronice Vetsere?
Iz Cel|a
—-c Vlom v Ljscah. V noči od petka rja soboto so neznani storilca vi^miL v hišico v vinogradu kapetana v p. g. Maksa Kovača v Laoah pri Celju ter odnesli samokres ki več drugih predmetov.
—c Vaino za vojaške obveznike! V&i vojaški obvezniki 3tan.Ui.oei v mestu Celju, ki še jz kateregakoli vzroka doslej niso prisegli zvestobe N'j. Vel- kraliu Petru 1U na: se zglasijo zaradi vpisa v zadevni spisek med uradnimi urami od 9. do 12. dopoldne v sobi št. 6 na mastnem poglavarstvu. S seboi nai prinesejo vojaško izpra-vo. Rok za prijavo poteče 15 maja. Iffa-deiuči itanujoči v meern- občaiii celjski, rojeni i. 1917 in stavfJšL ki se morajo predstavit,* letos naboru: komisiji in s? tele, četudi niso pristojni v mesto Celje udeležiti nabora v Qe$jq Se opoz»rjaK> na pravočasno vložitev zadevnih prošenj ki morajo biti vložene najpozneje do 15. aprila. Mladeniči, ki se žele poslužiti te ugodnosti, naj se zglasijo med uradnrmi urami od 9. do 12. v sobi št- € na meetnem poglavarstvu in prinesejo s seboj kolek za 5 in za 20 Din. Rekrutm spisek za to leto ie go tov ;n je do 31. t. m. na vpo-led vsak delavnik od 9. do 12. doro'dne v sobi št^v. 6 na mestneiB poglavarstvu.
—c Razglas o prcprečevan.lu In (raienju gozdnih požarov ie mr.bj* na ura inih deskah mestnem nogiava-stva.
—c V ceHski bo'n'cl so umrli: v Sn-vb-T-fo 521etni davčni si ž i tel i v p. .los'p škor-janc jz C?lja, v nede-lfo pa filletna Sivil-a Mari:o Knčeva i-z Celjn in 47'etn« dnjna-rica Marija Turindva \i. Celja. V nedeJjo ;e OBjni na Ce'rožnem r*ri r^lji 701etni vUji j tnj5k,- paznik v n. Andrej TaMŠek. v ]j>-krove« pa 7Meto! pre^žirkar \j]t°u Ledoik.
.—c Nan^di tn nesreče. V sedel)o so fantje n* cest; na Zcr. T.ožnici pri tal^n napnd-b   fv%V-r,r n^,   Srerpes^lepTra     kl'u^a vnr i' i
.T^meja Psngeris f/ Znerota pri tko#$ vasi rn 2t!etneTi  ?:na pos|ftn%P Mar'jno Kun-
sta e Sn*Lotniee ter zabodli Pawrerfai hr-
l>e^  t.T-it:raf   Kurita enkrat     Ivo    po te
vračal 47'etn;. pr: re "ii'a-V('i ftarnie v Tre-merju inOOSlenJ delavec K?rel Kovač iz P^Čovnifta v «olofo z dels d^mov ptn on pred   nv^!v"*ri   stanova ni<*m   napadla dva
TTiyvii;i fer fra m^č^o soj0M4aenls sa alsna* zu in if esn? norri. V Rrf-7.nii or; M 7 j ri 'i je pa/lla S&letna dnfnariea  %lejsiji Dobtiafll o-
va no SfOp^tcah m si z'-nm^Ja desno reJ^o v 7ar»«ws*'u. V T. ven »r? ^^'jn ;? pa lln fež-ka. »ele^a pleMs na ItlefaaaSSi st.'o^ars'e^a TTTTi'Mra Ve*;l«»Ua in sa IsUm naftolsariis po srlavi, V n^Vo ;« nalet 1^'etni r>o-pp^tn'.knv s'".n VjTan Kra^rv 'i S^ajieeis fr-cja or? Pn*fein'? nod voz Kolo je Sl.^» ile^Va :n mTi Tl^milo '*»vo noče Poškodovanci  se zdravijo v celjski bolnici.
iz Maribora
— Protestno zborovanje mariborskih obrtnikov. V četrtek, 18. t. m. ob 20. uri sklicujejo mariborski obrtniki v Zadružni banki v Mariboru veliko anketno zborovanje vsega obrtništva, ki bo protestiralo proti obrtniškemu delu v moški kaznilnici in drug in državnih in samoupravnih zavodih, ki z dneva v dan bolj ograža eksistenco legalnega obrtništva. Zbor sklicuje Slovensko obrtno društvo v Mariboru, ki vabi vse zainteresirane činitelje na anketo.
— Drevi plesni nastop »RaOnice«. Drevi nastopijo v tukajšnjem gledališču člani bolgarske plesne skupine aRačenica«, ki si je priborila na berlinski olimpijadi prvenstvo v narodnih plesih in ki potuje preko Avstrije in Nemčije v Anglijo, kjer nastopi ob priliki tamošnjih slovesnosti kronanja kralja Jurija VI.
— Paul Horbiger pride v Maribor. Kakor doznavamo, bo prisostvoval mariborski predstavi filma »Lumpacij Vagabund« slavni filmski igralec Paul Horbiger, ki igra v tem filmu glavno ulogo. Film se bo predvajal za velikonočne praznike v Grajskem kinu.
— Zborovanje niariboraltifci kovaoev. V nedeljo se je vraii pri fovudmku občni zDor ^uruzenja kovadiuh mojstrov v Mariboru. Zborovanje je bilo zelo uuino in ga je vodil pieuseunik Ivan Kav si. V ZuruZo-nju je včlanjenih 127 kovaških mojstrov. Razpravljali so o perečih stanovskih vprašanjih in sprejeli več ukrepov, ki naj izboljšajo položaj mariborskih kovačev.
