Štev. 151.
V LManl, v četrtek, dne 7. julija 1910.
Leto XXXVIII.
== Velja po pošti: s
Za oelo Uto naprej . K 36 — ii pol leta » . » 13 — sa četrt» » . » 8-50 u en meseo » . » 2*20 u Nemčijo oeloletno » 28-— n ostalo Inozemstvo »35-—
s V upravništvn: =
Za celo leto naprej . K 22*40 ib pol leta » . > 11-20 za četrt» » , » 5-60 sa en meseo » . > 1-90 S poiUlanJem na dom stane na mesec 2 K. Posamezne g 1.10 t.
Inserat!:
Enostolpna petltvrata (72 mm):
la enkrat.....po 15 i
sa dvakrat . . . . » 13 « za trikrat . . . . » 10 ■ za več ko trikrat . . » 9 i
T reklamnih notloah atana enoatolpna garmondvrsta 30 TlnarjeT. Pri večkratnem objavljanja primeren popaat.
vsak dan, lsvzemšl nedelje ls srasnlke. ob 5. url popoldne.
täC Uredništvo je v Kopitarjevi ultol itev. 8/m. Rokopisi se ne vračajo; netrankIrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo je v Kopitarjevi ullol štev. 8. T£» = 8pre|ema naro^mao, Inserate In reklamaolje. — == Dpravnlškega telefona štev. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Čakati!
Glasilo vlade, »Frcmdenblatt«, iz-rečno izjavlja, da je obstrukcija slovenskih poslancev preprečila, da Lahi za-zdaj ne dobe Se zaželjene fakultete in pri tem apeluje na njihovo znano potrpežljivost, češ, če ste dozdaj čakali, boste pa še do jeseni. Sicer je žalostno, meni »Fremdenblatt«, da je slovenska obstrukcija preprečila Italijanom fakulteto takorekoč »zwischen Lipp' und Kelchesrand«, ko so imeli polovico že v žepu, toda treba se je udati v usodo, zakaj naredbenim potom se fakulteta, kakor želi gospod Conci, ne bo ot.vo-rila, ker se hoče vlada vseskozi držati parlamentarnih načel.
»Fremdenblattova« izjava je na več strani poučna. Najprej Lahi te počitnice lahko premišljujejo, koliko imajo koristi od svoje politike. Šli so vedno z Nemci zoper Slovane, za plačilo bodo pa še nekaj časa čakali na svojo slovito fakulteto. Izmodrovalo jih pa to gotovo ne bo: toliko Lahe že poznamo. Na eni strani tradicionalno sovraštvo do Slovanov, osobito pa do Slovencev, na drugi pa strah pred njimi, to je endemična podedljiva bolezen med Lahi, kakor pelagra, zoper katero ne pomaga izlepa nobeno zdravilo. Seveda, če bi odločevali katoliški južno-tirolski in furlanski Lahi, bi bila stvar drugačna, pa kaj, ko dela javno mnenje liberalna iredenta, ki terorizuje italijansko prebivalstvo, ne samo pri nas, ampak celo v kraljestvu, kakor se je zadnje dni jasno pokazalo, ko so Tr-žačani napadli milansko »Illustrazione Italiana« zaradi njenega konciliantne-ga stališča v laškem vseučiliškem vprašanju! Tržaška in istrska liberalna zalega sploh noče laške pravne fakultete, ampak gnjezdišče mazzinian-stva v Trstu, da bi se iredentovska društva pod krinko dijaških organizacij lažje pred policijo skrivala. Drugi namen laške fakultete v Trstu pa bi bilo okrepljanje italijanstva zoper Slovence. In prav zato moramo biti zoper ire-dento, ker je naperjena zoper slovenski živelj in nočejo primorski Slovenci deliti usode beneških Slovencev in francoskih valdencev v Pijemontu.
Laške račune smo za enkrat prekrižali: kako pa bo jeseni, tega ne vemo ne mi, ne Lahi, ne — »Fremden-blatt«. Dotlej naj pa Lahi le čakajo ...
Drugi nauk je za naše liberalce.
- -— -...........;___.............—_
LISTEK.
D3kli z biseri.
Angleško spisal H. Rider Haggard. — Prevel J. M. (Dalje.)
Tukaj je nanje čakala vojaška straža in jih spremila po ozkih, temot-nih ulicah. Kristjani so zapeli slovesno himno in med petjem so korakali po hodnikih do zanje pripravljenega prostora. Ni pa bila ječa, kamor so jih pripeljali. Bil je prostor med zunanjim zidovjem in odrom, ki se je vzdigoval nekoliko nad areno. Tukaj na vzhodni strani poslopja so čakali, dokler ne pride vrsta nanje in jih čuvaji požen6 skozi mala, omrežena vrata v areno, kjer jih čakajo sestradane divje zveri.
Ura je bila ravno eno po polnoči, in ker je mesec že zašel, je bilo ogromno gledališče zavito v temo; bakije so gorele le na obeh straneh sijajnega prestola kralja Agripe. Zdelo se je, kakor da bi tema vplivala na zbrane gle-davce; nikdo ni vpil ali pel, niti glasno govoril. Pogovarjali so se šepetaje, in zdelo se je, da je ves zrak poln skrivnostnega šepetanja.
Tedaj pa nepričakovano vstane
»Slovenski Narod« se je sicer hočeš nočeš udal v usodo liberalcev in je z Go-stinčarjem vred obstruiral — na papirju seveda — ampak enkrat mu je vendar srce ušlo na jezik, ko so namreč stranke klavrne večine grozile, da slovensko obstrukcijo pobijejo in porazijo »zlega duha« Slovanske Unije, dr. Šu-steršiča. Te zmage nad Šusteršičem in Gostinčarjem se bi bdi tudi »Narod« rad udeležil, zato je pisal, da bo slovenska obstrukcija brezuspešna, ker se bo ustanovila laška fakulteta brez dvoma naredbenim potom. Zdaj pa take na-redbe ne bo, jeseni pa bomo imeli naj-brže drugo vlado in bogve kakšno strankarsko koalicijo v parlamentu, vsled česar se bo vprašanje laške fakultete premolrivalo v čisto drugačni luči. »Narod« in tisti, ki ga je inspiri-ral, je bil torej tudi topot. slab prerok, kar bo pač sam rade volje priznal.
Tretji nauk pa je za našo tako imenovano »jugoslovansko« socialno demokracijo. To se je »Rdeči Prapor« zadnjič koračil in politično repenčil, češ, kakšna »blaznost« in »sleparija« je zopet »klerikalna obstrukcija« na Dunaju! Laška fakulteta se bo ustanovila naredbenim potom, Slovenci pa si bodo pot do svojega vseučilišča najmanj za stoinpetdeset let zaprli, ker so se ubogim Lahom upirali! — tako se je napenjal chantecler jugoslovanske socialne demokracije. Toda fakultete naredbenim potom ne bo, Bienerth, ki so mu šli socialni demokratje, ko je hotel streti slovensko obstrukcijo, tako rade volje na roko in so v to svrho naročili tudi ljubljanskemu »Praporju«, naj pripravi nekoliko gnojnice, bo jeseni šel in pripravljajo se reči, ki najbrže dosedanjim Bienerthovim glavnim oporam ne bodo ljube. Da je tepena vlada, to danes unisono vsi priznavajo, še njeni lastni listi, tako j udi kakor krščanski socialci, Nemci in Lahi. — »Rdeči Prapor« in njegov otročji tro-bar, ki piše članke, sta se pošteno bla-mirala, zraven pa tudi osramotila, ker glasilo »jugoslovanske« socialne demokracije je trdilo, da Slovenci fakultete ne potrebujemo. »Jugoslovanski« socialni demokrati proletarcem ne privoščijo, da bi se mogli njihovi otroci s primeroma majhnimi stroški v Ljubljani izobraževati za akademične poklice.
Najbolj pa se je »Praporov« besneči Roland osmešil, ko je črno na belo zapisal, da bi dva slovenska socialna demokrata, če bi jih poslali v parlament na Dunaj, bila Slo-
škof in nagovori mogočno množico, katere ni mogel videti in ki ni mogla videti njega. In poslušali so ga pozorno, morda zato, ker so bili vsled čakanja radovedni.
»Možje in bratje,« je začel s svojim visokim in presunljivim glasom, »kralji, plemenitaši, ljudstvo, Rimljani, Judje, Sirijci, Grki, državljani Idumeje, Egipta in vseh narodov in držav, ki ste zbrani tukaj, poslušajte besedo starega moža, ki je obsojen v smrt in ki z veseljem umrje. Poslušajte zgodbo Onega, katerega so nekateri izmed vas videli križanega, pod Poncijem Pilatom, posebno ker vam ne more biti na škodo, ako izveste resnico o tej stvari!«
»Molči!« je zaklical od vere odpadli ječar, »in nehaj s svojimi novoverskimi nauki!«
»Pusti ga pri miru!« odgovarjajo drugi. »Mi bi pa le radi slišali njegovo zgodbo. Pusti ga — pravimo!«
Starček je govoril nato preprosto, a vendar tako ganljivo, s tako globoko modrostjo, da se ga cele četrt ure ni upal nikdo motiti. Nato je bolj zadaj nek poslušalec zaklical:
»Zakaj morajo umreti ti ljudje, ki so boljši od nas?«
»Prijatelji,« odgovori škof z gla-I som, da se ie čulo v najbolj oddaljene
vencem že zdavnaj izvojevala univerzo! Cela Slovenija se je za trebuh držala, ko je brala to budalost, ki jo je »Praporov« nadčlankar najbrže zapisal ob dvanajstih opolnoči, ko ga je mora tlačila. Tržaški Lahi imajo tudi, če se ne motimo, cele štiri socialnodemo-kraške poslance v parlamentu, univerze pa še danes nimajo, kjub temu, da jih zastopajo take svetovne luči, kakor so Škabar in drugi.
