Štev. 273.
=s Velja po pošti:
Za oelo leto naprej . E 26'— za pol leta „ , „ 13-— za četrt leta „ . „ 6'50 za en meaeo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'—
V Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12"— za četrt leta „ . „ 6'— za en meseo „ , „ 2'—
1 opravi prejemati inessii« K 1*80
f tjnbljanl, v torek. 28. novembra 191L
Leto XXXIX.
Enostolpna petltvrsta (78 nm): sa enkrat . . . . po U v sa dvakrat . . . . B 13 -sa trikrat . . . . w 10 . sa večkrat primeru popust.
Poslano ln reki notice:
amoatolpna petltvrata (72 sm) 30 vinarjev.
vsak dan, I »nemil sedali« ta praznike, ob 8. ari popoldne.
Kar Uredništvo je v Kopitarjevi nliol Itev. 6/!tl. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma n no = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. as
Političen list za slovenski narod.
Opravnlitvo |e v Eopltarlevl nlloi itev. I. 14 Avatr. poštne bran. račnn št 24.797. Ogrske poštna bran. račnn št 28.511. — Opravnlškega telefoni št 188.
Današnia številka obsega 6 strani.
Kulturni bol na Koroškem.
Na Koroškem sc gode zanimive stvari. Bivši celovški škofKahn je skušal kolikortoliko paralizirati poguben vpliv nemškega liberalizma, ki se je za-jedel v koroško ljudstvo in ga otroval do mozga. Da ni mogel več storiti, je bilo krivo njegovo rahlo zdravje. Odkar je pa zasedel krško stolico novi škof iz Solnograda, ki goji prazne upe, da bodo koroški kulturnobojniki vsled njegove naklonjenosti in izvanredne prijenljivosti svoje meče v nožnice utaknili, so se pa. začeli podirati tudi ostanki zadnjih katoliških naprav in institucij, ki so vzdrževali navale liberalne povodnji na Koroškem. Sobotna številka lista »Oesterreiclis katholi-sches Sonntagsblatt« prinaša zelo žalostno sliko razrvanosti, ki vlada v koroški cerkvi. Dopisnik izvaja sledeče misli:
Nekaj prav posebnega je cerkvena konstclacija v trdnjavi avstrijskega liberalizma. V urejenih vrstah korakajo kohorte svobodomiselstva proti cerkvi, ki tiči v sredi kulturnega boja. Odkar je nov škof v deželi, silijo vanj strupeni sovražniki cerkve in najvišji predstavniki posvetne oblasti, na tak način, da je njihov namen popolnoma jasen. Ljudje, ki bi rajši danes kakor jutri cerkvi grob izkopali, obiskujejo knezo-škofijsko palačo dannadan. Ljudje, ki bi radi duhovščino iz dežele iztrebili, se shajajo v knezoškofijski palači in poljubujejo škofu roko. Medtem pa ru-jejo njihovi organi kakor rabeljni proti cerkvi, njenim napravam in služabnikom.
Katoliški »Schulverein« je prosil letošnje leto tudi v Celovcu za podporo. Gospodje občinskega sveta so prišli v zadrego. Zaščitnik društva je nadvojvoda; škofa je treba tudi še pridobiti; če podporo odklonimo, bo zamera. Ampak gospodje so vendarle našli izhod. Neizrečeno obžalujemo, so dejali; prošnji ne moremo ustreči, ker je katoliški »Schulverein« politično - strankarsko društvo.
Nikjer ne izstopajo srednješolci v tolikem številu iz katoliške cerkve kakor ravno v Celovcu. Zakaj? Na srednjih šolah uči znameniti Angerer, učitelj zgodovine in »portugiškega jezika«, ki nima. srčnejše želje, kakor nositi zastavo v kulturnem boju. Tudi ni gršega časopisja, kakor jc koroško, ki stoji na čelu gibanja »Proč. od Rima«. Krščan-
ski listi pa se ne morejo razvijati vsled znane denarne krize.
Ko je denarni polom firme Kayser & Pallese sirotišnice razdejal, kakšno veselje je naenkrat zavladalo! Dr. Le-miseh je rekel v deželnem zboru, da jc treba to priliko izrabiti in stvar do skrajnosti tirati; krščanski denarni zavodi se morajo uničiti, gnati se morajo v konkurz, pa ne samo to, tudi socialno delujoča zavetišča krščanske ljubezni se morajo iz sveta spraviti.
V Celovcu je uršulinski samostan, ki obstoji že stoletja. Da bi tam obstoječo pripravnico za učiteljice uničili, so sezidali dekliški licej in dekliško zavetišče. Proti samostanu se jc začelo huj-.skati na vseh koncih in krajih. Uršulinke, ki so dosedaj vzdrževalo ljudsko šolo z 250 učenkami, meščansko šolo s 100 učenkami, javno pripravnico s 110 gojenkami, otroški vrtec, dalje sirotišnico z 80 sirotami, dekliško zavetišče in penzionat, se obračajo vsled vedno naraščajočega impertinentnega hujskanja cerkvenih sovražnikov, ki provzro-ča vedno slabejši obisk teh nekdaj cvetočih zavodov, na javnost za podporo, da se morejo zavodi sploh še ohraniti. To se jc zgodilo prvič, kar samostan obstoji. Dosedaj je samostan sam vse vzdrževal. Prišlo je tako daleč, da se je izdala parola: v celovškem samostanu vzgojena dekleta se ne smejo nikjer na Koroškem v kako javno službo sprejeti. Po Koroškem se odpošiljajo prošnje celovških uršulink: »Prosimo Vas kruha za naše sirote, prosimo Vas pomoči za našo učečo se mladino in redovne sestre, ki ne morejo več bremena zmagovati . . . Dosedaj je samostan sam vse zdrževal, a sedanja draginja in agitacija naših nasprotnikov . . .« Mi razumemo to; taki oklici se pišejo s krvavečim srcem. Naprave katoliške cerkve se preganjajo do uničenja, gori v škofijski palači pa se shajajo sovražniki cerkve. Tako sliko razgrinja dopisnik omenjenega lista.
Pod sedanjo cerkveno vlado je začel tudi nemško-libcralni vpliv uničujoče delovati na cerkvene razmere v slovenski Koroški. Nemški Volksrat jc začel tudi v cerkvene zadeve vtikati svoj nos. Od avgusta je že razpisana župnija Šent, Jurij ob Zilji, od 20. maja jc razpisana boroveljska župnija, dalje časa je že razpisana Kotmaraves pri Celovcu. Patronat čez te župnije ima deželna vlada. Volksrat potom svojih zaupnikov protestira proti nastavije-nju župnikov, ki njemu niso po volji. Dcputaciji iz Kotmarevasi jc Hein odgovoril, da dokler bo on deželni glavar, ne bo predlagal nekega duhovnika.
Vprašamo, ali je sploh šc potreben konzistorij v Celovcu? Naj prevzame njegove posle nemški Volksrat in njegov sluga — baron Hein! Ta bi bila lepa, da bi bil merodajen v cerkvenih zadevah votum Volksrata, pa ne votum konzistorija, ki gotovo bolj pozna sposobnost kompetentov, kakor pa koroška sovlada — nemški Volksrat.
Pri takih razmerah jc Koroška dvakrat »tužna«.
Državni zbor.
Dunaj, 27. novembra.
Tri tedne ima šc zbornica na razpolago do praznikov. In v tem kratkem času naj bi zbornica, kakor želi ministrski predsednik grof Sturgkh, rešila celo vrsto raznih predlog, za katere bi potrebovala vsaj šest tednov. To bi bilo morda mogoče, ko bi vlada i mol a. trdno večino in ko bi ta soglašala v raznih prepornili vprašanjih. V najugodnejšem slučaju dovrši proračunski odsek razpravo o proračunskem provizoriju. Ker mora poročilo biti razdeljeno v zbornici 48 ur, bode drugo branje mogoče šele prvi teden prihodnjega meseca. V torek dovrši zbornica razpravo o začasnem poslovniku. Na dnevnem redu so dalje prva branja peterih vladnih predlog. Ta teden predloži vlada še načrt uradniškega zakona, ki naj bi stopil v veljavo že z novim letom, kar pa je popolnoma izključeno. Vlada je že izjavila, da hoče z naredbo zvišati plače železničarjem, delavcem v državni službi in pogodbenim uradnikom; državnim uradnikom in slugam pa bi vlada ob novem letu izplačala za poil leta draginjske doklade. Po deželnih zborih se bode državni zbor bavil z uradniškim zakonom, ki obsega službeno pragmatiko in časovni avance-ment.
Za vlado pa sta najnujnejši vprašanji d a v č n e predloge in načrt novega. b r a m ličnega zakona. Pri vsaki priliki prigovarja grof Sturgkh poslancem, naj bi zbornica šc pred prazniki dovršila prvo branje teh velc-važnih predlog. Vlada, je pripravljena, kakor se govori, poslancem izplačati dnevnine tudi v prosincu in svečanu med zasedanjem deželnih zborov, ako bi med tem časom finančni in bram-beni odsek rešila davčne predloge in brambeni zakon. To pa je lc »pobožna želja« vlade že zato, ker so člani teh dveh odsekov večinoma tudi deželni poslanci.
Luogo di trafico.
Kravja kupčija sc je že začela, kakor v Korberjevi dobi. Kadar se je Kor-
berju kujala večina, postavil je na mizo polno skledo, iz katere so zajemale vladne stranke. Eni so dobivali železnice, drugi izdatne podpore za svoje volivce. Tedaj se je tudi rodila misel velikanskih vodnih cest po Galiciji, Moravskem, Češkem in Dol. Avstrijskem. Za. vsa ta ogromna dela. pa niso bili gotovi ne načrti, ne zanesljivi proračuni. Dr. Korber pa je dosegel začasen uspeh. Ko pa je zahteval novo državno posojilo, dobil je ploh s slamnato šemo.
Nekaj podobnega se sedaj pripravlja. S proračunskim provizorijem zahteva vlada pooblastilo, da, smo najeti 25,388.780 kron za delno odplačilo državnega dolga in 109,200.000 kron za razne potrebščine državnih železnic, skupaj torej 131,588.780 kron. To pa ni še vse; Za nove telefonske zveze zahtevajo Čehi, ki so zadnje dni žc nopol-noma krenili v vladni tabor, celih 35 milijonov. Vlada pripravlja načrte novih lokalnih železnic, za katere bi država prispevala do 200 milijonov.