— Krstna prestava glasbene novosti »Rdeči nageljni« bo to nedeljo. Delo jo uglasbil režiser mariborskega gledališča g. Pavel Rasberger. Režijo vodi HarasLuvič večje uiuge igrajo Igličeva, Barbičeva, Go-rinakova., Rasbergeij^va, Sanciii Rasberger, VciJoruk, liaraslovic. Gorinšek, Crom, Pavie Kovic, soueluje pa skoraj ves ansambl.
— Tri dni je visel v »vaji »obi. V Ma-gdalenski ulici 32 je stanoval kot podnajemnik 4£-leUu strojevodja Ivan Kokol. Ker moža že več dni ni liU< r.a
je gospodar menil, da je v službi. Včeraj pa so le slutili nesrečo. Obvestili so policijo, ki je vdrla v sobo in našla strojevodjo na vratih visečega in že mrtveca. Truplo je pričelo že razpadati, iz česar sklepajo, da je moral Kokol viseti najmanj te tri dni. Samomorilec je zapustal oporoko, v kateri je izrazil tudi željo, da mu zapojo na grobu njegovo najljubšo pesem. Kaj jc gnalo Kokola v smrt, ni to<"no znano.
— Z lokomotive je pa.lel. Na koroškem kolodvoru se je pripetila zelo huda nesreča. Z vozeče lokomotive je padel 50-letnl nadkurjač Ivan Gergič. k«>r se je zadel v steber dvigalne naprave, ki ga jc stisni' ob lokomotivo s tako silo. tla mu je zmečkalo prsni koš Hudo poškodovanega železničarja so prepeljali v tukajšnjo bol nico.
— V ospredju r.anfmanfa v Mariboru je
nanovo sklicani občni zbor tuka'šnie pa-irilslcf črte, ki se bo vršil 23. t. m. Kakor smo že poročali ip °"isi!ska župa razveljavila prvi občni zbor.
Iz Ptnfa
— Otrok utonil v potoku. V soboto pope ldne je nenadoma izginil z doma 2 leti star sinček posestnika Rešla Franra Iz Rrgoznlce.    Ko so ga starši pogrešili.
j takoj zaslutili nesrečo, ker teče blizu teMf potok Rogoznica. In res so naSb' otrok"
j v vodi, a bil ie že mrtev Otroku jc na;hv/ spodrsnilo, da je padci v p< t>»k.
— Ogenj Je izbruhnil v nedelio na Kafri Ogorelec  &   Comp.  v  Moškanicih K takojšnji pomoči domačih gasi'cev pozjim niso mogli lokabztmti ter je ža*ra r>oeo-rela do tal. Biro*«      e*»ni na Dtn 50 0O0.—
— Pravo Tiii'^n^to vreme «?rro dobili odkar je zavladalo 40 mučenikov. Ne mir.e dnn da ne b' deževaM. \rroe« p« tu^t snežilo N^kaj *a_sa se ti prav prijetno ameji ;*o1nce, kropbi pa fte poesmt^ nebo. nastane hud veter in že tudi dežuje.
— Nevarna vlomilska tolpa po klmčem. 2e večkrat smo poročali o .številnih vlomih m tatvinah po H^loT^h. Slovenskih goricah in Ptujskem polju. Vlomi In tatvine so bih skoraj na dnevnem redu. Tatovi eo odne«h vse kar jim je prišlo ood roke. Obiskati so tudi nekaj trpovin ter odnesli ramo manufakturno blasro. Oročnlki. kt so stalr.<< zasledovali vlomilce, so končno prišli na misel, da morajo biti tatovi cigani. Aretira1! so nekaj ciganskih tolp ter kmalu razkrinkali orsrnro^rano cieransko tatinsko družbo, ki je imela zveze celo s savsko banovino ter je pokradeno blasro za-meniavala odn. rarp^čavala po savski ali po dravski trnovim Škode so napravil; c'eant za Din 100 000.—. Aretiranih 1e več skupin clgftnov. ki sede deloma v sodnih zaporih, nekaj v zaporih mestne policije, n*»kai na v rarorlh pt»iiske orr>ft*M*n<e postaje. Po zaslišanju bodo vsi oddani v zapore ptinskeera sod i Srn. V zveri s temi tatvinami pa je prizadetih Se nekai druprb domačinov lz okoliee Sv.  T^>vrenra na dr.
p., kf ao blago nakupovali ter hoteli tako obogatetl.
MALI OGLASI
Beseda 50 para davek Din 3.—, oeaeda 1 Lhn, davek S Din
preklici
£a pismene odgovore glede ou.iih oglasov je trena priložit] znamko. — Popustov sa male oglase ne priznamo.
Ikir^i""•in.jrsif-«rri! 3 ^
MOŠKE STARE OBLEKE
čevlje, perilo, kupujem. Pridem na dom. Naslov: Mara And lovi c.  GalusovD nabrežje 27.
799
3
DAzno
Reseda 50 par. davek B Din Naimanisi znesek 8 Dm
NOVOSTI
lepe vzorce za pumparee, sport ne obleke, nudi ceneno Presker, Sv. Petra cesta 14 2. L.
KLIŠEJE
g NO
JOGOOKAflKA
Sy.PETW NASIPA
SLUŽBE
Beseda 50 par. davek 9 Din
Mnjnuini«i  znesek 8 Din
NAMOČENO P0LEN0VK0 prvovrstno priporoča za postne
dni KOVACTC, Miklošičeva ee, sta Mer.  32. 757
BRIVSKEGA POMOČNIKA mlajšega, takoj sprejmem — Smartinska e. 18. 703
2 KLEPARSKA POMOČNIKA sa gasanteriio in stavbena dela sprejmem. Starost do 40. let. G. Dittrieh, proizvodnja kovin-ikiib izdelkov. Murska Sobota.