Ampak, kar se drugim socialnim demokratom ni posrečilo, to se bo gotovo dvema slovenskima! Veste kaj? Prihodnjič pošljemo res dva v parlament, recimo Antona Kristana in Koc-murja. Potem gotovo dobimo univerzo.
Amen: Tako bodi!
Sijaina zmaga.
Slovenski liberalizem je zadelo zasluženo plačilo. V dosedaj liberalnem okraju na Spodnjem Štajerskem je naše vrlo ljudstvo s skoro dvetretjinsko večino izvolilo za svojega poslanca kandidata Vseslovenske Ljud. Stranke dr. K. Verstovš ek a.
Po došlih informacijah je dobil naš kandidat 3179 glasov, nasprotni Ivac pa samo 1730. S 1449 glasovi večine, torej s skoro dvetretjinsko večino, je izvolilo ljudstvo našega kandidata. To je zadnji smrtni udarec liberalizmu na Spod. Štajerskem.
To je zopet najkrepkejši odgovor slovenskega ljudstva na baharijo in breznačelnost. slovenskega liberalizma.
Novoizvoljeni državni poslanec dr. Verstovšek je dobil od vseh strani mnogo prisrčnih častitk k sijajni zmagi. »Slovenski klub« je častital takole: »Slovenski klub pozdravlja iskreno najmlajšega člana, častita na častni zmagi in kliče: Živeli zavedni kmečki volilci! — Dr. Šusteršič.
XXX
VOLILCEM
gornjegrajskega, šoštanjskega. slovenj-graškega in marenberškcga okraja ter
kapeljske in gradiške občine!
Za sijajno mi izkazano zaupanje izrekam svojim cenjenim volilcem, ki so vkljub vsem spletkarijam nasprot-nikov in liberalnim lažem zvesto vztrajali ob strani Kmečke zveze, svojo naj-iskrenejšo zahvalo s trdno obljubo, da se bom vedno vestno trudil v zvezi z drugimi poslanci Slovenske kmečke zveze krepko in vztrajno delovati za gospodarski blagor in narodni napre-
prostore, »umreti moramo, ker taka je volja kralja Agripe, iz čegar rok se bo zahtevala naša kri. Smrt, ki je tako blizu nas, je morebiti še bližje komu izmed vas; in kakšni bodete vstali od mrtvih, ako umrjete v svojih grehih? Kaj, ako bi Bog izpraznil oni prestol tam-le? Kaj, ako bi Bog poklical njega, ki stoluje na njem, da mu da odgovor za svoja dejanja? Prej ali slej pokliče njega in vas, da odidete s tega sveta, nekateri naravne smrti, drugi pod strašnimi udarci mečev, vslecl kuge ali lakote. Gorje, ki ga je prorokoval Oni, ki ste ga vi na križ pribili, že trka na vaša vrata in v malo letih niti eden izmed vas, ne bo več dihal. Ničesar ne ostane od vas več na zemlji, kakor sadovi vaših dol in pa te moje in vaše kosti, — nič več. Spokorite se torej, dokler jc šc čas, kajti meni, ki sem obsojen v smrt, meni je naročeno naznaniti vam, »la jo sodba blizu. Da, celo sedaj plava angelj Gospodov nad vami, dasi ga ne : H«o, in piše vaša imena v svojo knji In sedaj, dokler jo še čas, pomolir vas in vašega kralja. Mir z vami!
Ko je izj rovoril besedo: »Angelj Gospodov plava nad vami,« je bil vtis njegovih besedi tako mogočen in je v tej nočni temi tako silno vplival na domišljijo poslušalcev, da se je na ti-
dek spodnještajorskega slovenskega ljudstva.
Maribor, dne 5. julija 1910. Dr. Kari Verstovšek,
državni in deželni poslanec.
Po odgoditvi.
Ljubljana, 7. julija.
Dr. Ivan šusteršič o položaju.
»Die Zoit« objavlja sledečo dr. Šu-steršičevo izjavo: »Odgodenje državnega zbora me ni presenetilo. Slovenska stvar je bila po mojem prepričanju že. zdavnaj dobljena, ne glede na to, da jo stvar notranje upravičena. Preiskavati nočem, v koliko so vplivali na naš položaj dogodki v »Poljskem kolu«. Ob tej priliki moram naglašati, da se for-mulca, ki se je tolikrat v prilog Italijanom ponavljala, da se namreč gre le za restitutio in integrum, pravično lahko uporabi tudi za Slovence osobito glede na ustanovitev slovenskih učnih stolic. Slovenci so imeli pred desetletji že svoje stolice v Gradcu, in nihče jim ne more zameriti, če delajo na to, da dobe, kar so že svoj čas imeli. Glede na politično vrednost odgoditve državnega zbora nastane vprašanje, Če bi ne bilo v marsikaterem oziru boljše, ako bi se bilo zasedanje zaključilo.«
Iz »Slovenskega kluba«.
»Slovenski Narod« poroča z Dunaja: »Včeraj popoldne je imel Slovenski klub sejo. Pogovarjali so se o politični situaciji in napravili dispozicije za bodoči čas parlamentarnih počitnic, Sklonili so prirejati po celi deželi volilno shode, na katerih se bo obravnavalo težavno stališče Slovencev v državnem zboru na Dunaju in pa vzroke sedanjo obstrukcije.«
Slovenska zmaga.
»Die Zoit« odkrito priznava, da so zmagali Slovenci, ki so prisilili vlado, da jc državni zbor odgodila. Sicer so pa grozno jezi, da je mala peščica Slovencev pognala v bog številno bojazljive delovno večino, ki jo psuje, da jo Iona in željna počitnic. List pravi, da so Slovencem pomagali obstruirati Poljaki. »Reichspost« piše, da ni bilo drugogn izhoda iz sedanjega položaja, kakor da so odgodili državni zbor, ker jc stala nasproti slovenski obstrukciji večina, ki ni bila več večina. »Reichpost« graja, ker so ni sprejel ob izpremembi poslovnika dr. Krekov predlog, ki bi bil onemogočil obstrukcijo tudi po odsekih. V bodočnost »Reichspost« ne upa
sočo obrazov ozrlo kvišku, kakor da bi res zagledali toga strašnega sela.
»Glejte, glejte!« je vpilo na stotine ljudi in z rokami so kazali na neko stvar, ki jc plula visoko nad njimi na zgodnjem jutranjem nebu. Prikazovala se jc in so zopot izgubljala, obrnila sc jo proti prestolu kralja Agripe in izginila.
»To je angelj tega čarovnika!« zavpije glas ion množice so zajočale.
»Bedaki« je dejal drugi, »to je bila ptica.«
»Potem,« zakliče drug glas, »naj so nam bogovi milostni, da ne bi bila
sova.«
Vzpričo teh besedi so so nekateri smejali, večina pa jo molčala. Znana jim jo bila zgodba o kralju Agripi in o sovi in kako jo bilo prorokovano, da se mu duh v podobi ptice zopet prikaže ob njegovi smrti, kakor se mu je prikazal ob uri njegovega slavlja.
Ravno tedaj so zabobneli od palačo na severni strani glasovi trobent. Klical* z vrha velikega vzhodnega stolpa oznani, da jc napočil dan in da prihaja kralj Agripa s svojimi pridvorniki. Vso je zašumelo po gledišču in lahkoživi ljudje so hitro pozabili besedo maščevanja, ki jih jc govoril škof.
in se boji za avstrijske koristi np sproti ogrskemu državnemu zboru. Vlada je izpregovorila v ,Fremdenblattu\ kjer kliče obstrukciji: ,Na svidenje jeseni!' Ta klic se nam zdi sličen klicu na ko-rajžo pretepenega slabiča, ko teče pred tistim, ki ga je zmrcvaril, a le še kliče na korajžo. Iz »Fremdenblatta« se norčujejo celo nemški vladni listi. »Vater-land« haglaša, da se mora rešiti češko-nemški spor, ker prej ne bo miru. Nemci napovedujejo, da bodo odgovorili na slovensko obstrukcijo z obstrukcijo v češkem deželnem zboru.
Kdaj se zopet skliče državni zbor.
Državni zbor je zboroval 83 dni, od 14. aprila sem. Rešil je proračun in najel posojilo ter rešil nekaj manjših predlog. Parlamentarne počitnice bodo trajale do konca septembra. Sledi štiri-do pettedensko zasedanje deželnih zborov. Državni zbor bo sklican koncem oktobra, delegacije začetkom novembra.
Slovenci v železniškem svetu.
SlovMTKka člana železniškega sveta, komerčni svtnik Povše in ravnatelj S. Škerbinec, nastopata krepko za naše koristi v železniškem svetu. Pohvaliti moramo njuno uspešno delo za naše koristi. V seji železniškega sveta dne 27. m. m. sta večkrat nastopila in pridobila tudi važno narodno pridobitev. Čast. Šlo se je v navedeni seji za več zadev, o katerih poročamo.