Največje darilo pa bi dobilo severne dežele za v o d n e ceste. Dokler je bil dr. Bilinski finančni minister, se je z vso odločnostjo upiral temu podjetju. Odkar jc načelnik mogočnega, poljskega kluba, govori drugače. Vlada je žc pripravila izpremembo prvotnega zakona glede vodnih cest. Po novem načrtu bi znašali stroški okroglo 360 milijonov. Od teh bi država prispevala do 260 milijonov, in sicer za Galicijo 88, za Moravsko 35, za Češko 94, za Dol. Av-strijo 34-7 in za Šlezijo 8 milijonov. Vlada hoče pa še melioracijski zaklad zvišati na 10 milijonov, s katerimi naj bi se podpirale razne vodne zgradbe v imenovanih deželah. Naravno je, da tudi poslanci iz planinskih in drugih južnih dežel ne bodo hoteli iti med svoje volivce s praznimi rokami . . .
Pospeševanje poljedelstva.
Poslanec dr. V c r s t o v š e k je kot član draginjskega odseka izdelal obširno poročilo o pospeševanju poljedelstva s posebnim ozirom na živinorejo. Poročevalec naglasa v uvodu, da se odsek zaradi kratko mu odmerjenega časa ni mogel pečati z vsemi velikimi agrarnimi vprašanji, kakor so: Razdol-ževanje kmečkih posestev, odprava zemljiškega davka, ki naj ga nadomešča progresivna dohodarina, rešitev servitutnih pravic, pomanjkanje delavcev, zavarovanje proti nezgodam in starostna preskrbnina kmečkih poslov itd. V odseku so naglašali razni govorniki, da država še premalo podpira živinorejo in da se te podpore uporab-
K SesldesefletDicl p. Mino Sallnerja.
Jutri v sredo poteče šestdeset let, odkar je zagledal luč sveta mož, čigar ime se bo v naši glasbeni zgodovini s častjo imenovalo, dokler bo živel slovenski rod. Spodobi se, da sc o tej priliki tudi naš dnevnik vsaj s kratkimi vrsticami spominja tega odličnega moža, velezaslužnega p. Hugolina, Satt-nerja, ki sc jc porodil ravno pred šestdesetimi leti. namreč 29. novembra leta 1851. v Kandiji pri Novem mestu.
Ni moj namen, opisati tu vsestransko njegovo življenje in mnogovrstno delovanje; omejiti se hočem le na njegove zasluge na. glasbenem polju.
Ljubezen do glasbe se vleče kakor rdeča nit skozi celo njegovo življenje. Z glasbo se je resno ukvarjal že v pri-četku gimnazijskih študij v Novem mestu, kjer mu je bil učitelj P. Inocencij Gnidovec. Glasba je bila njegova neločljiva prijateljica tudi v frančiškanskem redu, v katerega je vstopil leta 1867. Kot organist in pevovodja je vztrajno deloval na raznih krajih, tako zlasti v Gorici, Novem mestu in Ljubljani. Kot, pevovodja k a splošno pri-
števajo k najboljšim slovenskim dirigentom. Slišal sem že večkrat iz ust tega in onega, pevca, da se je od dirigenta j), llugolina največ naučil. Nekaterim se je dozdeval včasih nekoliko preveč pedantičen in siten; ali ravno s to svojo »sitnostjo« jc dosegel najlepše uspehe. Kako krasen pevski zbor je ustvaril v frančiškanski cerkvi v Ljubljani! Po pravici služi za vzor vsem drugim pevskim zborom. Kako lepo se tu pazi na pravilno prednašanje! Sploh se. je p. Hugolin že večkrat izrazil, da mu ni toliko na tem, da bi sam veliko zložil, temveč da bi to, kar so drugi dobrega zložili, s svojim zborom pravilno proizvajal. In temu svojemu principu je ostal zvest vseskozi.
Ne malo zaslug si je p. Hugolin pridobil tudi kot učitelj petja. Na novomeški gimnaziji je poučeval petje celih šestnajst let, v ljubljanskem bogoslovnem semenišču pa pet let. V oni dobi je zlasti visoko povzdignil zbo-rovo petje bogoslovcev.
Ime p. Hugolina. je v najtesnejši zvezi tudi z našim cecilijanskim društvom. Med možmi, ki so stali ob zibelki tega. prekoristnega društva, nahajamo tudi njega. Takoj na prvem občnem zboru leta 1877. je bil izvoljen za odbornika, in od tedaj deluje neumorno v korist tega društva do da-
nes. Znani so njegovi temeljiti govori v prospeh cerkvene glasbe. Sestavil je v tem zmislu posebno knjižico: »Cerkvena glasba, kakršna, jo in kakršna bi morala, biti.« Spisal jc tudi mnogo drugih izbornili sestavkov o cerkveni glasbi, ki jih je tekom let prinesel naš strokovni list »Cerkveni Glasbenik«.
Tudi kot kolavdator novih orgel je p. Hugolin veliko koristil. Pri teh ocenah je bil precej strog in natančen, s čimer se je včasih zameril temu ali onemu orglarskemu mojstru; ali za tako zamero se ni zmenil, ker je imel pred očmi lc resničen napredek v or-glarstvu. Zbog velikih zaslug na cer-kveno-glasbenem polju je bil lota 1905. izvoljen za podpredsednika, letos pa za predsednika cecilijanskega društva.
Cecilijanski ideji je zelo veliko koristil zlasti s svojimi izbornimi cerkvenimi skladbami. Naj omenjam tukaj glavna njegova dela: »Cerkvene pesmi (Mašnc, Marijine in sv. Telesa«) 1. 1879. »Cerkvene pesmi v čast sv. R. Telesu« 1. 1881. »Trinajst božičnih pesmi«, izdal skupno s p. Ang. Hribarjem 1. 1891. »Slava. Bogu I.« Dvajset mašnih (skupno s p. Angelikom) 1. 1893. »S 1 a -v a Bogu II.« 23 Marijinih (skupno s p. Angelikom) 1. 1894. »Slava Jezusu« i, 1903 To ie jako praktična
zbirka pesmi raznih skladateljev; sedem pesmi jo j). Ilugolinovih. »g m ar-n i c e« 1. 1904., zares lep šopek dvanajst, Marijinih pesmic. »P o s t, n e pesmi« T. 1905., ki jih g. Foerster v svoji oceni šteje med najboljše cerkvene pesmi, kar jih imamo. »Ma. r i j i 11 e pes m i« 1. 1906., deset po številu, mecl njimi nekaj pravih biserov. »Maš ne pesmi« (dvanajst po številu) 1. 1906., v katerih sc kaže. velik skladateljev napredek. »Slava Bogu.« Mašne pesmi leta 1908. Ta tretji pomnoženi natis obsega štirinajst krepkih p. Ilugolinovih skladb. »M i s s a S e r a p h i c a« leta 1910. za mešan zbor in orgle oziroma orkester, pač najznamenitejša njegova cerkvena skladba. »T e De u m« leta 1911., skladba bolj modernega, a. vseskozi cerkvcnega značaja. Poleg teh večjih del pa nahajamo še mnogo drugih cerkvenih skladb po raznih letnikih »Cerkvenega Glasbenika«, v »Ceciliji«, »Ljudski pesmarici« itd. Komur je pri srcu cerkvena glasba, mora biti res hvaležen p. Hugolinu, da je tako obogatil našo cerkeveno-glasbeno literaturo. Ravnotako pa mu mora biti hvaležen, komur je pri srcu svetna glasba, kajti tudi na tem polju jc p. Hugolin storil veliko.
Večino njegovih svetnih skladb je izdala Glasbena Matica. Tako I. 1SSS.
Ijajo tudi za druge namene. Ako se posestnikom vsled uim odpisujejo davki, so večkrat stroški za komisije višji, nego odpisani davki. Sploh pa je država v prvi vrsti poklicana, da izdatneje podpira sploh poljedelsko produkcijo in tako posredno deluje proti splošni draginji. Kmečki stan je živi vir »fizične in nravne ljudske sile«.
Predlog' so glasi:
1.	\ Uuli se naroča, tla takoj od državnega zbora zahteva potrebno kredite za povzdigo veje goveje živine in prašičev. Kmečkim živinorejcem naj vlada dovoli podpore za nakup krme in piče; revnejši naj dobe nevračljive podpore in brezobrestna posojila.
2.	Vlada naj poskrbi, da se bodo podpore za živinorejo v posameznih deželah v polnem obsegu vporabljale le v določeni namen.
3.	Vlada naj podpira živinorejske zadruge s podporami, premijami in dovoljevanjem krajevnih semnjev za živino.
•i. Vlada naj vsled suše prizadetim revnim posestnikom dovoli podpore, in sicer: O pravem času naj se nabavi živež, posebno koruza in krompir, za živino potrebna krma; za zboljšanje pašnikov i,a j se dovolijo večji krediti; umetna gnojila in semena naj se prodajajo po znižani ceni.
5.	V ta namen naj vlada ustanovi v Kalužu (v Galiciji) državno tovarno za umetna gnojila.
6.	V krajih, koder je živinoreja v nevarnosti zaradi suše in bolezni na gobcu in parkljih, naj vlada dovoli kmečkim posojilnicam izdatne kredite, iz katerih morejo živinorejci dobivati posojila za nizke obresti.
Tistim kmetom, katerim je živina poginila vsled kužnih bolezni, naj vlada dovoli podpore za nakup živine.
Vse to naj vlada izvrši v sporazumu z deželnimi odbori. Državne podpore pa ne smejo biti odvisne od deželnih podpor.
7.	Vlada naj v korist poljedelstva, obrti in industrije pospešuje izrabljanje vodnih moči za električne naprave.
8.	Država naj v posameznih deželah podpira zavarovanje živine in po potrebi izpremeni veterinarno-policij-ske zakone.
9.	V prospeh živinoreje naj se izboljšajo pašniki ter uravnajo hudourniki in reke. V ta namen naj se državni melioracijski zaklad zviša od 8 na li milijonov in zaklad za manjše melioracije od 2 na i milijone kron. Za uravnavo hudournikov naj država prispeva 70 odstotkov.