792
2,008.000 Din
je zadela srečka razredne loterije
ŠTEV. 68.326
ki je bila prodana v bančni poslovalnici
BEZJAK — Maribor
GOSPOSKA    ULICA 25 S tem si je bančna poslovalnica Bezjak utrdila
sloves
kovačnice sreče
Po zadnjih velikih dobitkih (od 40.000 do 1,000.000 Din) je prispel sedaj največji, sploh možni milijonski dobitek!
Nove srečke
se že dobe v bančni poslovalnici
BEZJAK!
Makulaturni papir
proda uprava »Slovenskega Naroda44
Liubliana, Rttaflieva ulica štev. s
VABILO
na redni letni občni zbor Posojilnice v Zagorju ob Savi, r. z. z o. z., ki se bo vršil v četrtek, dne 26. marca 1037 ob 15. uri popoldne v posojUniskih prostorih.
Dnevni red:
1. Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora
2. Poročilo načelstva,
3. Poročilo nadzorstva.
4. ČMtanje revizijskega poročila.
5. Odobritev letnega računa za leto 1936.
6. Dopolnilne volitve načelstva in nadzorstva.
7. Slučajnosti.
Ako občni zbor ob določeni uri ne bo sklepčen, se bo vrSil eno uro pozneje drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število prisotnih članov, oziroma zastopanih članskih deležev.
Zagorje ob Savi. dne 13. marca 1987.
Naoelstvo Posojilnice v Zagorja ob Savi
Stran 4
»SLOVENSKI   NARODc torek, 16. marca 1937.
štev 61
64. leto kulturnega dela Glasbene Matice
Njen delokrog se od leta do leta siri, odgovornosti polnih nalog je vedno več
Ljubljana. 16. marca Glasbena Matica zavzema po svojih nalogah in pomenu v našem kulturnem življenju med naiimi kulturnimi organizacijami nedvomno eno prvih mest. Snoćnji občni zbor je pa tudi živo dokazal, da se GM ne ponaša samo s svojo bogato tradicijo ter delom v preteklosti, temveč tudi z mladostno življenjsko silo ter delavnostjo, ki jo je pokazala zlasti v preteklem poslovnem letu.
1>EIX>KR(>G GM SK NEPRESTANO SIKI
Predsednik dr. V. Ravnina r jc v svojem govoru ocenil delo GM lani in njen pomen za našo kulturo giede na čas in razmere. GM je bala ustanovljena 1. 1872 in istega leta je izšla že prva njena edicija. Šola GM je bila ustanovljena 1. 1882, pevski Zbor 1891, Orkestralno družtvo 1919. Tako ae je ta kulturna organizacija postopno razvijala ter neprestano napredovala, ne skokoma, temveč kakor vsak zdrav organizem v svoji rasti. Ustanovljena je bila še knjigarna, kon.se rvatoiij je prešel v državne roke in 1. 1934 je bil ustanovljen Institut za raziska vanje glasbene folklore. GM stopa v svoje 65 leto. ko je prirejen propagandni teden »Učite se glasbe«.
Delokrog G M se širi. od leta do leta, odgovornosti polnih nalog je čedalje več. Tre ba je nadaljevati delo. ki so jim ga zapustili prednamc.i in sedanji delavci GM so tudi dolftni zapustiti čim več zanamcem. Ce se pa ustanavljajo sorodna društva, ki hočejo prevzeli nekatere naloge, ki jih je GM opravljala že dolga desetletja, ne vidijo v tem konkurence. Nedavno se je ustanovilo društvo za podpiranje glasbenega naraščaja. Glasbena akademija (dr. V. Rav nlhar je njno častni predsednik). Njen namen je predvsem nuditi glasbenemu naraščajo mo&nosi brezplačnega pouka in omogočiti mu Ludi študij v inozemstvu, razen tega se pa zavzemati, da dobi nas konservatorij tudi priznanje kot glasbena akademija G M podpira glasbeni naraščaj že dolgo in jc izdala nad 120.0OO Din podpor. GM si je prizadevala, da je konservatorij prodal v državne roke, toda nima ustanovne listine. Zamudili niso nobene prilike, ko se je bilo treba ravzeti. da priznajo kon-servatoriju značaj glasbene visoke šole. Zakon o umetnostih šolah, ki bi uredil to vprašanje, je že dolgo pripravljen, toda je obležal v nekem resorju. Zdaj se pripravlja ustanovitev konservatovija v Beogradu, ki bi mu baje radi priznali značaj akademije in GM se je odločno zavzela, skupno z zagrebško glasbeno akademijo, da bi bil hkrati priznan značaj akademije našemu konservatoriju in zagrebškemu glasbenemu zavodu. Pozneje so zvedeli, da tudi beograjski konservatorij ne bo imel ustanovne listine in bo prejemal le vzdrževal-nino od države kakor ljubljanski. Pač pa se pripravlja po amandmanu posebna uredba o glasbenih šotah in GM bo skrbela, da bo naš konservatorij po nji primerno za-Aerten. Samo po sebi se razume, da velike naloge GM s tem. eo doseže, da postane konservatorij akademija, še ne bodo končane, brez pomoči GM konservatorij ne bo mogel opravljati svojih nadog zadovoljivo in GM bo morala vbti dima v ta organ i-aem. da bo lahko deloval ter napredoval kakor je doslej. Prav tako bo morala posvečati vso skrb razvoju ter udejstvovanju Orkestralnega društva in Pevskega zbora.