Lokalna železnica LJubljana - Kamnik.
Znano je, kak velik nedostatek je, ker ne dohajajo kamniški vlaki na ljubljanski južni kolodvor. Ravnatelj S. Škerbinec je spravil navedeni nedostatek v železniški svet. Zastopnik železniškega ministrstva je izjavil, da kamnišiki vlaki zato ne prihajajo na južni kolodvor, ker je premajhen. No, ta izgovor je milo rečeno izvit iz trte, ker tako velik je pa še vedno ljubljanski južni kolodvor, da bi dobili za kratek čas prostor kamniški osebni vlaki. Naj bi prizadeto prebivalstvo po shodih in občinskih zastopih še nadalje odločno zahtevalo, da vozijo kamniški osebni vlaki na ljubljanski južni kolodvor in to timbolj, ker se že itak izdajajo vozni listki na postajah kamniške železnice do postajo Ljubljana, južna železnica.
Za delavce in za Izseljence.
Ravnatelj Škerbinc je grajal, ker čakalnica III. razreda na ljubljanstkem južnem kolodvoru nikakor ne zadostuje za vedno večji promet izseljencev in delavskih transportov. Ljudje leže kar na prostem, ko čakajo zveznih vlakov. Ravnatelj Škerbinc označi razmere na ljubljanskem južnem kolodvoru, da so škandalozne. Ljubljanski južni kolodvor je najslabši v celi Avstriji v primeri s prometom in pa s številom prebivalstva. Zastopnik železniškega ministrstva je izjavil, na izvajanja rav-natelja Škerbinca, da odgovarjajo razmere resnici in da se bo odpomoglo začasno glede na nezadostno čakalnico III. razreda tako, da se napravi za izseljence in pa za delavske transporte posebna lopa. V ta namen se prične železniško ministrstvo dogovarjati z juž. železnico. Predlogu S. Škerbinca je železniški svet soglasno pritrdil.
Odklanjanje slovenskih vožnih listkov.
Razprava o tem predlogu ravnatelja S. Škerbinca, ki smo ga že objavili,
jajni opravi, pred njim pa njegovi legi-jonarji. Na njegovi desnici je korakal Vibij Marcij, rimski namestnik v .Siriji, na njegovi levici pa Antijoh, kralj iz Komagene; za njimi pa so sledili drugi poglavarji, knezi in velikaši njegovih in tujih dežel.
Šumno so pozdravljale množice Agripo, ki se je vsedel na zlati prestol, okrog njega pa so se razpostavili njegovi spremljevalci.
Vnovič so se oglasile trobente, in gladijatorji in konjeniki, bilo jih je več nego petsto mož, so se razpostavili v areni, da kora,kajo mimo kralja, ter v smrt obsojeni izroče zadnji pozdrav svojemu gospodu in kralju. Tudi kristjane so pognali skozi vrata, da se vde-leže izprevoda, in da bi jih bilo videti kolikor mogoče veliko, so jih uredili po dva in dva.
Četa za četo so se gladijatorji, opravljeni v bliščeče oklepe in oboroženi s svojim običajnim orožjem, ustavljali pred prestolom Agripe in ga po stari šegi pozdravljali:
»Živel kralj, mi, ki smo na tem, da umrjemo, to pozdravljamo!«
Kralj se jim jc milostno nasmehnil, množicc pa so jih burno pozdravljale. Naposled so prišli kristjani, starci, prestrašeni otroci, ki so se oklepali svojih mater in slabo oblečeno ženske Z razplctertimi lasmi.	(Dalje.)
jo bila zelo živahna. Stvar so jo takole vršila: Nemška večina III odseka železniškega sveta je sprejela s hrupom predlog svetnika Škerbinca v zadevi zaznamka postaj, ki morajo sprejemati vozne listke v slovenskem jeziku in ga označila za političnega. Odbornik »Mli-narsko Zveze« z dunajske Taborske ceste, Amand Furich, je takoj, ko je S. Škerbinec utemeljeval svoj predlog, predlagal, naj se o tej stvari ne obravnava. Najbolj razburjen je bil državni poslanec Gimther, ki je predlagateljev govor neprestano motil z medklici. Zahvaliti se je samo predsedniku III. odseka Poljaku komerčnemu svetniku Leopoldu pl. Baczowski in češkemu deželnemu poslancu dr. Karolu Viš-kovsky, da je zamogel predlagatelj končati svoj govor. Zastopnik železniškega ministrstva, sekčni načelnik Schonta, jc odgovoril, da se bo glede na sprejem hrvaško in slovensko pisanih vožnih listov postopalo zelo ku-lantno in bodo železniški organi na vozne liste, na katerih manjka ozna-čenje prejemnih postaj v nemškem jeziku te sami navedli. Stranke ne bodo več dobivale nazaj voznih listov za prestavljanje v nemščino.
Osebni promet Jesenice - Trbiž.
Z ozirom na predlog kom čilega svetnika Povšeta, glede na ceioletni promet osebnih vlakov št. 1720 in 1721 Jesenice - Ljubljana, odnosno Trbiž, izjavil jo zastopnik železniškega ministrstva, da se bo glede na izproženo zadevo sklicala konferenca interesentov.
Brzovlakl na progi Ljubljana - Trbiž.
Predlog za vpeljavo brzovlakov na progi Ljubljana - Trbiž, je bil odklonjen, ker je ta črta, kakor izjavlja zastopnik železniškega ministrstva, zgolj lokalnega pomena.
Nov oseben vlak na progi Ljubljana - Kamnik
(tja in nazaj), bi se po zatrjevanju zastopnika železniškega ministrstva nikakor ne izplačal; morebiti pa bo železniško ministrstvo spomladi 1911 provizorično poizkusilo vpeljati še dva osebna vlaka.
Kurjava s petrolejem na progi Trst - Jesenice - Solnograd.
Med drugimi predlogi in sklepi zanima našo ožjo domovino tudi predlog, da se vpelje za kurjavo tovornih vlakov na progi Trst - Jesenice - Solnograd, že letošnjo jesen namesto premoga surov petrolej. Spomladi 1911 se vpelje petrolejno kurivo tudi pri osebnih in brzovlakih in se tako odpomore, da ne bo dim nadlegoval občinstva, kar se zelo čuti po predorih.
Povečanje postaj na Gorenjskem.
Z ozirom na predlog komerčnega svetnika Povšeta, naj so povečajo vele-važno prometno postaje Škofja Loka, Višnja Gora, Radovljica, Bistrica, Bohinjsko Jezero, je priznal zastopnik železniškega ministrstva potrebo, da se navedene postajo povečajo, a so izgovarjal, da zdaj postaj ne morejo povečati, ker nimajo drobiža.
Znamenit jubilej.
Glasila alpskih Nemcev so vsa iz sebe, ker so Slovenci pognali v beg Bie-nertha in njegovo vladno večino. Da bi par slovenskih poslancev moglo preprečiti nakane in izrečne sklepe nem-škonacionalne Zveze, to jim seveda ne gre v glavo. Zlasti »Grazer Tagblatt« tega ne razume. Da bi se pa saj nekoliko potolažil, si je naročil uvodnik pri gospodu Karlu Linhartu, ki je spisal članek o — desetletnem jubileju »Štajerca«, glasila ptujskih žganjarjev za ponemčevanjc in poneumnjevanje slovenskega ljudstva.
Linhartov članek jo taka oslarija, da se Bog usmili. Možiček hoče posnemati moderno, kratkostavsko, lapidar-no, impresionistično nemško stilistiko. Pa je kakor, če bi si krava nataknila damski poletni klobuk. Najprej kon-statujo, da imajo Spodnještajerci »v svojih žilah veliko protopaško krvi in so zato ne znajo v nasprotnika elegantno zaleteti v valcerskem tempu«. Eden tistih, ki posebno zastopa ta robata načela, jo, »Štajerc«. Ampak to je še vse premalo, »morali bomo še bolj kričati, da nas bodo vsi razumeli«, pravi Karol. »Štajerc« praznuje danes Svojo desetletnico. Podpira ga »skoro izključno le spodnještajersko nemštvo«, recto Süd-marka, ki ta list, kakor žo davno znano, naravnost vzdržuje. »Ljudje s pohabljeno srednjeveško psiho« tega lista seveda no razumejo, lopo piše Linhart. Ima pa velike uspehe, »ker odkriva tisto plahto, s katero pokriva slovensko prvaštvo gnojnico svojo politične morale«. »Seveda, priznava to malokdo«, toži Südmarkin uslužbenec, umni Ka-rolčck. »15 listov sc je v desetih letih
samo zoper »Štajerca« ustanovilo«, sc baha, da bi vendar kaj uspehov pokazal. »26 procesov sem prestal v petih letih«, se hvali, pozabi pa povedati, da je stal vodno le pred nemškimi porotniki. Nato razlaga program »Štajerca«. »Štajerc« je: »vindišarsko pisano nem-škonacionalno glasilo«. Lepa žival, res! Posebno se bori zoper »slovensko ire-dento«, potem zoper namero »Balkan pritegniti h Kranjski in ostalim slovenskem deželam«, skratka' »Štajerc« je »predstraža nemške nacionalne vojske«. Ali je morala Sudmarka globoko v žep poseči, da je Kari tako očitno povedal, česar se v »Štajercu« sicer nikoli no upa, ampak celo dosledno taji! Konec pa moramo dobesedno ponatisniti:
»Tako je torej konec mojega slavnostnega članka. Niti verzov nisem citiral. Mi Spodnještajerci pač nimamo časa za poetično vznesenost, mi čutimo le — bes in jezo . . . Pustite nam to jezo, dokler bomo na vseh straneh imeli le nemške sosede! Heil Štajerc!«
Iz to žlobudre odseva vsa neumnost, gnjusnost in propalost spodnje-štajerskokoroškega renegatstva. Ne samo vsak Slovenec, tudi vsak količkaj pošten Nemcc bo le debelo pljunil, če bo to bral.