10.	Vlada naj dovoljuje kmečkim društvom in zadrugam brezplačno živinsko sol in solne odpadke ter izdela načrt zakona za kmečka hipotekama posojila proti nizkim obrestim.
S temi predlogi se bode bavila šc zbornica.
Občinske volitve m Jeseničan.
Nedeljski shodi.
Volivni boj je čedalje hujši. Zadnjo nedeljo so bili obenem kar trije shodi. V Delavskem Domu na Savi je zborovala S. L. S., shoda se je udeležilo 400 volivcev. Govorila sta poslanec Pogačnik in župnik Skubic, gerent Čebulj pa jc zborovalce pozival k edinosti. Navdušenje za volitve je bilo naravnost veli-
kansko. Pri Matevžu Werglesu je zboroval Pongratz s svojo jeseniško »gospodarsko« stranko, p i Jelenu so pa zborovali socialni demokratje. Samo pravi svobodomiselni liberalci so sedeli pri Humru v miru in fajfe kadili.
Pongratz in njegova stranka so zborovali po § 2. Na vabilih je dal tiskati da se bodo na shodu, to je ob treh popoldne postavili kandidati, sam pa je že v noči od sobote na nedeljo dal po Jesenicah in Savi nabiti plakate s kandidatno listo. Kakor to postopanje kaže, bo v gospodarski stranki kar Pongratz sam gospodaril. Vse govori za to, da tudi Pongratz mož nima, ki bi jih kandidiral, zato si jih je izposodil od S. L. S. celo vrsto. Celo župnika Skubica kandidira, dasi je že davno pisal o njem, da bo moral pred njim svoje »cape pobrati in odriniti z Jesenic«. Kandidatje S. L. S. seveda odklanjajo čast, da bi se svetili na tej »gospodarski« listi. Pongratz ni vprašal namreč nikogar niti za dovoljenje. Volilci! Pongratz hoče samo zmešnjavo delati, zato ne prepisujte kandidatov z njegovega belega plakata, ampak s trobojnili plakatov z napisom »Slovenska Ljudska Stranka«; za pod-občine pa z zelenih. Ti so kandidatje S. L. S.! Kako sodijo Pongratzovi volilci o svoji stranki, se razvidi iz sledečega: V nedeljo sta šla po Savi dva moža in jo zavila na Pongratzov shod k Werglesu. Eden pomenljivo izjavi: »Nekaj nas jc, ampak tepcev je veliko vmes!«
Proč s terorizmom!
Tovarniški uradnik Venveger z Ja-vornika pokliče k sebi našo volilko, ter zahteva od nje pooblastilo. Ko volilka izjavi, da je dala pooblastilo že S. L. S., ji Venveger zažuga, da ne dobi več kurjave in živinske piče od tovarne, ako mu takoj ne podpiše pooblastila. Revica je jokaje storila ta korak zoper svoje prepričanje. Toliko tovarniškemu vodstvu v vednost, kako postopajo njegovi organi. Venvegerja pa seveda izročimo državnemu pravdniku. Dotična volilka pa bo z nami volila! Delavci! Pongratzova stranka hi tovarniška stranka, ampak Pongratzova. Tovarniško vodstvo je premodro, da bi odobravalo take korake. Zato se Pongratza in Venvegerja nimate bati. Vse slučaje nasilnosti, prosimo, da takoj nam sporočite, cla iih svojčas porabimo.
Socialni demokratje
so v »Zarji« tudi vabili na nedeljski shod, »kjer se bodo postavljali kandidatje«. Sociji pa so imeli že nekaj dni prej tiskane liste za tretji razred v žepih. Če se to ne pravi volilcev za nos vleči, no potem? »Zarja« pravi, da bodo sociji v vseli treh razredih postavili kandidate, pa imajo v prvem razredu samo enega volilca, v drugem pa devet. Bo zopet treba iti na posodo iskat! Volilci! Oglejte si socralnodemokraško listo za tretji razred, kjer kandidirajo celo odpadnike, protestante. Jeseničani! Tega pa ne boste dopustili da bi vas vladali odpadniki! Zato v nedeljo vsi v boj za kandidate S. L. S., ki jih vidite na trobojnili in zelenih plakatih!
Novi Kardinali,
V tajnem konzistoriju je bilo v Rimu imenovanih 18 kardinalov, število, ki se ni doseglo že štiri stoletja. Imenovanje tolikih kardinalov je pa bilo potrebno, ker se je kardinalski kolegij
sedem mešanih zborov, ki so se našim pevskim društvom zelo priljubili. L. 1892. parafrazo za klavir: »Kje so moje rožic e«. L. 1894. sedem moških z b o r o v , ki so se takoj udomačili. L. 1898. mešana zbora »V r b i c a« in »N a š a pese m«. Let^i 1907. dva samospeva »Zaostali ptič« in »Naša zvezd a.« L. 1908. »Štirje mešani zbor i«, izmed katerih se posebno odlikuje prvi »O neviht i«. Leta 1910. »J e f t e j e v a prisega« za zbor, soli in orkester, jako slikovita skladba, s katero je dosegel g. skladatelj velike uspehe. Leta 1910. je objavil tudi v »Novih akordih« ličen samospev »R i b i č k a«. Ravnokar pa jo izšla njegova najznamenitejša in najobširnejša skladba, orato-rij »A s s u m p t i o B. M. V.« (Vnebovzetje B. D. M.) za orkester, zbor in soli, velikansko delo, v nas .Slovencih prvo te vrste, obsegajoče 106 strani par-titure. Lepšega spomenika bi si pač ne mogel postaviti za svojo šestdesetlet-nieo. kakor ravno s to veličastno sklad-bo. Proizvajala se bo — kakor čujemo — v prihodnjem letu najbržc meseca marca.
Poleg teh skladb omenjam samo mimogrede njegove silno poučne kritike velikih koncertov »Glasbene Matice«, s katerimi je tudi med širšim občinstvom vzbudil zanimanje za umetno glasbo.
S tem sem seveda le na kratko in
površno opisal p. Hugolinove zasluge na glasbenem polju. Dalo bi sc razpravljati o njem tudi kot cerkvenem govorniku, župniku itd. Presvitli kne-zoškof je tudi v tem oziru pripoznal njegove zasluge zlasti s tem, da ga je imenoval za konzistorialnega svetnika. A kakor rečeno, o tem nisem nameraval pisati.
S šestdesetim letom je p. Hugolin dospel na prag starosti; toda telo in duh sta mu — hvala Bogu — še čila in Čvrsta in jasnega obraza zre v bodočnost, poln lepih načrtov. Pred kratkim sem slišal iz njegovih ust, da namerava sedaj lotiti se krasne Gregorčičeve »Oljki« in jo uglasbiti za orkester, zbor in soli na podoben način, kakor Jefte-jevo prisego. Tudi na cerkveno-glasbe-nem polju misli še nadalje delovati, saj glasbi hoče ostati zvest do smrti. Ko je nedavno v ožjem prijateljskem krogu prišel pogovor tudi na smrt, se je p. Hugolin izrazil, da bo pač najtežje ločiti se od glasbe. »Toda«, pristavil je takoj, » v nebesih bo šc lepša glasba«. Mi, ki smo kolikor toliko egoisti, želimo, da bi se ta preselitev p. Hugolina med nebeške kore še ne zgodila tako kmalu; mi želimo, da bi nam ga Bog ohranil še dolgo vrsto let zdravega in krepkega, da bi mogel svoje lepe načrte izvršili v polni meri v blagor sv. Cerkve in domovini v čast!
Pr. Perjančič.
znižal na število 46. Z Imenovanjem novih kardinalov šteje zdaj sveti kolegij 61 članov. Med novimi kardinali je 6 Italijanov, 2 Amerikanca, 2 Avstrijca, i Francozi, 2 Španca, 1 Nizozemec in 1 Anglež. Med novimi laškimi kurialnimi kardinali jc tudi majordomus Bisletti, ki je poročil nadvojvodo Karla Franc Jožefa na Dunaju. Pozornost vzbuja med novimi kardinali tudi msgr. Lu-gari, ki je stopil v duhovski stan, ko jc zapustil odvetniški stan. Trije novi laški kardinali so diplomati, med njimi tudi znani bivši dunajski nuncij Gra-nito di Belmonte. Mlad, rojen leta 1861, je novi angleški kardinal, vvestminster-ski nadškof dr. Bourne. Njegov oče, poštni uslužbenec, je postal katoličan in je bil novi kardinal rojen kot protestant. V mladosti je zelo bolehal, bali so se, da ni jetičen, a je okreval. Študiral je v Parizu in v Lowenu. Škof south-■vvarški je postal leta 1897, po smrti kardinala Vaughana pa westminsterski nadškof. Med novimi kardinali sta tudi dva redovnika, in sicer jezuit Billot ln redemptorist pater Rossun. Konzistoriju je papež naznanil imena novih kardinalov v daljšem latinskem govoru. Tajnik konzistorialne kong.cgacije je prečita! nato imena s papeževimi brevi imenovanih novih škofov. V Rim je došlo 13 novih kardinalov, ki dobe kardinalski baret v javnem konzistoriju dne 30. nov. Ostalih novih 5 kardinalov, in sicer valladolidski nadškof, Cos y Ma-cho, madridski nuncij msgr. Vico, olo-muški nadškof dr. Bauer, sevillski nadškof de Almarez in dunajski nadškof dr. Nagi niso bili navzoči in jim prineso kardinalske klobuke nobelgardisti, ki so že odpotovali v določene jim kraje.
V	svojem govoru na kardinale je papež izrazil, da ga veseli, ker po tolikem času zopet govori zbranim ka di-nalom o važnih vprašanjih katoliške cerkve. V svojem govoru se je tudi spomnil letošnjega leta žalovanja, katerega dogodki in izjave morajo raniti srce vsakega dobrega katoličana. Papež je nadalje govoril tudi o preganjanju, ki so mu izpostavljeni katoličani in jc obžaloval ločitev cerkve od države. Spominjal se je, kako lepo so se izvršili ev-haristični shodi v Kolinu, Londonu, Montrealu in v Madridu. Pij X. posebno priporoča ljubezen do najsvetejšega zakramenta.