POfcRTVOVAIuNOST JE GIBALO GM
Prodsednik se je dotaknil tudi vprašanja naše glasbene kritike ter naglasil. da del kritike GM v preteklem letu ni bil naklonjen ter da je bil celo animozen. GM naravnost zahteva, da je kritika proti nji strožja kakor proti drugim glasbenim organizacijam, nikakor pa ni umestno, če je kritika proti drugim pevskim zborom skraj no popustljiva proti GM pa krivična. Predsednik je dokazoval, da Ljubljana V pogledu glasbenih prireditev ne zaostaja za kult urnim zapadom ter da njenj koncerti niso manj sodobni. Prav tako se je dotaknil vprašanja poklicnega pevskega zbora v Ljubljani glede na članek v neki reviji. Zavračal jo očitke, da bi naša vokalna glasba zadnja leta nazadovala in naglasa 1. cia je požrtvovalnost, čista ljubezen do pesni glavno gibalo matičnega pevskega delovanja ter da bi poklicni pevci storili le svoj j propleto dolžnost. Pri nas je pa poklicni pevski zbor tudi nemogoč, saj Ljubljana ni milijonsko mesto. GM si je marala Sele vzgojiti ter pridobiti koncertno občinstvo; ki pa ga seveda ni toliko, da bi Ljubljana lahko vzdrževala poklicni
pevski zbor. GM mora ostati tvorba, kakršna je nastala in njeni delavci morajo nadaljevati svojo ravno pot po dosedanjih načelih. V GM ni krize, pa tudi nikdar ne j oodo dopustili, da bi jih kdaj presenetila kaikrsnakoli kriza.
V GM NI KRIZE
Da v GM res ni krize, so nam najlepše doka/aia poročila funkcijonarjev. Splošno tajniško poročilo je podal tajnik ravnatelj M. Gruden. Odbor je imel lani 21 rednih sej. Vložni zapisnik izkazuje 1175 številk brez okrožnic Ln dopisov koncertne poslovalnice. Odbor je imel mnogo dela zaradi prezidave fiiharmonične dvorane. Odbor je dajal številne pobude za marsikatero delo v našem koncertnem življenju, nudil je gostoljubno streho Hubadovi župi, Učiteljskemu pevskemu zboru, Ljubljanski Filharmoniji, podpiral je bolne skladatelje in gojence, ki študirajo v tujini itd. Udeleževali so se številnih prireditev- predvsem so močno povzdignili svojo udeležbo z Jenkovo proslavo v Cerkljah ob priliki odkritja spomenika. V skupnem odboru s Ceciljanskim društvom so sklenili, da postavijo ob stoletnici Foersterjevega rojstva spomenik v parku pred matičnim poslopjem. Hermo so naročili pri akad. kiparju Dol in ar ju. Nameravani festival so morali preložiti, odnosno, porazdeliti spored na vse leto. Ker se delokrog GM stalno širi, so reorganizirali delo po posameznih oddelkih  s  posebnim pravilnikom.
Poročilo o šoli GM je podal ravnatelj J. Betetto. Ob koncu šolskega leta lani je bilo na šoli 427 gojencev, poučevalo je 16 pogodbenih učnih moči in ena državna učiteljica. Na šoli GM so pa poučevali tudi profesorji drž. konservatorija, kakor so tudi učne moči šole sodelovale na konservatoriju. Drž. konservatorij se je delil ob koncu šol. leta na štiri oddelke, in sicer na nižjo, srednjo in visoko šolo drž. konzervatorija ter pedagoški oddelek. Redo-vanih je bilo 191 gojencev. Doseženi učni uspehi so lepi.
VSI  ODDELKI  SO BILI DELAVNI
Najočitnejše se kaže. kako je bila GM lani delavna iz poročila pevskega zbora GM. Poročal je predsednik Pečenko. Zbor ima za seboj že 45 let neprekinjenega dela. Vodi ga že 8 let z velikim uspehom ravnatelj opere Mirko Polič. Članov je 100, naraščaja iz zadnjih dveh let pa 20 ter ima zbor nad 100 aktivnih pevcev in pevk. V tej dobi je opravil naslednje koncertno delo. Priredil je dva redna koncerta (enega z reprizo), in sicer koncert sodobne glasbe in kot prvi koncert v prenovljeni filhar-monični dvorani.
Lizstov oratorij Kristus. Razen tega ao nastopili še na štirih koncertih. Za radio prenos so peli dvakrat in razen tega so se udeleževali še številnih spominskih in družabnih prireditev Zdaj pripravljajo Mozartov sRenuicm*. Pripravili bodo tudi program a capella in vokalna orkestralne skladbe slovenskih skladateljev iz novejše dobo, ob koncu leta jih pa čaka proslava .^toietnicp Foersterjevega rojstva.
Zelo delavno je bilo tudi Orkestralno društvo. Poročilo o njegovem delovanju je podal preHs^dnik dr. Karlin. Orkestralno društvo deluje ?.r 17 let. Tz njegovih vrst jo izšla že rela vrsta naših najboljših koti-certantov Orkester ie složno sodeloval pri številnih na štorih s pevksim zborom. Z orkestrom dr?:. konaervatorija nastona skupno. Orkester vodi dirijrenl prof. L. Skorjaner. T-ani je imel 71 rednih vaj in 12 nastopov  Fedr.o pođeluie 2R članov.
Arhivarsko poročilo jc podal Zepič. Arhiv GM je največji glasbeni arhiv v Sloveniji. Nastal jc Iz razmh arhivov, daril in naklonil. Lani je izposodil 374 muzika-lij in glasbenih predmetov.