Dnevne novice.
-f Nemci že kričijo, ker je ljubljanski knezoškof pristopil za ustanovnika k »Slovenski Straži«. Da bodo nemško-nacionalni pogani in luteranci odprli na stežaj svoja usta, to smo dobro vedeli, ampak ljubljanski knezoškof jih gotovo ne bo vprašal, če bo smel podpirati društvo, ki na katoliškem, ljudskem in patriotičnem temelju brani slovensko last in jezik, dočim Siidmar-ka in Schulverein slovensko imovino napadata in naše otroke potujču-jeta, vsled česar noben pošten nemški katoliški duhovnik ne bi smel biti član teh od luterancev iz rajha odvisnih društev. Nemci naj zato le molče, saj so že zdavnaj minoli tisti časi, ko se je kdo bal njihovega vsajanja.
+ Boj med dr. Tavčarjem in dr. Žerjavom za prvenstvo. Komej je minila velikanska amerikanska slavnost Ciril - Metodove družbe v tivolski ho-sti, so si prireditelji žo v laseh. Kakor vinski bratci po dolgem kroku, se zdaj prireditelji in udeleženci tega za slovenski narod tako pomenljivega slav-lja medseboj prepirajo. Kaj bo s slovenskim narodom, če bo to tako naprej šlo! Kregata se general starih, sam dr. Ivan Tavčar, ki se je podpisal pod svojo polemiko v včerajšnjem »Narodu« za »Starina«, z dr. Žerjavom, ki mu pravi, da je »mladin«. Žerjav, oziroma njegova modernistična struja je v »Narodnem dnevniku« dan po krokariji v mačkovem razpoloženju spisala članek, v katerem toži, da šibki »mladini« ne preneso takih velikih krokov, kakor jih diktirajo vesoljnemu narodu takih reči že vajeni »starini« in kategorično izjavlja, da se izvenkranjski Slovenci po ljubljanskih starinah ne bodo dali terorizirati in komandirati takim ljudem kakor sta dr. Tavčar in dr. Kokalj. Žerjavarji izjavljajo, da bodo morali starini v prihodnjič tako agitacijo za Družbo, kakor so jo letos priredili, opustiti, »ker bomo sicer primorani govoriti drugače!« Skupščine Družbe so za nič, ker se na njih ne pride do pametno razprave; starini vladajo, ti pa le govore in pijejo. Odločno kličejo: »V družbi, v kateri sedimo tudi izvenkranjski Slovenci, se ne bo kokaljilo!« — Ta je pa huda — mladini so se očitno uprli in starinom kar z odkritji grozijo. To Je pa dr. Tavčarja, ki je bil letos izvoljen za liberalnega varuha svetinj sv. Cirila in Metoda, hudo razto-gotilo, ker mu mladini niti tega več ne privoščijo. Za konsumarja so ga pač naredili, da ga malo potegnejo, da so ga pa spravili drugi v Ciril Metodovo družbo, kjer se gre za resne reči, tega pa se niso nadejali. Zato Tavčar te ne-voščljivce, ki jih je sam do kruha spravil, včeraj hudo zmerja. Očita jim »tisto mladinsko ošabnost, ki nam Ljubljančanom žo do grla preseda«, pravi, da mu je »shramba, iz katere je »Narodni dnevnik« svoj napacl vzel, dobro znana«, vsled česar članka »ne zameri uredniku«, marveč tistim preklicanim mladinom, ki svoj zeleni nos povsodi vtikajo. Zavrne jih pa prav po gorenjsko, češ, da bo v Ciril Metodovi družbi tudi v bodoče ostalo tako, kakor je doslej bilo, vi pa, mladini, »govorite, kolikor sc vam zljubi. Do prepričanja bo-dete pa kmalu prišli, da nam bodete preklicano malo žrjavili v naši Družbi«. Podpis: »Starin.« — Zdaj so jo pa žerjavji mladini imenitno steknili. Kaj bo njihov vodja, Žerjav, rekel, ko ga jc okrcal »Narod«, kjer so ga nedavno izvolili v odbor — »Narodne tiskarno« in , cclo v časnikarski odbori Jc res zabava
gledati, kako so sc stari in mladi spoprijeli. Ampak to pa moramo reči, čeprav nas ta borba starinov z mladini nič ne briga, da so mladini odločno od-spodaj. Že dobrih osem let, odkar se je pojavil na Slovenskem žerjavji glas, samo kričijo in pišejo, naredili pa niso niti v Ciril Metodovi družbi ničesar in če bi starinov Polaka in Kotnika ne bi bilo, bi bila radi mladinov Družba žo danes lahko na suhem, in zdaj je prišlo tako daleč, da je prvi starin, dr. Tavčar, izvoljen v odbor! Res žalosten konec žerjavjega kričanja.
+ Strahovit poraz liberalcev na Sta« jerskem in njegove posledice. Štajerski liberalci so vendarle prišli k sapi. Prvi dan, ko so izvedeli za Vrstovškovo zmago pri državnozborskih nadomestnih volitvah, so bili tako pobiti, da je »Dnevnik« kar pozabil, da se je sploh kje kaj volilo, das! so liberalci priredili 50 shodov za svojega Kaca in so vsi Štajercijanci, kakor en mož volili liberalca. Šele v sredo, 6. julija., so si toliko opomogli, da je tisti »mladin«, ki ga »Narod« danes zmerja z zelenim fantičem, spisal dolgo klobaso o sijajni zmagi dr. Verstovška. Mladin pripisuje v svojih neprekuhanih možganih Vrstovškovo zmago »mrtvi roki« in pa dejstvu, da je dr. Verstovšek predzadnjo nedeljo v Bočni v farni cerkvi naglas z ljudstvom molil rožni venec. Če bi bil mladin vreden resnega odgovora, bi mu povedali, da je prav to najsi-jajnejši dokaz, da je naše ljudstvo tako globokoverno, da je čisto izključeno, da bi volilo ccljske mladine, ki zajemajo pri Macharju in Masaryku sovraštvo zoper krščanstvo, ampak mladin tega gotovo ne bo razumel. Da je mladin debelo pljunil na tistega slovenskega kmeta, ki se mu je prej prilizoval, češ, zastopal te je dozdaj liberalec, ergo je to dokaz, da si prosvitljen in zaveden do skrajnosti, je samoposebi umevno. Pravi: »Verstovšek je stopil v cerkev in je zarožljal z rožnim vencem, da bi slovensko ljudstvo preslepil. Hudodelstvo se mu je posrečilo. Kar je veležalostno znamenje za naš narod. Kajti močno neizobraženo še mora biti ljudstvo, ki ne pozna sleparstva, kakoršnega uganjajo Vrstovški s katoliško cerkvijo in katoliška cerkev z Vrstovški. Mnogo bo tukaj še dela za kulturnega človeka.« Takrat, ko so kmetje izvolili Ježovni-ka, so bili seveda sami veleumi, danes so pa tepci. Ej, to bi bilo treba velikega samopromagovanja za kulturnega človeka, da ne bi primazal dopisunu eno gorko za mokra ušesa!
-f- Prevelika skrb za nas. »Neues Wiener Tagblatt« povprašuje slovenske poslance, kako bodo mogli pred svojimi volilci opravičiti obstrukcijo, s katero so povzročili odgodenje parlamenta. »Neues Wiener Tagblatt« se zelo boji, da tega slovenski poslanci ne bodo vstanu. — Saj letos ni še prav nobene vročine, pa se dunajskim Žuroa-listom že tako močno kuhajo možgani.
-f Babilonska zmes vlada v vladi, tako komentirajo Bienerthov poraz »Narodni Listy« 6. t. m. Finance nerešene, velik deficit, nedelavnost češkega deželnega zbora, vse to so uspehi vlade v zadnjih letih, ko se je udinjala Nemcem. Nemški kurz vlade se je prav pri vseučiliškem vprašanju pokazal: da namreč vlada ni hotela ustreči Slovencem in Hrvatom, to je popolnoma v smislu nemškega, binkoštnega programa od leta 1899. Kako je vlada poražena, to dokazuje zlasti »Neue Freie Pr «, ki same jeze kar škriplje, kar sicer ni njkna navada. Kar se pa Poljakov tiče, je stvar najbrž ta, da je Bienerth spor zaradi kanalov sam povzročil, da poleg slovensko obstrukcije dobi še en tehten razlog, da se prej ali slej s pozorišča umakne; »Nar. Listom« se namreč zdi, da se pripravljajo izpremembe, ki nujno terjajo, da Bienerth s svojim kurzom vred izgine. »Nar. Listy« se nato šc po-norčujejo iz »revolucionarne« socialne demokracije, ki mu je hotela kot, edina zvesta pomagavka poleg nemških na-c.ionaleev pomagati zoper slovensko obstrukcijo, pa je zdaj z Bienerthom vred blamirana.