Papež jc nato govoril o hudem preganjanju katoličanov na Portugalskem. Pohvalil je občudovanja vredno postopanje portugalske duhovščine, na čelu ji častitljivi lizbonski patriarh. Sv. oče je kazal na evharistični kongres v Madridu, ki so se ga udeležili vsi sloji družbe, od najnižjih do najvišjih, med njimi tudi katoliški kralj s svojo rodbino. Španska jc s tem javno pokazala, da je in da hoče ostati v svojem najglobljem bistvu katoliška. Končal je: Obvaruj Bog to nam tako drago ljudstvo vsega zla, ki proze njegovemu miru in njegovi sreči!
HilansKo-tt vojska.
Laški poraz pri Derni.
Iz Carigrada se poroča: Vojnemu ministrstvu je poročal Enver bej, da so Arabci in Turki zadnjič napadli Lahe ponoči od 24. na 25. t. m. Pri dosedanjih napadih na Lahe so izgubili Lahi do 200 mrtvih. Turki in Arabci so zaplenili Lahom veliko orožja, -streliva, obleke in oprave. Arabci in Turki so izgubili pri teh napadih 7 mrtvih in 1 ranjenca. Tucli laški listi priznavajo, da so bili Italijani pri Derni poraženi, pravijo namreč, da so sc morali »zavoljo teme« umakniti.
Laško prodiranje pri Tripolisu.
Lahi zdaj bobnajo, kako so 26. t. m. porazili Turke in Arabce, a efekt te slavne zmage ni bil drugi, kakor da so dobili Lahi nekoliko duška, in da so zasedli hiralnico in malo utrdbo Sidi Mesri. Tucli angleška poročila sodijo, da so sicer Lahi dosegli nekaj uspeha in zasedli nekaj strategično važnih točk, ki jim omogočujejo, da se bodo mogli svobodneje kretati, večjega pomena pa ta uspeh nima.
Blokada Dardanel velika laška bla-maža.
Avstro - Ogrska in Nemčija se strinjata z Rusijo, ki zahteva, da Italija opusti blokado Dardanel, in hočeta v Rimu Rusijo podpirati. Velevlasti nameravajo Italijo prijateljsko opozoriti na nevarnost blokade Dardanel, ki bi otežila mednarodno trgovino. Zdi se, da so nekatere velevlasti žc v tem smislu nastopile v Rimu in v Carigradu. Nastop velevlasti pomenja veliko laško blamažo.
Angleži pred Krfom.
V	pristanišče Krf so priplule angleške torpedovke, katerim sledi angleško brodovje. Angleži nameravajo odpluti v Egejsko morje. Angleški korak jc
migljej s kolom Lahom in pomenja; »Lah miruj v Egejskem morju, če ne dobiš po grbi«. Tudi druge velevlasti nameravajo odposlati vojne ladjo, če bi Lahi izkušali forcirati dardanelsko vprašanje.
Zopet izgnan časnikar iz Tripolisa.
Tripolis ie zapustil poročevalec »Frankfurter Zeitung« 20. t. m., ker ni bil več varen življenja pred Lahi, keu je poročal resnico, ki seveda Lahom ni bila prijetna. Lahi so zdaj malone sami v Tripolisu in zato lahko poročajo, kar hočejo. Zdaj bodo objavljali iz Tripoli. sa zgolj zmagoslavna poročila, ker jih nihče ne bo nadzoroval. Niti strogi Ja-ponci niso s časnikarji tako postopali, kakor »kulturni« Lahi, dasi so tudi Japonci časnikarskim poročevalcem stro-go gledali na prste.
Kaj ie povzročilo potop jomagne?"
lnžinir Cuizza piše o vzrokih gro. zne kotastrofe na Jadranskem morju o kateri smo poročali v soboto. Nekateri so pripisovali krivdo motorjem ,,Diesel" s katerim je bil opravljen parnik, češ, cla šo ti motorji prelahki, kar pomanjša stojnost (stabilnost) ladje, To je povsem napačna trditev. Motorji sistema ,,Diesel" na nafto rabijo res manjši prostor nego parni stroji ki imajo kotle, to pa je vsekakor prednost, ne hiba, ker poveča naklad ni prostor. Inženir Cuizza, ki je viclel te motorje, pravi, da so napravili utis velike stoj-nosti (stabilitete). Če bi se motorji tega sistema ne bili v praksi dobro obnesli, bi ne gradili na Angleškem in v drugih državah ladje največje nosilnosti opremljene s takimi stroji, ki nadkri-ljujejo parne stroje kar se tiče sigurnosti in ekonomije. — Bolj verjetna je trditev, da je slabo urejena naklada ladje, kije zdrknila vsled premetavanja parnika na levo stran ter onemogočila tako da bi se zopet zravnal, zakrivila nesrečo. Ta okolnost je povzročila že mnogo nesreč na morju. Najbrž je bila pa vzrok katastrofe konstrukcija ladije same. Pristanišče v Ravenni, kjer je bila ..Romagna'- cloma, je zvezano namreč z odprtim morjem s kanalom, ki je jako plitev. Skozi ta kanal mora vsaka ladija ki hoče v pristanišče, ,,Romagna" je morala biti torej z ozirom na to konstruirana tako da je imela malo globočine. In to je bil najbrž pravi vzrok katastrofe. Taka ladija ni vstanu kljubovati razburkanem morju, manjka ji, kakor pravijo Nemci .,Seetuchtigkeit." V tako silnem viharju kakor je divjal v usodni noči, je morala izgubiti ravnotežje.
CESAR ZASLIŠAL BULGARSKEGA CARJA.
Dunaj, 28. novembra. Cesar je včeraj zaslišal bulgarskega carja v zasebni avdienci.
ANGLIJA IN NEMČIJA.
Angleška zbornica je bila včeraj nabito polna. Ob 3. uri 55 minut je pričel govoriti angleški državni tajnik Grey. Pri seji je bil navzoč tudi avstro-ogrski poslanik. Grey je uvodoma naglašal, da je podal nemški državni tajnik o njegovem razgovoru z nemškim poslanikom obširno poročilo in da se nc pritožuje, cla je to storil, ne da bi bil prej njega vprašal, kakor to zahteva običaj med diplomati. Grey je nadalje izjavil, da ga jc 1. julija obvestil nemški poslanik, da hoče Nemčija defini-tivno ureditev maročanskega vprašanja. V ponedeljek je obvestil nemškega poslanika, da smatra angleška vlada položaj kot resen in važen. Dne 4. julija je obvestil nemškega poslanika, da je Angleška glede na Maroko interesira-na. Nato ni občeval več časa z nemškim poslanikom. Dne 21. julija jc zahteval Grey pojasnila o nemških načrtih z ozirom na Agadir. Nemški poslanik mu ni mogel dati nikakih pojasnil. Dne 25. julija je pa nemški poslanik ostro grajal govor Lloyd Gcorgeja. — Greyov govor potrdi zgolj, cla so bile strune med Nemčijo in Angleško julija zelo napete. Iz Pariza poročajo nemški listi, da so Francozi nevolini na Angleže in da je v nevarnosti tripelententa, a to so zgolj le nemške želje.
RUMUNSKI KMETJE RAZBILI MAŽARSKO ŠOLO.
Iz Deve poroča ogrski brzojavni urad, da so s sekirami oboroženi kmetje uclrli ponoči v mažarsko državno šolo Szent Andreas, kjer so razsekali opravo.
KRVAVI NEMIRI V LIZBONI.
»Agence Havas« poroča iz Lizbone, da je množica vprizorila velikanske izgrede, ker je vlada izgnala dva Kitajca, ki sta hotela zdraviti oči. Vojaki so morali streljati. Na trgu Don Pedro je bila vržena bomba. Ubitih je bilo več ljudi.

blokada dardanel in bulga-
rija.
Sofija 28 novembra. Napovedana ttlokada Dardanel je vznemirila bulgar-s|.(> vladne krope. Skrbi jih, tla bi ne nastali nemiri in izgredi v evropski Turčiji, ki bi jim sledila splošna mobi-liz'ici a. Car Ferdinand se najbrž tudi vadi političnega položaja mudi na Dunaju v najstrožjem inkognitu pod pretvezo, da se mora udeležiti slavnosti ob jrodu princezinje Klementine Kobur-ške.
MIR MED SPANCI IN RABILI.
Madrid, 28. novembra. 01) bregovih reke Kert se je podpisal mir med Španci in Kabili. Vjetniki se izmenjajo. Del okupacijske armade se odpusti.
boji med črnogorci in turki.
Iz Soluna se poroča, da so napadli Črnogorci zopet več turških stražnic in da so tako Črnogorci kakor Turki močno streljali.
nemci zapustili agadir
Ker je v Agadirju popolnoma mirno, zapusti 28. t. m. nemška vojna ladja »Berlin« Agadir.
ritajska revolucija.
Pri Ming-grobovih je porazilo 1500 rstašev, ki so imeli 12 topov, 5000 vladnih vojakov. Padlo je 1000 mož. Vstaši so zaplenili dva topova. Vstaši se nameravajo peljati z osvojenimi vojnimi ladjami pred Peking. Trgovcem, ki bi podpirali Mandžuance, groze vstaši z tojkotom.
Honkong, 28. novembra. Tu so izbruhnili nemiri. Kitajci so napadli policijo. Oblasti zahtevajo ojačenja. Izkrcali so štiri stotnije, ki patruljirajo z nabitimi puškami in z nasajenimi bajoneti po mestu.
Dnevne novice.
+ Pri občinskih volitvah na Grosupljem je zmagala S. L. S. v vseh razredih z veliko večino. Slava zavednim volilcem!
+ Ljudsko šolstvo. Imenovani so: Ivana Logar za Trstenik, Ivan Lebar v Spodnjem Logu, Anton Knop v Vrab-čah, Bogomir Fegic v Planini, Trost v Dolenji vasi pri Ribnici, Josipina Arh na Bohinjski Beli, Al. Novak na I., Pavel Gorup na III. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani, Jožef Ambroži č za stalnega suplenta v Ljubljani, Robert Cigler za nadučitelja v Višnjigori, frančiška Bezeljak - Baje-r v Žalni, Ludovik Pirkovič za nadučitelja, Roza Pirkovič za učiteljico v Svibnem. — Vpokojena sta Henrik Patemost v Senožečah (začasno) in Ana Zamik v Moravčah (stalno). — Razširi se ljudska šola na Bohinjski Beli v dvorazred-liico.