Poročilo koncertne poslovalnice, knjigarne GM in folklornega instituta je prečrtal tajnik ravnatelj Gruden. Koncertna poslovalnica je priredila 58 prireditev ter 38 koncertov. Prebitek znaša 49.604. - Din. Knjigarna GM deluje že 15 let ter je založena z muzikalijami številnih inozemskih zalog. Zadnje čase sa ji je pridružil tudi antikvarijat. Poročilo o delovanju folklornega instituta je napisal dirigent France Marolt. Delo tega instituta je tako obširno, da bi zaslužilo posebno poročilo in ob priliki se povrnemo nanj.
Blagajniško poročilo, ki ga je podal blagajnik dr. Fr. čeme. izkazuje 18.980 Din dohodkov. Premoženje GM znaša 167.685 Din. Vsa poročila so bila sprejeta soglasno z velikim odobravanjem. Volitev ni bilo, ker so vsako drugo leto.
Ljutomerski lovci so zborovali
Ljutomer. lo. marca
V hotelu »Seršen« v Ljutomeru se »e vršil v nedeljo 7. t. m. oboni zbor nagega Lovskega društva. Udeležba je bjla lepa. Zbor ie vodil marljivi predsednik društva g dr. Marko Stanjko iz Ljutomera, ki jo prisrčno pozdrav U lovce iz vseh krajev sreza ni e poročil pozdrav predsednika Zveze dr. Krejčija: posebej je pozdravil zastopnika Zveze prof. Adolfa Šaupa h Maribora Predsednikovo poročilo se je nanašalo na delo v pretejklctm letu v s rez u m splošno na lov sploh na lovski zakon, zavarovale proti nezgodam čuvajske, izpite, na zaščito zajca, lovske tatvine, lovce, ki ne velo ravnati z orožjem, nasvete o dobrem lovu in lovcih, vzgojo divjadi na sodelovanje našega društva pri spremembi pravil itd. Spomnil se je tudi dveh umrtfh članov Zemdjiča in Kodni m zborovalc-j so počast Si njun spomin. Svoje poročilo je zaključil z IovTsk*m pozdravom Nj. Vel. kralju Petru n.
rVj«ročaJo predsednika je h»k> sprejeto z
velikim odobravanjera. Sledilo je poročilo tajnika g. Cirila Rajna, ki omenja potrebo organiziranja lovskih čuvajev, ki bo duše naših lovišč, predavanj in nekaj predlocov. ki so se obravnavali pri slučajnostih. Blagajniško poročilo je podal g. Seršen Franc. V blagajni je 6,400 Din. Sledilo je n<woČ4ln gospodar>a. Vsa poročila so bila z odobravanjem j^pre^ta jn oniboru je bila izročena razrešmici:. Pri volitvah »o bilj izvoljeni soglasno isti trge odborniki, ki so bili izžrebani, kaj dokazuje veliko soglasnost v lovskih vrstah. Za deleffate so bili i7.vol-;e-ni za Izubijano Cg. Farenik in Rajh za Beograd pa gg. dr. Staniko in Samec. Nato so bil ? soglasno sprejeti nekateri 61 eni pravfl, o katerih i<* poročal g. dr Porekar. Pri slučajnostih so bili sprejeti naslednji predlogi: Čezmeren odstrel veveric naj se offTieii. Vrane naj zastrupljajo vsi zakupniki lvišč Vsi lovski čuvaji se morajo organizirati. SJ^dnjjč jo še podal delegat profesor Savn nek.ni pojasnil o Putnikovem lovskem tujskem prometu, o lovcih in čuvajih, o lovskih tečajih, o pozakupnijkj-h po-končevanju vran ter čestital društvu k uspešnem delu. nakar j*» predsedujoči 7 r.a -hvalo za sodelovanj zaključil občni tJ>ot.
Zagonetni Ivan Mrak
Raj pravi o se tri in o svoji novi biografski drami „ Hein-rich Kleist", ki jo bo drevi recitiral režiser Skrbinšek
Ljubljana. 16. marca. V spominu nam je se njegova prva drama, ki jo je spisal kot 17 letnik. Imela je fantastičen naslov >Oblocnioa, ki se rojeva, privid v treh. vozlih«. Vprizoril jo je s svojimi prijatelji in prijateljicami v Mest nem domu, kjer bo drevi recitiral režiser Milan Skrbinšek M rakovo najnovejšo dramo o Henrichoi Kleistu. Občinstvo jo pri vprizoritvi Obločrtice napolnilo dvorano do zadnjega kotička in se razdelilo v prijateljski in sovražni tabor. Zmagal je sov razni, tabor, s katerim je potegnila tudi kritika, ki nI ugotovila, da je Mrak** genija-len^ toda se mlad in _zacetnik. temveč mu je očetovsko nasvetovala, naj se poprime kakega rokodelstva, recfcno "očetje j^brti, delovanja đobrth ^kranjskfli* klobas.
Karla Bulovčeva:
Ivan Mrak
Od tega dogodka je ininflo že ninogo let. Mrak ni izgubil vere vase. Mnogo je potoval. Bil je v Parizu, v Nemčiji, v Pragi. Pisal jr kar naprej. Izdal je nekatere svoje drame v samozaložbi, v rokopisu ima pa dve, eno o Lincotnu, drugo o Karati jord ju. Doslej ni mogel še nobene spraviti na oder. V Ljubljani je znan kot stoodstoten bobe m, Id. strada in se trdovratno bori z življenjem. Ima dobre prijatelje in zaklete sovražnike, pa «e ne zmeni ne za prve ne za druge. Govoril sem z ljudmi, ki so imeli priliko spoznati Mraka in ki niso na glasu, da so idijoti. Rekli so mi da a kljub vsemu nekaj je v tem zagonetnem   človeku«.   Res.   zagoneten   je__Ivan
Mrak, že zaradi tega/ ker tako Čudno gleda in hodi ker dela dan za dnem, leto za letom. Čita," piše, vse brez vidnega zunanjega uspeha, pa kljub temu vztraja. Običajno ljudje v takih okoliščinah omahnejo. Kako silna mora biti njegova vera!