+ Socialnodemokraški politični capini v družbi z glasilom judovskih kapitalistov najbolj kričijo v svoji »Arbeiter Ztg.« in kličejo vse vrage napo-magaj, ker je morala vlada pred slovensko obstrukcijo kapitulirati. Adler-jeva*internacionalna cunja piše: »Zdaj gredo Slovenci lahko domov triumfi-rat. Oni so zmagali: zmagali so nad moralo, pravico, dostojnostjo, vestjo in dolžnostjo; triumfujejo nad ljudsko zbornico, ki so jo kompromitirali s svojo hudobnostjo.« Zaradi lepšega zmerja stari jud še vlado, ki da je zbežala pred »par znorelimi Slovenci«. — Strašno mora biti socialnodemokra-škim vladnim koritarjem žal za dije.e, da la,ko bljujejo iz Sebe nečedne sestavine svojega duha. Užitkarji delavskih grošev govore o morali in dolžnosti ter
po'dôEniK pojmifi". Smo radovedni, v kakšen popir bo »Rdeči Prapor« zavil te smrdljivke, ko bo danes iz »Arbei-terice« članek prcpisaval. Bolj po »jugoslovansko« bo zavil, smrdelo bo pa najbrže ravnotako, če ne hujše.
+ Smešno. Laški poslanci so izdali manifest, kjer se kregajo nad Slovenci, potem pa pravijo, da mora vlada njihovo fakulteto kar naredbenim potom otvoriti, ker nikakor in pod nobenim pogojem ne morejo do jeseni čakati. — Kaj pa bodo naredili? Ali bodo poklicali tistega pajaca, Riciottija Garibal-dija, da bo nabral par napolitanskih lazzaronov in udri črez Alpe na Dunaj? Ali kaj li?
+ O slovenski obstrukclji v državnem zboru piše »Agramer Tagblatt« z dne 6. julija na uvodnem mestu pod naslovom: »Poraz Bienerthovega kabineta.« Pravi med drugim, da je odgo-denje državnega zbora na vsak način smatrati za uspeh slovanske obstruk-cije. V resnično parlamentarnih deželah bi morala vlada, ki nima večine, da bi zmagala obstrukcijo, nedvomno odstopiti; v Avstriji pa, kjer je parlament kljub splošni in enaki volivni pravici še vedno quantité négligeable, so posledice očividnega vladnega poraza drugačne: namesto, da bi šla vlada, se pošlje na počitnice parlament in onemogoči ljudskim zastopnikom delo in hoj za ljudske pravice. Potem zavrača člankar očitke nemških listov, češ, da so Slovenci s svojo trdovratnostjo zavrli parlamentarno delo. Ti očitki so goli nesmisel. Slovenci so stavili tako skromne zahteve, da z ozirom na svoj kulturni razvoj skromnejši niso smeli in mogli biti. Ne oni, ki so stavili te zahteve, marveč oni, ki je te zahteve odbil, se je pregrešil proti parlamentarizmu. Ako se brezpomembni peščici Italijanov dovoljujejo kulturne zahteve, kako se more potem ob enakih in skromnejših zahtevah briskirati Jugoslovane, ki imajo z ozirom na njih kulturno stanje, kakor tudi z ozirom na njih pripadnost k slovanski večini v državi in pa iz ozirov zunanje politike, ki ima svoje težišče na Balkanu — neprimerno večji pomen za monarhijo, nego Italijani. Zato je naravnost izzivanje, pravi člankar dobesedno, ako se skromne slovenske zahteve tako odurno odklanja in Slovani bi bili neod-pustno slabi politiki, ako bi tega izzivanja ne bili sprejeli. Baron Bienerth bo sedaj v parlamentarnih počitnicah imel dovolj časa za razmišljanje in spoznanje, da so minili časi, ko se je v Avstriji dalo vladati proti Slovanom. Da se je njega in Nemce pripravilo do tega spoznanja — to je ravno največji uspeh slovenske obstrukcije.
-f Uspeb. slovenske obstrukcije imenuje odgodenje državnega zbora tudi »Hrvatska Sloboda«, glasilo Star-čevičeve stranke prava. Enako piše »Pokret«.
-I- Glasilo čeških katoliških konservativcev, »Čeh«, je res za celih petdeset let od zadaj s svojo modrostjo. 6. t. m. objavlja članek, kako so Mora-vani proslavili 5. t. m. spomin na sv. Cirila in Metoda in primerja to slavlje s slavljem Jana Husa, ki ga časte svobodomiselni Čehi danes. V dokaz, kako so Čehi s svojo husitovsko proslavo osamljeni, navaja katoliški »Čeh« — slavnost Družbe sv. čiri la in Metoda v Ljubljani! Potem jo opisuje, koliko 1i-sočev je bilo na njej in kako so bili navzoči »prcdâci slovinského naroda: Hribar, Spinčič, dr. Tavčar, dr. Triller, dr. Oražen in — Gangl! Ljubljana je vsa v radosti plavala, vi svobodomiselni Čehi pa Husa proslavljate! — Ta pa je res debela, sam dr. Tavčar se ji bo smejal, da. bo veselje. Čudno, da ni katoliški »Čeh« še poročal, da je bila na družbini veselici v Ljubljani v Tivoliju na prostem sveta maša in so se pele cerkvene himne . . . Katoliško-konservativni »Čeh« je v resnici izborilo informiran o slovenskih razmerah. Čestitamo!
-j- Kako se Čehi prizadevajo za narodno obrambo. V Ustju na Labi je na prodaj 2,500.000 nr sveta, ki nanj špekulirajo Nemci, da bi ga zazidali s tovarnami. Čehi poživljajo vso javnost zlasti pa denarne zavode, da to zemljo rešijo za Čehe. Osnovala naj bi se ak-cijsk a družba, da to pokupi in zida češke tovarne. Nekdo je za ta namen že daroval 10.000 K. — Posnemajmo Čehe v skrbi za obrambo narodne zemlje!
-f Gospod Edvard Simnic, licenti-iat teologije, gre za kaplana v Soro.
-f Zavezniki. Vadni in nemškona-cionalni listi ničesar ne priobčujejo o velikih iredentovskih demonstracijah v Kopru. »Grazer Tagblatt« se celo jezi, da si je upal »Slovenec« o njih poročati in pristavlja, da so si Slovenci te demonstracije, najbrže popolnoma izmislili. Seveda! Nemški listi morajo tako pisati, ker imajo tako izrečno parolo od svojih strank, tc pa od vlade.
Zakaj, to vsi vemo. Lahi niso Slovenci. Če bi kdo na Jesenicah kakemu Nemcu tablo pomazal, bi imel c. kr. korespon-denčni urad gotovo brzojavko, o koper-skih demonstracijah pa molči kakor zid. Lahi morajo pač dobiti univerzo, če ne zdaj, pa saj jeseni.
+ Na Vačah se danil V nedeljo, dne 3. t. m., smo imeli ustanovni občni zbor katol. slov. izobraževalnega društva, ki je bil nepričakovano številno obiskan. V nekdanji izpraševanjski sobi v kaplaniji se je zbralo 90 oseb domačega ljudstva. Bratsko društvo iz Moravč nas je posetilo s 17 vrlimi člani, kojih eden — kmečki fant Urba-nija — je deklamoval svojo lastno našemu društvu posvečeno pesem. Zastopano je bilo tudi litijsko in šmartinsko izobraževalno društvo. Kaj lepo nam je pomen društva razložil č. g. Janko Traven. Govorila sta tudi gg. kaplana Kri-sche in Lovšin. Pa kako navdušenje je sijalo z obrazov najboljšega dela ljudstva! Pristopilo je takoj 70 članov, samo fantov 25. Vedno se novi oglašajo. Čast Vač je rešena. Drugič osnujemo odsek Orlov. Na zdar!
+ Alpski Nemci niso zadovoljni s »Tagespošto«, ker se je zadnjo nedeljo z ozirom na brezupen parlamentaren položaj zavzela za narodno avtonomij o po celi Avstriji. Koroški bull-dog, »Freie Stimmen«, je zato močno zarenčal, češ, mi Štajerci in Korošci ne dopustimo, da bi se naši deželi razdelili. — Koroški Nemci ne pustijo, pa je stvar pri kraju . . .
+ Germanska invazija. Naučni minister je imenoval suplenta dr. Jožefa Ettl v Bielitzu za profesorja na gimnaziji v Kočevju, Anton Fiegelna, do-zdaj na Dunaju, za profesorja na nemški gimnaziji v Ljubljani, dr. Hansa Groblna iz Weidenaua za profesorja v Kočevju, Jožefa Loba iz Solnograda za profesorja na nemški gimnaziji v Ljubljani in Ludovika Schmida iz Dunajskega Novega mesta za profesorja v Kočevju. To je kar cela tevtonska invazija; Nemcev pošiljajo k nam kar za cele vagone. Zanimivo bi bilo izvedeti, koliko je imel pri teh imenovanjih govoriti deželni šolski svet. Če bo naučno ministrstvo vsako leto kar cele skladovnice Nemcev na Kranjsko pošiljalo, bomo kmalu imeli nove nemške kolonije po celi deželi. Bolj počasi!