+ Iz c. kr. dež. šol. sveta. Dovoli se enoletni učni tečaj na zasebni meščan? ski šoli v Šmihelu pri Novem mestu. — Definitivno se potrdita gimnazijski učitelj Riharcl Chmcl in Ernst Berncr.
O razsodbi upravnega sodišča glede ljubljanskih občinskih volitev piše »Zarja" sledeče: „Nikakor ne moremo reči, da nas razlogi, ki jih navaja to visoko sodišče, kaj posebno navdušujejo. Nekateri momenti se nam zde tako zmotni, da bi bila velika nevarnost, če bi imela taka načela preiti v prakso. Upravno stališče definira nekako pravico volilne tajnosti, po kateri se lahko neha vsaka volilna tajnost. Po razlogih markija Bacquchema in njegovega senata nima oblast nobenega interesa, da se varuje volilna tajnost. Ali po našem prepričanju ima v zmislu zakona oblast ravno dolžnost, storiti vse, kar je v njenih močeh, da se ne krši tajnost volitev. Zakaj njena dolžnost je skrbeti za izvrševanje zakona in čim obsega zakon tajnost volitve, je naloga oblasti, da jo zaščiti. Čemu pa se določa volilna tajnost? Pač zato, da je volilec varen kontrole. Torej morajo biti vzroki, da je kontrola glasovanja volilcu neprijetna ali pa škodljiva. Ravno taki volilci pa potrebujejo zakonite in oblastvene zaščite; neprijetnost ali škodljivost kontrole dokazuje njihovo odvisnost; volilec, ki je odvisen — od svojega delodajalca, od gospodarja, od upnika — je gotovo bolj izpostavljen sili volilnega kontrolorja, kakor neodvisni volilec, kateremu je nazadnje vseeno, če ves svet ve, kako je glasoval. Torej potrebuje lak volilec varstva, ki si ga ne more pri-baviti sam. In to varstvo mu mora dati oblast, ki je postavljena, da varuje zakon. Upravno sodišče sicer pravi, da je volilna tajnost svoboda volilčeva. Če je ne porabi, je to njegova stvar. Toda varovati imetje je tudi državljanova svoboda. Vendar pa še nismo slišali, da bi rekla oblast: Sam si kriv, Če se nisi poslužil te svobode; tvoja stvar je, če so vlomili pri tebi; to ni interes oblasti, da se tebi nič ne ukrade . . . Volilčeva svoboda je tajnost volitve; ali oblast mu jo ima garantirati. — Interes oblasti pa je jasen že po tem, da hoče zakon neprisiljene, pre pričane volitve. Če ne bi bilo to jasno po tendenci volilnega zakona, bi bilo dokazano
z določbami, ki kaznujejo omejovanje volilne svobode. Čistost volitev mora torej biti interes oblasti. Gospodarsko odvi ni volilci bi se morali prav lepo zahvaliti, če bi imelo obveljati načelo, da ni oblasti nič > in:ir, če jih gospodarji ali predpostavljeni z zlorabo svoje premoči prisililo, izdati svojo volilno tajnost." — S tem stališčem se mi popolnoma m brezpogojno strinjamo. S cer pa je »Slovenec" že naglašal, da je S. L. S. razsodbo upravnega sodišča prav zato hotela, da se pokaže, kako je potreba, da zakon volivno tajnost in svobodo še bolj zajamči. Mi od deželnega zbora, to je od naše večine, tudi za gotovo pričakujemo, da zakon v tem oziru izpremeni. Volilna svoboda in tajnost se morata tako strogo za-Jamčiti, da bodo take razsodbe kakor je tale popolnoma nemogoče.
—	Z Vrhnike. Dne 23. t. m. jc obiskal vrhniško gospodinjsko šolo dež. glavar pl. Šuklje in ministeriaJni tajnik Adolf pl. Pichler.
-f Sl. kat. akad. društvo »Danica« na Dunaju ima v petek, dne 1. decembra leta 1911 svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje zapisnika bratskega društva »Zarje«. 3. Poročilo odbora. 4. Poročila klubov. 5. Poročilo odbora Lige slov. katoliških akademikov. G. Eventualije. Lokal: Restavracija Leithner. Začetek ob pol osmi uri zvečer.
—	Predavanja o Postojnski jam^ in njeni okolici. Predavanje jamskega' tajnika g. And. Perko-ta, katero je opremljeno z 150 najnovejšimi skioptičnimi slikami, se vrši po zimi I. 1911/12 v sledečih društvih: v društvu hribolazcev „Natur-freunde" v Knittelfeldu in Ljubnem; pri oddelkih nemškega in avstrijskega planinskega društva v Ivolmaru, Deggendorfu, Neubergu, Straubingu, Steyerju, Monako-vem, Reichenlergu, Hamburgu, Miinsterju, Anabergu, Stuttgartu, Lichtentalu, Badnu, Offenbachu, Oclisenhausnu, Augsburgu, Norimberku in Mannlieimu; v avstrijskem klubu hribolazcev na Dunaju (dvakrat), v Ternicu, Gradcu in Draždanih; v turistov-skem združenju avstrijske krščanske mladine na Dunaju; v fotografskem klubu v Brnu; v planinskem društvu na Reki in Toplicah — SchOnavu; v klubu če?kych tou-ristu v Pragi, na Dunaju, v Olomucu, v Plznu in v Budjevicah.
—	Vrhniški vlak bo vendar začel hitreje voziti. Komisija, ki je pred kratkim s posebnim vlakom prevozila vrhniško progo, se ie izrazila ugodno. Zdaj ostane samo še vprašanje: Kdaj se to zgodi?
—	Stavka na zagrebškem tramvaju sc prične v kratkem, ako vodstvo ne ugodi zahtevam uslužbencev.
—	Iz Strug pri Dobrepoljah. Minuli teden se je poročil v naši župni cerkvi g. Anton Pogorelec z gdč. Minko Dernulc. Ne bi tega posebaj omenjali, a storimo to, ker je omenjeni Anton eden najbolj navdušenih in zavednih članov naše organizacije, in voditelj mladeniškeg gibanja. Oče ženinov, ki še živi jo nedavno postavil mlin in žago na bencin, kar je za našo na vodi revno dolino vitalnega pomena. Preštudiral in priredil je pa oboje omenjeni Anton in vso stvar tudi spretno vodi. Zanimivo, da so bili na ženitovanjn ženin in nevesta drug in družica popolni abstinentje in ni nobeden vina okusil. Pili so le abstinentne pijače. Novemu paru želimo obilo srečnih let!
—	Po dveh letih najdeno truplo pogrešanega lovca. V Ironv/oodu, Mich. v Ameriki, so 12. oktobra našli otroci v gozdu rojaka Antona Lepovša, katerega so pogrešali že dve leti. Izginil je v lovski sezoni meseca novembra; otroci seveda niso našli drugega, kakor nekaj okostja, puško, žepno uro in okoli 100 dolarjev denarja. Slovenec Franc Petruša je spoznal puško za svojo. Doma je iz Spodnjega
Štajerskega.
—	Slovenec učitelj angleškega jezika v Ameriki. Mestni šolski svet v Mil-waukee, \Viss., je imenoval Slovenca Antona Volte za učitelja angleškega jezika na slovensko-angleški večerni šoli. Okoli 50 Slovencev obiskuje šolo in se uči angleškega jezika.
—	V Ameriki umrli Slovenci. V Clevelandu je umrl Slovenec Andrej Kovač, star 35 let. V Leadville je umrla Slovenka Marija Kus.
—	Slovenske poroke v Ameriki. V Pittsburgu, Pa., sta se poročila gosp. Jurij Smrekar iz. Javorja pri Ljubljani in gdč. Marija Orum iz Dravelj na Gorenjskem. — Dne 6. t. m. se je v Moon Run, Pa., poročil slovenski rojak gosp. Lovrenc Batič z gdč. Frančiško Debevc iz Postojne.
—	Organizacija zrakoplovk. Prva organizacija zrakoplovk je bila ustanovljena v hiši Aeronautical Society v New-Yorku. Organizacija šteje 100 članic.
—	V premogovniku ponesrečil. V Franklinu, Pa. v Ameriki, se je ponesrečil v premogovniku slovenski rojak Franjo Merlak, doma iz Sežane, lzpodkopani premog je padel na njega in ga tako težko telesno poškodoval, da je po preteku 7 dni
umrl. Zapušča ženo z dvema nepre=krb-
I enima ^trnkoma.
—	V Bistr'co je padel pri MojsJ rani 01 let stari Anton Rabič in utonil.
~ Zoret nerreči pri s reljanju.
pet lo t sta ega Leopolda Korošca, gostilničarje. oga sina na Mlinom, je sosedov deček doma na vrtu obst elil in mu pokvaril levo oko. — Matevžu Mer-kužič, 19 let staremu dninarju, je, ko jc z možnarji streljal, strel puhnil v obraz ler ga na očeh in na obrazu težko poškodoval.
—	Evropska konferenca za vozni red se bo vršila v Trstu. Gla\ne razprave bodo 29. in 30. 1. m. Večina udeležencev so že dospeli v Trst. Na konferenci je zastopanih 150 evropskih železniških uprav in paroplovnih družb. Poslovodstvo p i konferenci jc v rokah tržaške direkcije državne železnice. Konference se udeležijo tudi oficieln' zastopniki raznih držav.