— Zakaj si se odločil pisati dramo o Kleistu - - sem ga vprašal.
—Odločimo je bilo, da sem kot 19 letnik v Monakovem globoko doživel Kleisto-vo edinstveno življenjsko usodo. Leto dni kasneje sem skušal oblikovati v drami to doživetje, pa nalogi nisem bil kos. Vsa leta potlej sem se pečal z usodo svojega ljubljenca, lani so me pa neki življenjski dogodki prisilili, da seim delo dovršil, prepričan sem, da je Kleist ova življenjska pot uprav za dramatiko ena najhvaležnej-
ših snovi. Sicer pa je o Kleistu poetu in človeku postavil v naši literaturi Krleža v svoji knjigi esejev >Danas* najlepši spomenik.
— Zakaj se pečaš skoraj izključno z dramo?
— Mnogo se piše in govori o kolektivni drami c Oozdaj je še ni in je po mojem ne bo. Uveljavlja se tako zvana biografska drama. Te vrste dramatika je zrasla iz istih teženj in potreb, ki so rodile in še porajajo po vsem kulturnem svetu obilico biografij. Kadar govorim ali mislim odra mi, si zmeraj predstavljam ^človeka v borbi z usodo 1. Pa ne poljubnega človeka, temveč osebnost. Ne človeka, ki se bon zoper svojo okolico za gmotne dobrine, marveč za svoj neokrnjeni jaz., za svojo duhovno osebnost. Pravkar minula pozi-tavistJčna doba ni zmogla drame kot s«on jo orisal. Zakaj? Ker majomeščan s svojo mentalitet o m s svojimi interesi ni znoo-žen doživeti niti doumeti drame. Vse heroično, zanosito in prekomerno mu je tuje. Naš Grohar je — osovražen in zaničevan od naše jare gospode — moral poginiti od bede. V tem dejstvu je zapopadena sredi nemškega malomeščanstva tudi Klei-stova tragedija
— Zakaj ne pišeš o ljudeh iz naše sredine?
— Glede tega nisem samovoljen. Kadarkoli začnem pisati se čutim vezanega s silami, ki jim nisem gospod. Tako je bilo z dramo o Lincolnu in z d rajno o Kara-djardju. Sedaj pišem Emigrantsko tragedijo«, to je skup človeških usod, ki sem jfll prvič doživel petnajstleten v Ljubljani in pozneje v Zagrebu. Parizu in Pragi. Sicer pa pišem skozi prizmo naših razmer in je gotovo, da mi je mogoče doživeti k» takšna življenja in razmere, ki so dostopna kulturni sredini, iz katere sem izšel in kateiri pripadam.
— Zakaj v Ljubljani še niso vprtzorih nobenega tvojega dola?
—Odgovor na to je v mojem Kleistu. Temu nesrečniku se je zgodilo doma precej temu podobno kot meni. Toda Kleist je živel do leto dni pred sa.momoro.rn vsaj v kolikor toliko znosijivih razmerah .laz. že zdavnaj ne več. Karlo poznaš, no, če bi ne bilo nje, bi se že naveličal tfga in takšnega življenja. Ona je v svoji požrtvovalnosti edinstven tovariš.
Skrbonska poznaš kot ga poznamo mi vsi. Jaz ga poznam že dolga leta. On je med redkimi našimi ljudmi, ki se je zmožen navdušiti. Mislim, da j> med našimi recitatorji edini, ki je zmožen iti % glavo skozi zid. Sicer bi si pa drugega in drugačnega recitatorja ne želel. Z.
Usodno srečanje
Ljubljana, 16. marca, v   kamniškem  avtobusu so bili potniki včeraj   popoldne   priče   razburljivega nastopa med dvema zakoncema. V Kamniku sta   vstopila v avtobus   26letni bajtarjev sm Viljem Jertn z Rodice tor njegova 23-j letna žena Zora, ki je po poklicu kuharica j in živi že nekaj časa ločeno od njega v Črnomlju. Včeraj sta se slučajno srečala v ! Kamniku,   nakar sta skupaj nadaljevala j pot v Ljubljano. Vso pot od Kamnika do j Domžal sta se v avtobusu živahno rasgo-vaTjala. v Domžalah sta pa izstopila Preden je avtobus nadaljeval vožnjo, je Zora I skočila nazaj v voz in šele,   ko je šofer
apet pognal je planil v avtobus tudi Viljem. Sedel je tik za Zoro, nenadoma pa. 1 po razburljivih besedah, potegnil nož, 9 katerim je zamahnil proti ženini glavi. Pri zadejai ji je globoke rane na vratu in bi jo poškodoval še huje, da ga ni zadržal prevodnik.
Avtobus je moral spet postati, nakar ao Jerino odvedli orožniki, ranjeno Zoro pa so prepeljali v ljubljansko bolnico. Jenn je šel z nožem nad ženo, ker ga je*ta zapustila in ni hotela več živeti ž njim v skupnem gospodinjatvu.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri.
Repertoar čJ-m.z Začetek ob 20. uri. Torek 16. marca: zaprto. Sreda 17. marca:  Dr. Izven. Goato\anje g. Mihajla Markovića, člana zagrebškega Narodnega gledališča. Četrtek 18. marca: Dež in Vihar. Red Četrtek
Petek 19. marca: Dr. Izven
Premiera I. Brnč|č>ve igre: »Med štirimi stenami«, ka se ho vršita prihodnji tod*n. o4»eta postati  nenavadno zanimiv dogodek v drami. S to dramo debutira cr. Rrnčić, ki je 7jian no ovojih pr^pevkih v najmil*** noi^ih  slovenskih   re/vijab     ko» dramatik Mladi isisate!]*  ie  skušal  orUnt.i v -vorem dedu  ki Ki ga lahko nn7.vali dram«) dejstev, ljubi iaTifik;   moščanski  mi'",r  in  picer pred vsem  v  njegv>vi   ^»ejn-lni    IJpMaostl Mfl pripravlja  rrv.iser ing. F. Stuni«'1 OP t R A Začetek ob 20. uri. Torek 16. marca: Pod to goro zeleno. . .