-(- Socialno-zavarovalni odsek državnega zbora ni šel na počitnice, ker je ostal permanenten. Pododsek nadaljuje svoja posvetovanja o drugem oddelku: bolniško zavarovanje. Upajo, da končajo posvetovanja v pododseku bodoči teden, nakar bo zboroval še odsek. Seje bosta imela pododsek in odsek razven sobot, nedelj in ponedeljkov vsak dan.
—	Proslave 10. julija na Notranjskem. V Košani bodo praznovali 10. julij takole: I. dopoldne: a) Obhod po vasi (društva: Košansko pevsko društvo; Slov. kat. izobraževalno društvo; Orel; Marijina družba) z zastavo sv. Cirila in Metoda na čelu in odhod k sveti maši; b) po sveti maši ustanovna občna zbora moške, in ženske podružnice »Slovenske Straže« z govori. — II. Popoldne: a) Obhod po vasi in odhod na slavnostni prostor; b) slavnostna govora: 1. o sv. Cirilu in Metodu; (č. g. župnik Karol Lenasi); 2. o naši »Straži«; (nadučitelj Janko Grad); c) pesem »Slovenske Straže«, mešan zbor; d) Aljaž: Stražniki, moški zbor; e) dekla-macije; f) Aljaž: Ujetega ptiča tožba, mešan zbor; g) Jenko: Naprej!, moški zbor; h) Nedved: Nazaj v planinski raj!, mešan zbor; i) Hajdrih: Jadransko morje, moški zbor; j) tamburanje med posameznimi točkami; k) proste vaje, ob udarjanju tamburašev; 1) »Tri sestre«, dramatična predstava; m) prosta zabava s šaljivo loterijo, pošto, ognjemeti itd. Petje in tamburanje oskrbi »Košansko pevsko društvo«, telovadbo oclsek Orel, predstavo »Slovensko kat. izobr. društvo«.
—	Poštne vesti. Imenovani so bili: poštar Anton Jurkič v Mokronogu za poštarja I. razreda, 4. stopnje, na sedanjem službenem mestu; za poštna asistenta nadporočnik Vincenc Janežič v Št. Petru na Kranjskem in računski podčastnik Alojzij Jonke v Ljubljani I.; za poštnega praktikanta jurist Jožef PavšiČ v Trstu I. Prestavljen je poštni praktikant Ivan Zupanec iz Št. Petra na Kranjskem v Novo mesto. Imenovani so bili za poštarje II. razreda: kvali-fikovani poštni pomočnik Milan Lah v Ložu in poštni ekspedijent Jožef Ver-dir za Rakek; za oficijante v Opatiji aspiranli Julij Šetina, Alojzij Kristan in Maks Košir. Za poštno ekspedijen-linjo v Suhorju je imenovana aspiran-tinja Marija Čvar in za poštnega eks-pedijenta v Lanišču Anton Grbac. Prestav i jeni so poštarji I. razreda Ivan Ulepič iz Rakeka v Krško, oficijant Al. Kristan iz Opatije v Novo mesto in Jakob Tuulseher iz ^ovcjja mestu v Oua-
tijo. Vpokojcn je poštar I. razreda Gregor Lah v Ložu. — Razpisana je služba poštarja II. razreda, 2. stopnje, v Spodnji Šiški. Pavšal za slugo je 540 K, prošnje je vložiti v treh tednih.
—	Proslava sv. Cirila ln Metoda na Vipavskem. Iz Št. Vida pri Vipavi s» nam poroča: Lepo se je odzval naš šentvidski Orel dolžnosti na predvečer praznika sv. bratov Cirila in Metoda s tem, da je zažgal kres na bližnjem »starem gradu« in spuščal rakete na čast našima slovanskima apostoloma. Le naprej, mladeniči, po vzorih svetih bratov za vero in domovino! — V nedeljo, 10. julija, se ustanovi pri nas v Št. Vidu, kakor že znano, podružnica »Slovenske Straže«. Ob tej priliki priredi naše kat. slov. izobraževalno društvo skioptično predavanje v prostorih S. Bratovža. S tem bo združena tudi kratka zabava, pri kateri bosta nastopila društvena odseka s pevskim in tamburaškim zborom. Somišljeniki in prijatelji, pokažite ta dan pravo krščansko ljubezen do svojih trpečih so-bratov ob slovenskih mejah ter z veseljem pristopajte k podružnici »Slovenske Straže« v Št. Vidu. Za vzgled naj vam bo naš vrli občinski zastop, kateri je blagovolil podeliti lepo vsoto za podružnico »Slovenske Straže«. Prihiti-mo ta dan vsi Šentvidei na ustanovitev podružnice »Slovenske Straže«, kar mogoče v najobilnejšem številu, da pokažemo z navdušenjem veselje do društva, ki brani našo sv. vero, našo slovensko zemljo in naše brate, in sestre pred tujimi nasprotniki
—	30 kresov v eni župniji. V župniji na Krki je gorelo v ponedeljek zvečer čez 30 kresov v čast sv. Cirilu in Metodu. Čaroben je bil prizor na goreče kresove in umetalen ogenj med slovesnim pritrkavanjem zvonov.
—	Bohinjska Srednja vas. Tudi zgornja bohinjska dolina je bila na predvečer sv. Cirila in Metoda vsa v kresovih. Krasno je žarel na vrhu Rud-nice (945 m), odkoder se je videl po celem Bohinju notri do Savice, veličasten kres je bil na višavi v Pocljelju, na Šav-nici, nad Češnjico, v Izgorjih itd. Vmes so švigali raketi, bobneli streli po skalnih stenah in donelo navdušeno petje. — V nedeljo po nauku priredi izobraževalno društvo »Savica« v dvorani slavnost v čast sv. Cirilu in Metodu. Na sporedu je deklamacija, govor, petje in ustanovitev podružnice »Slovenske Straže«. Vstop prost. Vpišite se v obilnem številu v »Slovensko Stražo«! K obilni udeležbi vabita odbora »Savice« in »Orla«.
—	V Goričanah na razvalinah starega gradu je gorel 4. t. m. lep kres v čast sv. Cirilu in Matodu. Naokolu smo opazili goreti 76 kresov.
—	Lep kres so zažgali na čast sv. Cirilu in Metodu v žeronski planini, približno 1200 metrov visoko.
—	Zagrebški hrvaški lfstl 5. t. m.
zjutraj niso izšli, da s tem manifestirajo narodni praznik na čast sv. Cirilu in Metodu.
—	Peronospora v hrastovih gozdih? »Hrvatska Sloboda« prinaša članek, v katerem opozoruje na nevarnost, ki preti hrastju o peronospori. Škoda je že doslej velikanska ter je n. pr. v nadškofijskem gozdu Dužica blizu Le-ki preti hrastju po peronospori. Škoda Cenili že 200 juter najlepšega hrastja v starosti 30 do 50 let. Enako ali še hujše je po drugih hrastovih šumah v Hrvaški in Slavoniji, tako da znaša že sedaj škoda, okoli 20 do 30 milijonov kron. Ako bo stvar tako napredovala, pravi člankar, potem stoji Hrvaška na pragu uničujoče ljudske nesreče, kajti hrvaški narod brez hrastovih šum je namah gol berač.
—	Polovične vožne listke za učitelje je dovolil ogrski ministrski svet dne 16. aprila letos. Ugodnosti so deležni vsi učitelji brez razlike na javnih, verskih ali privatnih šolah.
—	Književni spor v »Matici Hrvatski«. Matičin odbor je sprejel in nagradil St. Radičevo delo: »Češki narod«. Posledobno pa se je v njegovem rokopisu mnogo čvtalo in popravljalo, a tako površno, da so nastale nesmiselnosti. Na občnem zboru se je Radič proti temu pritožil, nakar je bil sprejet sklep, cla odbor potem, ko je že sprejel kako delo, istega ne sme cenzurirati. Ko pa je Radič kasneje dobil rokopis s korekturo, je videl, da se je dalje popravljalo Vsled tega je zahteval še nenatisnjeni del rokopisa nazaj. Matica sedaj toži Radiča, da se mu zaseže rokopis.
—	Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Litija svoje p. n. gg. odbornike naj-uljudneje vabi na odborovo sejo, ki bo dne 10. julija t. 1., ob 10. uri dopoldne v sodnijskem poslopju v Litiji. Pri tem zborovanju predavi »udi sodni svetnik g. Fr, Milčinski.
Koma Je kaj znanega? Dne 30
junija, okoli pol 6. zjutraj so našli \ gozdu pri Razdrtem, občina Šmarje pri Ljubljani, mrtvo truplo okoli šest let stare deklice. Deklica je imela na sebi samo platneno srajco. Sodna obdukcija je dognala, da se nad deklico ni izvršilo nobeno hudodelstvo, temveč da je umrla za pljučnico. Sodi se, da je bila deklica po smrti prenešena v gozd, da se na ta način rešijo starši mrliških stroškov. Truplo je po mnenju komisije ležalo v gozdu kakih osem dni. Komur bi bilo o zadevi kaj znanega, naj to naznani najbližnjemu varnost* nemu oblastvu.
—	Brezžični brzojav v šibenlkn, 20. julija bo izročena v Šibeniku sploš' nemu javnemu prometu brezžična brzojavna, postaja. Ker se je že v februarju tekočega leta otvorila enaka postaja v Pulju. ste torej na avstrijski obali dve napravi za brezžično brzo-javljenje z ladjami na morju. Kakor v Pulju, so se tudi v Šibeniku uporabile pri omenjeni postaji najnovejše iznajdbe. Iz obeh postaj se more brzojavljati v daljino 500 kilometrov.