Lepa matil Iz Štanjela porofajo: Dn.' 10. t. nt. so sprevodniki državne že-1 znice na postaji Štanjel—Kobtlilj izročili iz vlaka 9-letno deklco imenom Frančiška Cerknlj, ki se je voz !a iz Trsta v smeri proti Jesenicam, a ni imela voznega listka. Na to je bila s postaje izročena županstvu v Štanjelu, ki je takoj tr'egrtf:fnlni potom obvestilo redarstveno oblastvo v Trstu. Na vprašanje, kam se je hotela odpeljati, je odgovorila d klica, da k stari materi v Mengeš na Kranjsko, ker jo njena mati doma v Trstu vedno pretepa (kar se na deklici tudi pozna), ter da jo je istega dne pahnila črez prag, rekši ji, naj se ji za vedno spravi iz-pred oči! — Tako je potem deklica prišla kar naravnost na vlak, ne vedoča še, da si je treba poprej preskrbeti vozni listek. Še-Ie šesti dan, ko je bila mati že obveščena, da se deklica nahaja v Štanjelu, je šla brezkrbna mati tja po njo. A to še ni vse. Deklica je imela s seboj italijanske šolske knjige in pisanke — da-si čisto slovenski otrok — ker obiskuje tretji razred laške šole Felice Ve-nezian — žalostno 1 Ko je deklica zapazila svojo brezsrčno mater, jo začela milo jokati in prositi naj se ji raje glava odseče, nego zopet materi izroči. Da, da, mati Neža! Deklica ima več pameti nego ti in morda ne bo dolgo, ko te bo po tvoji lastni krivdi pitala s „ščava", ker si jo za par Judeževih grošev pr»>dnla v Inško šolo.
— PomaVnitev učiterjev v višje p"ačrne razrede. Pomaknejo se v prvi razred: Avg. Stefanč*č, Jurij Erker, Jurij Erker (nadučitelj). Iv. Bohinc, Fr. Skale. H. Paternost, Maks Bczlaj, Avg. Pire, Jož. Ažman, Al. Erker, Anton Li-kozar, Fr. Luzner. — V II. razred: Iv. Perko, R. Mežan, Fr. Verbič, Fr. Lun-der, Iv. Malnerič, Olga Wumer, Ferd. Juvanc. Iv. Šemerl. Mat. Petschauer, Karol Javoršek, M. Matko, Iv. Kiferle, Iv. Bencdičič, Fr. Zebre, Antonija Vo-hinz, Fr. Skulj, V. Puppis, Jos. Šusteršič, M. Mahorčič, Al. Sadar, Ida Mally, Hermina Megušar - Gosslar, Jakobina Naerlas, F.anc Grailand, Ana Krašo-vec, Iv. Lackner, Fr. Lavtižar, Apolo-riija Fatur. Kornelij Iglič. — V III. razred: Fr. Pire. Julijana Karlin, Iv. Mer-cina, Jož. Kobal, Andrej Kenič, Fr. Vil-har. Amalija Hinek, Ema Miselj, Bog. Fegic, Rajko Božič, Iv. Erbežnik, Iv. Arnšek, Evlalija Tavčar, Konrad Fink, Mar. Polak - Krašovec, Marija Triller, Ivan Stepišnik, Ivana Cegnar, Leo Pi-brovec, Marija Strauss, Antonija Ger-mek-Rakovec, Karolina Koncilija, Maksimilijan Baje, Amalija Komatar, Uršula Mazi, Pavla Lampe, Antonija Vi-ž!in, Justina Kozamernik, Lea Leveč. Anton Vode, Vlastimila Peršl, Jožef Odlasek, Jožefa Javo nik, Antonija Virk, Franc Stulai\ Julijana Kocjan-čič, Zofija Škofljanc, Karolina Gams, Marija Veselič, Ludovik Koželj, Jožefa Vrče, Amalija Kecelj, Rudolf Dostal, Jožef Krauland, Franc. Zagorc, Jožefa Majde, Matija Žitko. — Letos se je število ljudskega učiteljstva pomnožilo za 32, tako cla je na Kranjskem sedaj 958 učiteljskih moči na kranjskih ljudskih šolah, od katerih spada v I. razred 96, v II. razred 144, v III. razred 287, v IV. razred 413.
—	Ruhinja zahteva od nas največ izdatkov, zato pa bodi tudi prva naša skrb, da v kuhinji uvedemo pravo gospodarstvo. Najbolje se nam bo to posrečilo, ako bodemo v kuhinjo uveljavili navodila nove knjige: Slovenska kuharica, potem je priredila S. M. Felicita Kalinšek. Knjiga ima izredno nizko ceno: Velika izdaja stane vez K 6 —, okrajšana izdaja vez K 3"60.
—	Rmetijsko šolo na Grmu si je ogledal dne 24. t. m. ministerijalni tajnik v poljedelskem ministrstvu, pl. Pichler. Prišel je v spremstvu deželnega glavarja pl. Š u k 1 j e j a ln se je zlasti zanimal za uredbo zimske in letne šole, kakor tudi za ono gospodinjskega tečaja v Smihelu, ki je združen z zavodom.
—	Po prihodu iz gostilne se Je zastrupila. V Trstu si je končala življenje Fran ca Gustlnčič, omožena, stara 42 let. Sinoči ee je z možem vrnila iz gostilne in
nato Izpila dozo karbolne kisline. Fozvan jo bil na pomoč dr. Fabrlcl. ali našel je nesrečnico v zadnjih zdihljejih in jej ni mogel ničesar pomagati — Vzrok obupnemu činu so bili baje rodbinski prepiri. Na isti način seje v Trstu zastrupila 51 let stara zisebnica Teresa Del Fabro.
iraiski siis&ki!
V nedeljo, dne 3. decembra
sc vrši
ii Ljubljani
ii m Jh orlov".
Glasom poslovnika .,Zveze Orlov" (§ 10) se morata udoležiti občnega zbora predsednik in načelnik. Ako je predsednik ali načelnik zadržan, morata priti na občni zbor podpredsednik in podnačelnik.
SPORED:
Ob >/28. uri zbirališče pri »Ljudskem domu".
Ob 8. uri sv. maša v Alojzijevišču.
Občni zbor ob 9. uri v veliki dvorani „Ljudskega doma":
1.	Poročilo tajnika in blagajnika.
2.	Poročilo načelnika.
3.	Poročilo revizorjev.
4.	Statistika.
5.	Okrožja in podzveze.
6.	Prireditve za leto 1912.
7.	Volitve. (Predsedstva, načelstva in revizorjev.)
8.	Slučajnosti.
Opomba: Udeleženci občnega zbora naj pridejo v kroju.
j. Hočevar 1. r., Dr. Lovro Pogačnik 1. r..
t. č. tajnik.	t. č. predsednik.
Vaditeljski tečaj.
Pred občnim zborom se vrši tridnevni vaditeljski tečaj. Začne sc v četrtek, dne 30. t. m. in konča soboto zvečer. Bratje telovadci, ki se ga udeleže, naj se zbero v četrtek ob 9. dopoldne v ..Ljudskem domu!"
Vojtek Jeločnik,
t. č. načelnik.
SiajerskB novice.
š Mariborska okolica. Zadnjič smo poročali, da so prodrli Slovenci pri volitvi I. razreda v občini Pesnica z dvema kandidatoma. Danes nam je došlo poročilo, da so Slovenci zmagali tudi pri občinskih volitvah pri Sv. Marjeti blizo Maribora (na Pesnici.) Poročalo se je sicer, da so prodrli štajer-čijanci a to ni res. Falct je, cla so Slovenci prodrli v II. in III. razredu, tudi v I. razredu so prodrli boljši možje. Najhujši štajerčijanci so zleteli iz odbora. Ta zopetna zmaga je znamenje, da se Slovenci nad Mariborom čvrsto gibljejo in izmetavajo po občinah šta-jerčijance in drzne Nemce iz občinskih odborov. Veselimo se tudi mi zmag naših bratov v pesniški dolini. Sv. Mar-jerta, Jarenina, Št. Jakob, Št. Ilj, Sv. Križ Sv. Peter nad Mariborom, vse te župnije so v slovenskih rokah. Edino obe Sv. Kungoti, Sv. Jurij na Pesnici in Svečina so še v rokah nemškutarjev. Gotovo je, da bi se dalo tudi v teh krajih mnogo storiti, če ne bi bilo par nemškutarskili petelinov.
š Nemila usoda ljubečih bratcev. Liberalci, stari in mladi, slegaši, štajerčijanci nimajo sreče pri svojih listih. Nesrečno je za sušico izdahnil rajni „Narodni Dnevnik" z isto boleznijo se borita še delj časa .,Sloga", in „Narodni List", enako se godi zvestemu duševnemu bratcu »Štajercu". Narodni Lisi je zgubil že skoraj vsa pluča, ustvariti mu hočejo sedaj s posebno fehtarijo nova umetna pljuča, da bi vsaj nekaj časa lovil sapo. Med 3. in 10 decembrom hočejo mla-do-liberalci loviti nove naročnike in blage podpornike. Slabi časi za liberalce 1
š Nova občina. Po dolgoletnih borbah se je posrečilo našim pristašem, da se je za Št. Lenard nad Laškim ustanovila lastna občina. Te dni je bil za župana izvoljen vrli naš pristaš Ferdo Trumpej iz Mišidola, za namestnika pa Josip Gračner iz Malih grahovš. Odborniki so vsi naši. Ob drža-vnozborskih volitvah je stal naš kraj neomajno za kandidata Kmečke Zveze dr. Ben-koviča. Liberalci in nemškuterji pri nas nimajo besede.
š Fram. Za naslednika umrlemu županu Gertu, je bil izvoljen za novega župana gospod Karol Černej.
š. Nesreča s puško. Pri Rajhenburgu jeneprevidnoravnalspuskoKarolRadej. Puška se je sprožila in je strel zadel Karola tako nesrečno v trebuh, da so
L
ga morali prepeljati tcžkoranjenega v krško bolnišnico.
š Pilštanjsko kozjansko graščino
je kupil za 700.000 K Rudolf Oroszy iz Ljubljane.
š Slinovka pri goveji živini se na srednjem Štajerskem širi vednobolj.