Izven. Globoko znižane rene od 24 Dm
navzdol.
Sreda 17. marra: Pikova dama. Ked Bredi Četrtek 18. marca: 1'lrsni veCor £e Zuite Buczvnske. Cene od 30 Din navzdol. Petek 19. marca: Ob 15. uri: Lucia di Lani mermoor. Izven. Gostovanje tenorista g. Josipa Rijnvea. (Vne od .0 [)m navzdol. Ob 20. uri: Sv. Anton vseh zaljubljenih patron Iz.von GOM "d M Din aavadoL
*
Pi»po1danska  predstava  7  gostom tenori stom g. Josipom Rijavcrm. 1>« k imHi t'i
dl  podeželski  obiskovalej   pa fig   opere pn liko slišati  našega  slavmtg.-i   in   priljubi je n**ga Ri.inv»\a  ne ho vrnila  v pitali n.i dati SVetCRJ Jožefi ob l.\ uri pOpoMne pr; ^n /anih   iienah   predstava   [Voti     ••  •• <»•■ re »Lnorin. di  LimmoniMH«r    7  g   !M 1 > . o n v glavni tenorski partiji in gdr. JUif^včevo v naslovni  kolora turni p.»ni;
SOKOL
—  /n».ni zbor «lru-t>enih  in fefnih |»ro PTetarjev.   l'o  skepu   zadnjih   ok nćiidi pro svMnih konferem- bo v Mtat   1'V 1. m. oN 9. v mali dvorani Sofcolsksga doma na Ti boru seja zbora   dni*lven h   in  četnih .piti ^vetarjev / naslednjim dnevnim  ri lom: 1. otvoritev  in   pozdrav.  2.   Poro«Vk»   piutlsid nika fcPO, S. 4>oroc.ilo    poodinifa odjiekoi TiPO, t. poročilo in ra/.pravn o hrvedbj 1* trove rsokoteko petletko, ."v ib'lovni  n.i-rt 7,1 lelo 1^37. 6. predlogi okrožij in edinic. 7. sliKvajnosti.  Prosimo v*«*  hrr^-- pfOSVOtsrje, da se zbon 7aiiw]iivo udeleže, !:t .-t bo do  na   n ioni  obravnavni   rWTJIC   cadovs U uadaljno nspeSao in pravdno sokolsko pr" ^etne delovanja. Predseilnfl 7,PO
Torek,   16.' n> •; • ■•
— 13.1f»:  Radijski orkester.       1*: VrilP, borza. -    ISjOfh Pester *porp«i (radn^ki or koster).        18.40:   Narodna   ku|lnra   m ti dov^tvo (g. prof. K. Boje).       19: Cas. vrtno,    poročda,   spored, obvestila. io:i4i Nacionalna   ura:   Mesečni   kulturni   nrej 1 (iz.  Beograda).   —   19.ri0:   /abiivni kotieck
— 20:  III. ura sloveiifko acgt|sk< L'la-l> So»ielujet^: prof. PaveJ Hančigaj  lorgle) in gdftna Atefka  Korenčanova  tsaiuo>p»'vi». Ki-movec:  2 preludija,  l)ohn;«r:  Tri SOMSace za orgle. — 21.15: Pevski /!»or akademikov -Slovenski fantje«. — 22: Cas, vreme, Točfla, spored. — 22.15:  U-vhk.i  g|a-b;i (rs dijskj orkester).
Sreda, 17. niarra. 12: Spomini na .loiiana BtraSMM (piaaee).
— 12.45: Vreme, poročila. -   13: Cai*. spo re>1. ohvesrila. —  13.15:  V«c mogoče, knr kdo hoče (plošče po željah). -    1t: Vr»>in borza. —  18: Mladinska ura: spoznajmo glasbila:  rog, trobemta (g. dr. A. f>olinar». 18.20: Terarij II (g. Miroslav Zor).       |8 4o Gorenjska Sava (g. dr. Valteir Boh i ti ec). 19: Cas. vr^me, porooila, sqx>re«k slMraSRiU.
— 19.:W: Nacionalna ura: Preteklost -b^ brovni'kc republike (dr. .losj-p Nač. pr<J | iz Zagreba. — 19.50: lTvod v preno* - 20; Prenos iz opernega gledališča v Ljubi lan V I. odmoru: OAassbeno predavanje (g V ko Pkmar), v HL odmoru: ^"as, vreme, izročila, spored. — Konec ob 23. uri.
Lreorges Ohnet:
ZADNJA LJUBEZEN
Roman
— Kaj še? Zdrav sem,  — je odgovoril grof. Baron je navezal pogovor tam, kjer gs. je bil
prekinil pred A rman do vi m prihodom.
— Jaz sem imel smolo, ti si pa menda zaradi tega trpel. .. Pri teh besedah je Armand dvignil glavo in senca mu je legla na čelo. Paul se je dela! kakor da tega sploh opazil ni in nadaljeval jc:
— Kako to, da ne vidim tu svojega draiestnega krvnika? Mislil sem, da pride gospodična Andri-montova zopet k vam. čim se znebd moje navzočnosti. In samo zato sem vaju tudi zapustil v Deau-ville, da bi Čim bolj skrajšal čas njenega izgnan-siva. Zdaj pa vidim, da se menda spJoh ni vrnila.