—	Mednarodni mnzej za Jamska znanstvo v Postojni. II. izkaz daril za zgradbo muzeja: Inž. A. Climent, Kopenhagen, 100 K; vladni svetnik A. pl. Globočnik, Dunaj, 100 K; sekcijski na-čelnik dr. VI. pl. Globočnik, Dunaj. 50 K; trgovinski minister dr. R. Weisskirchner, Dunaj, 30 K; cesarski namestnik grof Kielmansegg, Dunaj, 20 kron; skupni finančni minister baron pl. Burjan 20 K; W. Treo, Ljubljana 10 K; deželni glavar pl. Pajer, Gorica 10 K; administrativni tajnik dr. R Willner 100 K (mesečno po 10 K); pri marij dr. E. Šlajmer, Ljubljana, 10 K; stavbeni nadsvetnik J. Böltz, Ljublja na, 10 K; kontrolor c. kr. žrebame E Finger, Prestranek, 20 K; general baron pl. Teuffenbach, Gorica, 50 K; dv, svetnik dr. A. pl. Steindachner, Dunaj, 10 K; višji ravnatelj dr. A. Schoeppl, Ljubljana, 20 K; vladni svetnik J. Kre-menšek, Ljubljana, 10 K; župan Ivan Hribar, Ljubljana, 20 K; okrajni glavai J. Kresse, Kamnik, 10 K; primarij dr. Bock, Ljubljana, 10 K; živinozdravnik F. Kastner, Prestranek, 20 K; dr. vite! pl. Wit tek, Dunaj, 50 K; Leopold gro! Gudenus-Ulrichskirchen, 20 K; cesarski namestnik princ. Hohenlohe, Trst 20 K: dvorni svetnik J. Billek, Idrija 25 K; Alfred princ Liechtenstein, Dunaj, 12 K; J. Marinitsch, Trst, 10 K.
—	Prostovoljno gasilno društvo v Dobrepoljah blagoslovilo bode novo brizgalno in gasilski dom dne 10. julija 1910. Popoldan velika ljudska veselica na vrtu g. Marije Brdavs v Dobrepoljah. Spored: 1. V soboto, dne 9. julija zvečer ob 9. uri mirozov. 2. V nedeljo dne 10. julija., ob 5. uri zjutraj budnica 3. Ob 7. in 9. uri sprejem gostov na kolodvoru. 4. Ob pol 10. uri blagoslov ga-silarne in brizgalne. 5. Ob 10. uri sveta maša. 6. Po sveti maši defiliranje gasilcev. 7. Ob 1. uri banket. 8. Ob 4. uri popoldne veselica, srečolov in prosta zabava. — Vstopnina k veselici 40 h, uniformirani gasilci vstopnine prosti. Svira godba na pihala. — Vsa bratska drutšva naj javijo takoj število in tudi udeležbo pri banketu. Banket 2 K, kosilo 60 h. V slučaju neugodnega vremena se vrši na nedoločen čas. Pri veselici se bode peklo jance. — K obilni udeležbi vabi odbor.
—	Imenovanje. Predsedstvo finančnega ravnateljstva v Ljubljani je imenovalo davč. upravitelja Franca A v m a n n a za predstojnika davčnemu in sodnemu depozitnemu uradu v Novem mestu.
—	Utonil je v Savi v torek posestnik Matevž Zupančič p. d. Malenski i? Ilotiča. Vozili so seno iz Pogonika in se jim je čoln prevrnil.
SRBSKO-TUK3KA NESPORAZUM LJENJA.
Veliko veselje je vladalo v Srbiji, ko so se vršili medsebojni srbsko-tur-ški obiski. Vse je mislilo, da je Srbija na. svojem cilju, da je zveza »s Turško gotova stvar. Toda komaj se je iz Bel-grada povrnil prestolonaslednik Jussul Iszedin, že je bil ustavljen carigrajski srbski list »Vardar«, vladika Vičentije interniran, srbske šole v stari Srbiji zaprte itd. Kje tiči vzrok tej nagli izpre-membi? Poznavalci razmer pravijo tako: Srbija in Turčija želita medsebojne zveze, toda vsaka ima pri tem drug cilj: Srbija bi rada ost zveze obrnila proti Avstrijci, a Turčija ni tako neumna, da bi si dobrohotnega mogočnega soseda napravila za sovražnika in to na ljubo ideji, ki koncem koncev posega tudi v njeno ozemlje (stara Srbija). Turčija zopet bi rada srbsko zvezo izrabila proti Bolgariji, a temu se odločno upira' Pa-šič. Tako je namesto zaželene zveze na" stopila obojestranska zamera, ki jo morajo plačevati srbski turški podaniki.
Iz istega razloga je bil tudi sultanov poslanik Tajik-bej, ki je prinesel kralju in prestolonasledniku v Belgrad od sultana podeljena odlikovanja, jako hladno sprejet.
Ljubljanske novice.
-I 10. julij v Ljubljani. V proslavo sv. Cirila in Metoda bodo prihodnjo nedeljo naše ljubljanske organizacije, na čelu jim »Slovenska krščansko-aocialna zveza«, ob 8. uri zjutraj prisostvovale sveti maši v stolnici, pred hv. mašo bo slavnosti primeren cerkveni govor. Pri sv. maši pojo pevci slovenskega glasbenega društva »Ljubljana«. Po sveti maši bo slavnostno zborovanje v veliki dvorani »Uniona«. Pri slavnostnem zborovanju govori državni poslanec d r. Anton K o r oš c c in se ustanovita moška in ženska podružnica »Slovenske Straže«, o katerih je upati, da bodeta najmočnejši podružnici našega narodnoobrambnega društva. Vabimo vse somišljenike, vse so-somišljenice, da se polnoštevilno udeleže teh priredb! Popoldne ob 4. uri je v veliki dvorani »Uniona« zborovanje za one članice Marijinih družb, ki dopoldne ne bi imele časa. *— Prihodnjo nedeljo vsi, vse ob 8. uri zjutraj v stolnico in potem v »Union«!
lj Vse ljubljanske gg. naročnike »Slovenca« lepo pi-osimo, da se za pristop »Slovenski Straži« blagohotno po-služijo v soboto priloženih položnic. Vsak znesek bo z največjo hvaležnostjo Sprejet!
lj Na Kitajsko v misijone bo v prvi polovici meseca avgusta odpotoval p. Engelhard 'Avbelj, frančiškan v Ljubljani, ki je letos dovršil bogoslovje študije.
lj Za »Rokodelski dom« v Ljubljani je daroval preč. gosp. mons. Anton Zupančič, požrtvovalni prijatelj rokodelskega društva, 50 K. Za ta velikodušni dar mu izrekamo najiskre-nejšo zahvalo in kličemo: Bog plačaj! t—.Katoliškemu mladcniškc-tuu društvu v Ljubljani je daroval gosp. Josip Eaulin, trgovec in posestnik, 2 K. Bog plačaj!
lj Umrl je danes zjutraj v Krako-Ivcm Jakob Marinko. Bil je svoj-Čas postrešček in posestnik v Krako-vem in v Sneberjah. Bil je vzoren krščanski mož. Jutri popoldne ob 5. uri bo pogreb. .Večni mir njegovi duši!
lj Zrelostna izkušnja na II. državni gimnaziji v Ljubljani se je vršila dne 4. in 5. julija ob 2. popoldne. Ocl 19 kandidatov je prebilo izkušnjo 17, dva z odliko, 15 povoljno, in sicer: Gosar Andrej iz Dolenjega Logatca, Klembas Anton iz Ljubljane, Lekan Ivan iz Vipave, Lemež Milan iz Maribora, Lovšin Franc iz Sušja pri Ribnici, Matičič Ivan iz Rakeka, Melik Ivan iz Črne vasi pri Ljubljani, Merješič Filip iz Ljubljane, Pri-mic Franc iz Zaloga pri Šmarju, Ra-movž Franc iz Ljubljane (z odliko), Rus Alojzij z Bleda, Sodnik Jožef iz Ljubljane (z odliko), Šefman Karol iz Kranjske gore, Šerbec. Jožef iz Rajhenberga na Štajerskem, Štamcar Milan iz Ljubljane, Wohinz Ivan iz Kresnic pri Litiji, Žgur Ivan iz Podrage pri Vipavi.
lj Iz orglarske šole. Koncem letošnjega šolskega leta so dobili v orglar-ski šoli Cecilijinega društva nastopni učenci izpričevalo sposobnosti: 1. Bohi-nec Anton s Trate pri Poljanah, 2. Fab-jan Avguštin iz Stražišča pri Kranju, 3. Grom Anton iz Rakitne, 4. Ivšič Alojzij iz Boršta pri Krškem, 5. Krč Frančišek iz Kokre, 6. Zlobko Ivan iz Zupe-čevasi pri Krškem in 7. Zeleznik Martin iz Vel. Brusnic. — Odbor Ccciliji-nega društva je imel danes priliko prepričati se, da so si abiturienti ugotovili sigurno podlago, da lahko postanejo, ako vztrajajo i nadalje v marljivosti in vaji, prav spretni organisti in pevovodje.
lj Promocija. Dne 9. t. in. bode pro-moviral na dunajskem vseučilišču doktorjem prava Ivan Močnik, pravni oraktikant v Ljubljani.