š Tatvina draguljev v cerkvi usmiljenih bratov v Gradcu. Dunajska policija je zadnje dni aretovala večje število vlomilcev, mod njimi tudi tatu, ki je 31. januarja 1D06. vlomil v grad Schvvarzau pri Steinfeldu, posesti umrlega parmskoga vojvodo Roberta, očeta nadvojvodinje Cite. Ukradenih jc bilo takrat 22.500 K in so bila doslej vsa poizvedovanja za tatom brezuspešna. Sedaj so ga izsledili v osebi pekovskega pomočnika Franca Scliolza, ki si je medtem v llellersdorfu napravil lastno pekarno. Prijeli so tudi zlatarja Hermana Stangla v Ottakringu, ki je razpečaval ukradene stvari. V njegovi hiši so našli tudi dve zlati kroni, ki sto bili ukradeni 20. februarja 190(5. a- kapeli usmiljenih bratov v Gradcu. Kroni je izdelal leta 18SS.. ko so lota 1651. sezidano loreško kapelo popolnoma ro-novirali, zlatar Stuttmann iz najfinejšega zlata ier ju okrasil z dragulji in biseri, darovanimi od pobožnih žena. Vredni sle 10.000 K. Dognalo se je, da je tudi s to tatvino v zvezi omenjeni Scholz.
š Iz justične službe. Deželnosodni svetnik Tomaž Čajukar v Mariboru je imenovan za deželnosodnega nadsvet-nika.
J*" Naše ženstvo ne moremo z nobenim darilom bolj razveseliti, kakor z novo knjigo S. M. Felicite Kalinšek »Slovenska kuharica, "»t:
Izpred lukajšnjega porotnega sodišča.
Mlad ubijalec. Na zatožni klopi je sedel ITletni Anton Špenko, posestnikov sin na Selu. zaradi hudodelstva uboja, ker je dne 4. t. m. ponoči s kolom po glavi udaril Andreja Podgorška, posestnika na Vojskem, s tako silo, da je ta po pretoku nekaj ur umrl. Obdolženec Špenko je bil jezen na Podgorška, ker ga je nekoč, ko je hotel odnesti skledo kaše, spodil iz hiše. Zvečer 4. t. ni. je sedel obdolženec v družbi šesterih prijateljev v Zupanovi gostilni v Kosezah. Istočasno je bil tu tudi ubiti Podgoršek. Bil je dobre volje, se norčeval in delal razne dovtipc, da. so se mu navzoči smejali iz srca. Okoli devete ure zvečer je odšel Podgoršek, za njim je pa zapustila tudi ostala fantovska družba omenjeno gostilno. Veseli Podgoršek je začel upiti »auf« in na korajžo klicati. Špenko pravi, da ga je to izzivanje ujezilo ter jc krenil vzilio temu, da so ga tovariši, ki so šli k neki gledališki skušnji v Sinkov turu svarili. naj pusti pri miru Podgorška, krenil za njim. Ni jih ubogal, marveč je šel urnih korakov po stranskih potih za svojim nasprotnikom, ki je šel po poti proti Golem in Selu na Vojsko ter ga prehitel za pet minut. Na Golem je izruval iz nekega plotu kol, in tako oborožen čakal na Podgorška. Baje jc ln tnalu preje za vpil »auf smrkovci«. Ko je stopil s kolom v roki pred njega, mu je rekel Podgoršek: »Oče pri miru me pustite«. V tem pa Špenko zavihti kol in ga ž njim s tako silo po glavi udari, da se .jo takoj zgrudil nezavesten. Po tem dogodku se je Špenko vrnil za svojimi tovariši k skušnji v Sinkov turu. Nikdo ni zapazil pri obdolžencu kake razburjenosti, marveč se je vedel kakor bi sc ne bilo ničesar zgodilo. Po skušnji je šel gledati na kraj poboja, kaj je z njegovo žrtvijo. Na cesti je srečal Gregorja Zupana, ki mu je povedal, da leži ob cesti »Jožovc« pijan in nekai krvav ter se je gotovo v pijanosti pobil. Ravno ob polnoči sta poklicala Janeza Kosca, posestnika na Selu, katerega sta pregovorila, da je upregel voz. Na licu mesta so našli Podgorška, postrani ležečega, v roki je držal klobuk, a bil je nezavesten. Naložili so ga na voz in ga pripeljali domu na Vojsko, kjer so ga izročili prestrašeni ženi. Ob 3. uri zjutraj se mu je podelilo poslednje olje. ob peti uri zjutraj je pa umrl. Zapustiti je sedem nepreskrbljenih otrok, od katerih je najmlajši star 3, najstarejši pa 21 let. Pri raztelesenju trupla se je dognalo, da je bil udarec tako silen, da je prebil lobanjo, vsled česar je nastala krvavitev v možganih, čemur je sledilo njih otrpnenje. — Obdolženec se zagovarja, da ni nameraval Podgorška ubiti, marveč ga le nekoliko prestrašiti. Trdi. da ga je hotel udariti po hrbtu, med tem se je pa Podgoršek tako nesrečno zasukal, da ga je zadel zadaj na glavo. Zagovarjal je Špen-ka dr. Tavčar. Obdolženec jokaje prosi za milostno sodbo. Porotniki so vprašanje, da je Špenko kriv hudodelstva uboja potrdili in je bil obdolženec obsojen na dve leti težke ječe, poostrene
z enim postom in trdim ležiščem vsaki
mesec.
LaH »Učiteljskega Jutra« razkrite in dementirane.
Predsednik, dvorni svetnik g. Pajk jc tekom razprave omenil, cla ne Odgovarja resnici, kar je trdil neki tukajšnji list (»Jutro«), da ni kazal obdolženec Špenko pred preiskovalnim sodnikom nobenega kosanja ter da se je mati pri zaslišanju izrazila: »Kaj za to, čc ga jc ubil, saj je bil sv. Martin tucli ubijalec, pa je vendar postal svetnik«, in tudi to ni res, da bi se biil obdolženčev oče izrazil precl preiskovalnim sodnikom: »Saj to ni nič, če ga je ubil, bo saj <'ii liberalec manj na svetu«. Če se je pa kaj takega govorilo, je bila lo le zasebna govorica. Predsednik je izrecno konstatiral, cla se »Jutrovi« podatki ne vjemajo z resnico, da oče in mati obdolženčeva pred preiskovalnim sodnikom sploh nista bila zaslišana in res je, da se iz vsega akta ne razvidi niti najmanj, da bi ta. uboj imel politično ozadje. Kljub tej blamaži, ki jo .je s to izjavo dobilo »Učiteljsko Jutro«, si upa danes zopet trditi, da je bil ta uboj »žalosten sad nesrečne čukarske vzgoje«, ko nekaj vrstic spodaj samo priznava, da špenko ni bil član Orla. Takih i n f a m i j je zmožno res le lili e )• a 1 n o učite! j stvo!
LMonsKe novice.
Ij Občni zbor »Ljubljane" se vrši jntri ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Ljudskega Doma". I\ obilni udeležbi vabi gg. podporne in izvršujoče članice in člane obor.
lj Moderne kirurgične operacije
bode danes ob 8. uri zvečer s pomočjo skioptikona predstavljal v »Ljudskem Domu" g. primarij Fran Derganc. Vstop prost.
lj J . ljubljeno ljudsko igro „Revček Andrajčsk" bo uprizoril ljubljanski Orel prihodnjo nedeljo ob 0. uri zvečer na odru »Ljudskega Doma". Opozarjamo na to prireditev, pri kateri bomo imeli priliko prvikrat na odru »Ljudskega Doma" pozdraviti mnogo vrlih moči. ki so znane in priljubljene iza predstav prejšnjil let. V nedeljo zvečer torej v „T,jndski Dom" k pravi ljudski igri!
lj Seja predsedstva Z. O. se vrši danes ob V28 zvečer v ..Kat. tiskarni". — Ker gre z ozirom na občni zbor za važne reči, naj se je vsi člani udeleže polnoštevilno!
Ij Strašna smrt bivšega uslužbenca »Kmetijske družbe« Ivana Oražna. — Cigareta povzročila nesrečo. V Mostah se jo dogodila včeraj zvečer strašna nesreča. Posestnik in gostilničar Iv. Ora-žen, bivši uslužbenec »Kmetijske družbe«, je kadeč v postelji cigareto zažgal posteljo ter zgorel. Nesreča se je dogodila tako-le: Ivan Oražen jc bil že kake tri tedne bolan in je ležal v postelji. Včeraj ob 8. uri zvečer mu je žena prinesla večerjo na posteljo. Ko jc Oražen povečerjal, želel je cigarete, katere mu je soproga tudi dala, nakar je Oražen kadil. Soproga je nato odšla v spodnje prostore in je mislila, da je mož, kakor po navadi, zaspal. Ko je ob četrt na deset prišla soproga z otroci v zgornje prostore spat, videla je, da je vse zakajeno in da — gori. .Sredi ognja je ležal Oražen ožgan, mrtev. Soproga je pričela klicati na pomoč. Prihitel je trgovec Fr. Menard, ki je v družbi Fr. Pipana in Iv. Volčiča ogenj pogasil. Zgorelo je polovico postelje, na kateri je ležal Oražen z glavo na tleh ter bil strašno ožgan na rokah in životu. Poizkušali so ga vzbuditi v življenje, a zaman. Bil je mrtev. Zaspal jc ob goreči cigareti, ki je vnela posteljo. Oražen se je v dimu zadušil in bi bil popolnoma zgorel, da ni prišla soproga v gorenje prostore. Ogenj se je razširil tako, da so pričela tleti že lesena tla. Škoda na pohištvu znaša 200 kron. Oražen je bil za življenje zavarovan pri družbi »Assecurazione Generali«, ki je takoj poslala k nesrečni rodbini svojega zastopnika. Ta tragičen dogodek vzbuja splošno sočutje za nesrečno rodbino.
lj Umrli so v Ljubljani: Rudolf Bonač, trgovec, 27 let. — Marija Kopitar, zasebnica, 75 let. — Marija Tam-še, 57 let. — Ivan Nimis, opekar. delavec, 41 let. — Štefanija Leskovic, hči kolarskega pomočnika, 3 leta.
lj Nezavestna obležala. Včeraj dopoldne je na sv. Petra nasipu nezavestna obležala delavka Valerija Šušter-šičeva, katero so z rešilnim vozom odpeljali v deželno bolnišnico. 1 ' Ij Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes, v torek operetna noviteta „Ples v operi" (za nepar). — V četrtek drugič „Ples v operi" (za par). — V sobojo dramska noviteta „Reka" Maksa Halbeja — V nedeljo pop. izvirna dramska noviteta „Slepa ljubezen" A. Peska za mladino s Detjem; zvečer operna Dredstava.
lj Umrla je danes v deželni bolnišnici Ana Svete, soproga pekovskega mojstra. — Umrl je v deželni bolnišnici Leopold K 1 e p e c , c. kr. poštni asistent.
lj Ukradeni kolesi. Danes zjutraj je bilo g. Valentinu Accetti na dvorišču hiše št. 16 na Dunajski cesti, ukradeno že obrabljeno zelo blatno »Preciosa« kolo, vredno 80 K. Kolo je črno pleska-no, kolesi imate znotraj rdeče obroče, peresa pri sedlu so nova, prestavna plošča ima pa napis »Preciosa«. Tovarniška številka 103.194. — Včeraj popoldne jc bilo pa mesarju Jožefu Anžiču iz veže na Poljanski cesti št. 21 ukradeno že zelo obrabljeno kolo »Tribuna«, vredno 50 K. Pred nakupom se svari.