Armand in Mina sta ostala ledeno hladna. Baron se pa zato ni zmenil in nadaljeval je:
— Zdi se mi nekoliko muhasta v svojih skominah. Tu je biila sprejeta zelo toplo in njen odhod diši nekam po nehvaležnosrti, če ni tu morda kaj drugega, kar jo je napotilo od vas.
Obmolknil je v narjetem pričakovanju, kaj se bo zgodilo, kakor da pričakuje potrdila svojega prepričanja o Lucii. In njegovo vprašanje je bilo zastavljeno tabo, da je bilo izključeno pustiti ga
brez odgovora, ne da bi pri tem trpelo dekle Mina je to razumela in čeprav je hotela priti stvari do dna je vendar smatrala za potrebno pojasniti baronu položaj.
— Toda, dragi moj Paul, kaj je vas pa privedlo na misel, da je nastal med nami in Lucio razdor? Ona je samo odpotovaJa od nas za nekaj časa. Kaj je na tem posebnega? Mar je odvisna od nas? Vrnila se bo, o tem ste lahko prepričani in zopet jo boste videli... Rana vašega samoljubja bo začel jena in zopet se boste lahko prištevali med njene prijatelje.
— Zelo rad. če mi bo dana prilika. Toda to je malo verjetno, ker je oni dan dama povedala nekomu, da se ne misli več vrniti v Francijo.
— Kaj, ne misli se več vrniti v Francijo? —je vprašal Armand z izpremenjenim glasom. — To vendar ne odgovarja vašim vestem grofica
Mina je imela na sumu Cravanta, da bi rad spravil iz nje resnico z zvijačo in hoteč prepričati se o tem. ga je vrvrašala:
— Kje je srečal Lucio vaš prijatelj, ki je vam to povedal?
— Na Škotskem blizu iezera Locluiess. kjer se mudi pri pastorju Griffithu, očetu njene družab-nice. Sami vidite, da sem točno obveščen. Mar je to za vas novost?
— Ne. grofica, meni je prav dobro znano vse, kar se tiče Lucie.
— No. potem Pa morate tudi vedeti, zakaj je izginila in zakaj dela pokoro v tei puščavi, — je nadaljeval Cravant ogorčen nad hladnokrvnostjo.
s katero je spa-emljala njegove napade. Morda jo je pa napotila tja zadušena strast. Kdo ve? Mor-&i pa prepovedana ljubezen?
Pri teh besedah je Armand vstal, stopil k baronu in dejal grozeče: »
— Ne morem pozabiti, da je L-ucie Andrimon-tova moja sorodnica, da je b*la še nedavno pod mojo zaščito in da ne dovolim, da bi kdV> tako govoril \-pričo mene o nji.
— Toda oprosti, dragi moj, — je vzkliknil Cravant. — Izredne okolnosti so me pripravile do tega in pravico imam do prizanesljrvo«ti. Bil sen namreč udeležen pri nagibu njenega odhoda in zato je moja radovednost raaumljrva-
— Zakaj se -torej ne napotiš na Škotsko, da bi ti sama pojasnila, kar hočeš vedeti?
— To bi bila morda edina možnost pridobiti si njeno srce. odkrito in pošteno
— Odkrito in pošteno! — je vzkliknil grof jezno.
— Da, — je odgovoril Cravant in vstal kakor da hoče svoje besede s tem naglasiti.
Tako sta si stala iz oči v oči. zmožna tisti hip vsega. Mina je videla, kako prebledevata od jeze in zato je posegla vmes:
— Oba se »pozabljata, — je dejala hladno. — Odkdaj se pa dva moža kakor sta vidva, prepirata vpričo dame? Vi, dragi Paul, ste bfli vajeni večjega spoštovanja do mene, vas, Armand, sem pa poznala kot moža, ki se je znal obvladati.
Baron se je priklonrl rn dejal z mirnejšim glasom:
— Prav pravite, grofica, in prosim vas opro ščenja, toda zadeva, o kateri govorimo, mi je zelo pri srcu in ne morem govoriti o nji tako hladn".
— No, dobro, pa ne govorimo več o nji, — jt dejala Mina navidez veselo. -- Pojdimo na t«raso pogled na rože vas bo pomiril.
Odšla sta, Armand je pa rnračno zrl za njim h. Nobene pomirljive besede ni mogel najti za svojega bratranca. Tisti hip ga je sovražil z vso silo svoje znova obujene ljubosumnosti.
Mina in Paul sta hotela govoriti med «1 rrimi očmi. Prvi je spregovoril baron.
— Dejali ste, draga moja, da ne bova več 20 vorila o Lucii. Misđim pa, da ste me odvedli na teraso samo za*o  da bi mogla nemo/eno govoriti o nji.
Očrvidno.
— Menda še niste pozabili na iVOjo obljubo. Zato vas pač smem vprašati, ali <<te me hoteli samo prepričati, da ste o vsem dobro poučeni.
— Kaj pa pričakujete od tega?
— Rad bi vedel, da nisem bil samo igrača in da sem še danes nekdo od vsega srca n** ameje rwwečeni šali, ki sem postal njena žrtev.
— Kaj pa mislite s tem?
— Mislim, da je dražestna L«cie kratkom al o zlorabila vašo gostoljubnost in da ste ji pokazali vrata, ko ste to spoznali.
— Motite se! — je vzk^flcnila grofica. — Rada imam Lucio in prepričana sem, da je pošteno dekle.
Orajtrje Joatp Zupan«« — Za »Narodno ttsKarao« Pran Jena — Za opravo te tnaeratru del Usta Oton Chrlatot — Vsi v Ljubljani.