Koroške novice.
VOLITEV V DROHOBYCZU.
Drohobycz, 28. novembra. Tu je jn ko veliko policije in orožništva zbrano, ga, cla varuje pri volitvah reci. Volitev Lovvensteina je zasigurana.
MARIA BARTUNEK POMILOŠČENA
Dunaj, 28. novembra. Cesar je Ma' rijo Bartunek, ki je zadavila šiviljo Lojzo WeiB, jo razkosila in skrila v ko. šari za perilo ter bila zalo na smrt obsojena, pomilostil, na kar jo je najvišje sodišče obsodilo na dosmrtno težko ječo.
170.000 KRON ZAPUSTIL SVOJEMU RODNEMU MESTU.
Gorica, 28. novembra. Tu je umrl zasebnik Griinsteidl, ki je zapustil vse svoje premoženje, ki znaša nad 170.000 kron, svojemu rodnemu mestu Baden pri Dunaju.
k Koroški deželni predsednik. Kakor poročajo listi, je bil koroški deželni pred sednik, baron Hein, ki je, kakor znano, hotel odstopiti že 1. novembra 1.1., pozvan, da vztraja na svojem mestu. Baron Hein se je odzval temu pozivu in ostane na svojem mestu do 1. majnika 1912. Vzrok temu je, da dela osrednji vladi imenovanje Heinovega naslednika prav posebne težave.
Rožne stvari.
Praznoverje na Portugalskem. Lizbona, 28. novembra. Dve Kitajki sta se etablirali v Lizboni kot očesni zdravnici ter sta baje imeli tucli nekaj uspeha v zdravljenju. Oblasti pa so naredile konec mazaštvu obeh Kitajk ter ju izgnale, ko se niste hoteli ukloniti oblastvenim ukazom. Zaradi postopanja oblasti pa se je v nedeljo vršilo '•veliko protestno zborovanje ter nato velike pocestne demonstracije, ki so trajalo pozno v večer. Uredništvu lista »Secolo« so demonstranti razbili okna. Prišlo je do spopada '/■ vojaštvom ter jo bilo pet oseb ubitih in nešteto ranjenih.
300 zastrupljenih z ribjimi konzervami. V Melbourneju v Avstraliji, je obolelo 300 oseb, večinoma otrok, ker so jedli pokvarjene ribjo konzerve, šest obolelih otrok je umrlo, 20 pa se jih bori s smrtjo, kakor sc poroča iz Londona.
Telefonska in brzojavna poročila.
VOLITVE V OBČINI CELJE - OKOLICA.
Celje, 28. novembra. V občini Ce-Ije-okolica so Slovenci v tretjem razredu zmagali s 480 glasovi. Nemci se volitve v tem razredu sploh niso udeležili. V drugem razredu so zmagali Slovenci z 61 proti 51 glasovom. Izid v prvem razredu bo znan okolu 5. ure popoldne. Skoro gotovo bodo zmagali v tem razredu Nemci, dočim so pri zadnjih volitvah zmagali Slovenci.
SLOVENCI ZAPRETILI Z OBSTRUK-CIJO.
Dunaj, 28. novembra. V budget-nem odseku je bil njega načelnik vitez Koryto\vski formelno obljubil, da bo v ponedeljek (to je včeraj) generalno debato pri določenem govorniku prekinil in da. bo ostalih deset govornikov prišlo šele v torek (danes) na vrsto. Kljub temu dogovora je pa Korytowski včeraj generalno debato zaključil, tako da poslanca dr. Šusteršič in dr. Korošec nista sploh prišla do besede. Ta skrajna nelojalnost načelnika in večinskih strank je Slovence silno ogorčila. Sklenili so, da stavijo v današnji odsekovi seji predlog, cla se generalna debata na novo otvori. Ako večina tega ne bo hotela, bodo Slovenci, kakor poroča neka parlamentarna konferenca, začeli takoj z najodločnejšo obstrukcijo in se tudi ne bodo, če bo treba, ustrašili hrupne obstrukclje z vsemi sredstvi. Slovenci poudarjajo, cla je Korytowski in večina zagrešila flagrant.no prekrši-tev dogovora, katere Slovenci pod nobenim "ognjem ne bodo trpeli. Sicer pa je načelnik Korytowski že sdm uvidel, kakšno netaktnost si je, opirajoč se na večino, dovolil in se je začel pravkar pogajati z dr. šusteršičem in dr. Korošcem, da spor poravna in ne pride do usodnih posledic. Slovenci so pokazali, da se od nobene večine ne bodo dali terorizirati in omalovaževati.
CESAR.
Dunaj, 28. novembra. Danes se je cesar po dolgem času vprvič peljal iz Schonbrunna na dvor na Dunaju. Cesar je izbornega zdravja. Sprejel je v avdijenci grofa Khuena.
ZBORNICA.
Dunaj, 28. novembra. Zbornica jc danes v 2. in 3. branju sprejela predlogo, glasom katere se provizorični zbornični poslovnik podaljša, za eno leto. Jutri predloži vlada zbornici novo uradniško službeno p r a g -m a t i k o.
VELEPOMEMBNI GOVOR SIR GREYA.
London, 28. novembra. Državni tajnik za zunanje zadeve je svoj govor v angleškem parlamentu končal neka-ko sledeče: Jaz sem tucli za to, da si z vsemi sredstvi poiščemo novih prijateljstev, oda ne na škodo tis ih rr ja. teljev, ki jih že imamo. Jaz hočem vse storiti, da si zas'guramo prijateljstvo z Nemčijo, toda gledati moramo, da temu cilju ne žrtvujemo svojih dosedanjih prijateljev. Za njim je govoril vodja opozicije Lav, za tem pa ministrski predsednik A seru i tli, ki je končal z zagotovitvijo, da. Anglija nima nobenega povoda živeti s kakšno velevlastjo v nesporazumu in dela z vsemi silami, da se svetovni mir ohrani. — Angleško časopisje jo s sir Groy-ovim govorom jako zadovoljno in pravi, da je sir Grov samega sobo prekosil. Nemško časopisje pa sodi, da sir Greyev govor ni nikogar nič presenetil. Posebno zadovoljni Nemci z njim no morejo biti. Govor je jako hladan. Položaj se po tem jjavoTu ni nič fzpre-menil. — Francosko časopisje jo z govorom .iako zadovoljno. Pravi, da ic dokaz, cla je angleško-francosko prijateljstvo tako trdno, kakor jo dozdaj bilo.
TEŽAVNA ZMAGA.
Rinij 28. novembra. Laški listi poročajo, da .io bila zmaga Italijanov clne 26. t. m. združena z velikimi žrtvami in da je bitka nekaj časa kazala, kakoi da se pripravlja enak poraz kakor pri čara-čacla. Veliko laških vojakov je ranjenih v hrbet, Arabci so so z nepopisno drznostjo vrgli vojakom nasproti z bodali, vsako ped zemljo jo bilo treba osvojiti. Pri Henniju so Arabci 11. polk bersaglicrijev napadli od strani in od zadaj. Lahi so le malo prodrli. Lahi svojih izgub nič ne povedo. Turki so pa izgubili ba'o 500 mož, ki so deloma mrtvi, deloma ujeti. Neko hišo v oazi i so morali Lahi v zrak pognati, ker so se Arabci v njej z vso trdovratnostjo | branili.
MIKLAVŽEVO DARILO I
Našim malim. Nazorne slike iz sve» tega pisma. Knjiga s podobami za otroke. Cena y0 vin. To je knjiga, ki jo krasi lepa naslovna podoba in mnogo drugih barvanih in nebarvanih slik med kratkim besedilom, iz življenja Jezusovega, prijatelja dece. Kako blažilno morejo te slike in1 ljubeznivi pisane pripovedke vplivati na nežna otroška srca! Tu imajo otroci nazorni in besedni pouk o čudovitem rojstvu, treh kraljih, pridnem Jezusu v Nazaretu, angeljčkih itd. Tudi podobe bodo o-tale otrokom dolgo, dolgo v spominu, zgodbe pa bodo ntpoijnjevale njihovo dušo s plemenitimi mislimi. Za Miklavža si ne moremo misliti bolj primernega darila nego to ljubko knjigo s podobami in kratkim besedilom; dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Opozarjamo na železnato vino gospoda lekarnarja Piccoli v Ljubljani, ki ga zdravniki priporočajo slabokrvnim in bolehnim ljudem.
Scott-ova emulzijo
vsebuje v popolnoma lahko pre- . A bavni obliki za ojačenje šibkih /^'(ff^ kosti in za tvoritev zobovja po- fiafsjp' trebno snov. To dokazuje obširna • ■ uporaba Scott-ove emulzije od strani gospodov zdravnikov v
m	Pristna samci ste
otroški praksi,
ako se gre za trajno ojačenje šibkih r4vnan,°-kosti. Otroci zavživajo prav radi prijetno dišečo Scott-ovo emulzijo, jo lahko prebavijo in dobe ravne, lepe noge.
Pri nakupu naj se zahteva izrecno Scott-ovo emulzijo. Znamka „Scott", ki je že nad 35 let vpeljana, jamči za dobroto in uCinek. Cena izvirni steklenici K 2-50. 2603 nohi se v vseh lekarnah.