lj Zaradi prepovedanega povratka je bil včeraj aretovun na Gruberjevi cesti hlevni vtiholapec Franc Fajdiga, rojen leta 1866. v Mekinjah pri Kamniku. Fajdiga je zelo nevaren tat. Izročili so ga okrajnemu sodišču.
lj Kolo, ki je bilo ukradeno trgovskemu akademiku g. Fleretu na glavni pošti, je nek okoli 20—25 let star moški prodai nekemu kovaču v Postojni »a 80 kron. — Tat je imel sivo karirasto obleko in slamnik.
lj Trpinčenje živali. Včeraj je nek premogarski hlapec učil voziti konja ter ga je pri tem tako pretepaval, da je bila uboga žival po celem životu kloba,-sasta. Konec početju je napravil policijski stražnik.
lj Občni zbor združenih čevljarjev vršil se jo dne 3. julija v verandi pri Novem svetu pri obilni udeležbi ljub-
ljanskih in zunanjih Članov. Občnega zbora so je udeležil tudi načelnik kura-torija za pospeševanje obrti na Kranjskem, g. Ivan Kregar, ki se je zahvalil za povabilo k občnemu zboru in zagotovil, da bodo pospeševalni urad vse storil, kar bodo v njegovi moči, zlasti, ker obstoji kuratorij skoro iz samih obrtnikov. Poživlja člane, naj se organizirajo na gospodarskem polju, ker to je edina rešitev malega obrta. Udeležili so se debate gg. Turna, Kordelič in Šcstak. Denarnega prometa v lotu 1909. je bilo 244.377 K 23 vin., čisti dobiček pa znaša 516 K 40 vin. Članom se da 3 c/o dividende po razmerju njihovih nakupov. V nadzorovalni odsek so bili izvoljeni sledeči, člani: Josip Černe, Spodnja Šiška; 1. Meschik, Spodnja Šiška: L. Jenko, Sterniša, Jorina V., F. Kukman, vsi v Ljubljani. Nanovo vpisali so se trije člani, ki jih g. načelnik prisrčno pozdravi in jim želi, da bi postali boritelji te svojo lastno gospodarske organizacije. Po jedrnatem zaključnem govoru g. načelnika, da naj člani za društvo dobro agitirajo in naj sami sebi bolj zaupajo, kakor tistim, ki so nasprotniki to potrebne organizacijo, jo bilo zborovanje zaključeno.
lj Izgubljeno. Uradnik gosp. Josip Mulaček je izgubil črno denarnico, v kateri je imel 7 do 8 K. —• Zasobnica Ana Zobčeva je izgubila mošnjiček in bankovec za 10 K. — Gospa Matilda. Koscova jo izgubila ogrinjalko, vredno 14 Iv. — Gospa Mila Rudoževa je izgubila zlat prstan z briljanti. — Delavka v tobačni tovarni, Hoza Bitenčeva, je izgubila zlato brožo. — Hišina Rozalija, Lekšetova je izgubila črno denarnico s 13 K denarja. — Trgovska vajenka Marija Nifergajeva jc izgubila rjavo denarnico s 11 K denarja. — Neka bla-gajničarka je izgubila rjavo denarnico s 35 K 34 vin.
lj Umrli so v Ljubljani: Antonija Presterl, hči pečarskega pomočnika, 4 mesece; sestra Marjeta Ivoleta Tuttner, usmiljenka, 56 let; Elizabeta Šolan, go-stilničarjeva žena, 72 let.
lj Razpisana ustanova. C. kr. kurilo poveljstvo v Gradcu je razpisalo štiri mesta Codroipove ustanove po 84 kron za revne hčerke starih vojakov, kakor tudi za one deklice, katerih očetje so invalidi na Dunaju. Prošnje jc vložiti do 31. avgusta in jim je priložiti rojstni in ubožni list ter spričevalo o vedenju.
lj Zblaznel je včeraj občeznani telefonski monter Jožef Zanet. Nesrečnega moža so oddali v deželno blaz-nico.
V SOLNOGRAD! POZIV UDELEŽENCEM.
Nujno prosimo, da se vsi, ki nameravajo na mednarodni marijanski kongres v Solnograd (18. do 21. julija) pri-glase takoj uredništvu »Slovenca«, da vidimo, ali bo mogoče prirediti poseben vlak ali ne. Četudi poseben vlak morda ne bo mogoč, vendar je želoti, da vsaj skupaj potujemo in da v Solno-gradu skupaj stanujemo, kakor nam lokalni odbor sam priporoča. Tudi bomo imeli ondi na željo lokalnega odbora Slovenci polog skupnih prireditev še sami svojo zborovanje, kakor je bodo imele tudi druge narodnosti, na kongresu zastopane. V to svrho je nujno potrebno, da se skupaj držimo. Kdor bo pa sam potoval in sam stanoval, naj pa vsaj naznani svoje bivališče. — Oni, ki se mislijo udeležiti shoda v narodni noši, naj to še posebej naznanijo. Eno zastavo moramo tudi imeti. Kje jo bomo dobili? Prosimo, da jo kdo obljubi. — Škofjo se bodo udeležili kongresa slovenski trije: nadškof goriški, knozoškofa lavantin-ski in ljubljanski. Vseh škofov jo doslej priglašenih 20. Kongres obeta biti sijajen. Zadnji čas za naznanila je do prihodnjega torka.
Štajerske mm,
š Ogenj v Vitanju. Iz Vitanje poročajo: V sredo ob treh zjutraj jo /.¡icolo pri posestniku Žagarju v trgu goreti. Požar jo bil tako silen, da jo do /,iila vse uničil. Ni veliko manjkalo, da bi bil posestnik sam zgorel. Kako so je ogenj zanetil, ni znano. Nevarnost za trg, ki jo večinoma s škodljami krit, je bila zolo velika, kajti začelo je že pri sosedih goreti. Domači požarni brambi se je posrečilo ogenj omejiti in zato se jo pomoč celjsko, vojniške in novocer-kovško požarne hrambe, ki so bile vse žo na potu, brzojavnim potom odpovedala. Kljub resnosti položaja so se gasilci morali smejati tržkim gospodičnam, ki so svoje obleko v punkeljček navezale in proti staremu gradu bežalo.
š Brata ustrelil. 16. maja 1910 sto vzela 15-letni Štefan in 13-letni i c Kolone, sina posestnika Fr. Kolcnca
Zaločah pri Polzeli, iz zaprte hiše očetovo puško in šla streljat kače. Prvič jc ustrelil Štefan Kolenc, ko pa je počil drugi strel, se je zgrudil že Franc Kolone na tla s prestreljenimi prsi. Oče Franc Kolenc jo na streljanje pritekel k njima, dvignil sina in nesel v hišo, kjer je deček kmalu umrl. Kako se je nesreča zgodila, ne vd nihče razun Štefana Kolenca, ki pa jo splošno znan kot lažnik in pripoveduje o celem dogodku vedno drugače. Bržkone sla se oba dečka prepirala za puško, pri čemur so je sprožila in je strel zadel mlajšega v prsa. Mogoče je tudi Štefan tako neprevidno ravnal s puško, da je ustrelil svojega brata. Gotovo pa jo kriv nesreče tudi oče, ki ni spravil puške, da bi je ne mogla dobiti sinova. Zaradi tega je bil pred celjskim sodiščem 6. t. m. obsojen na dva meseca zapora, sin Štefan pa je bil oproščen.
š Pobegnil je pošec tukajšnjega 87. pošpolka Prosenjak, doma iz ptujske okolice. Kaj se godi pravzaprav pri tem pešpolku?
š Poročil se je v soboto v Celju gosp. Fran S. Lukas, trgovec in pro-izvajatelj znanega likerja »Adama« z gdčno Bovhovo.
PODRUŽNICE »SLOVENSKE STRAŽE«.
146.	Fara pri Kostelu.
147.	Leše (p. Tržič).
148.	Kamna gorica.
149.	Sv. Lovrenc nad Mariborom.
150.	Križe pri Tržiču
151.	Dobrepoije.
152.	Postojna.
153.	Blagovica pri Kamniku.
154.	Raka.
155.	Ljubno.
Pravila podružnic »Slovenske Straže« so potrjena za Kranjsko, Štajersko in Primorsko. Upamo, da jih tudi .koroška deželna vlada do 10. julija potrdi. Podružnice naj se vse ravnajo po danih jim navodilih.
NAŠA MORNARICA.
»Hamburger Nachrichten« pišejo:
Prva divizija avstrijskih dread-noughtk, sestoječa iz štirih ladij velikank, bo dogotovljena do leta 1913; dve se že gradite v Trstu, dve pa se bosta začeli kmalu graditi v Pulju. Dread-noughtki dobita imeni »Tegethoff« in »Kaiser Franz Josef«. Laška prva divizija dreadnoughtk bo pa zgrajena šele leta 1914, prva dreadnoughtka »Dante« pa bo splavala po morju pač že letos v jeseni.
Druga divizija avstrijskih dreadnoughtk bo zgrajena do leta 1917, tretja pa do leta 1920, tako da bomo po desetih letih imeli 12 dreadnoughtk, ki bodo stale avstro-ogrske davpoklače-valce malenkost 600 milijonov kron.
Tako skrbi trozveza za mir, ki nas bo kmalu skoraj že več stal kakor ena poštena vojska.
SRBSKO-HRVAŠKA KOALICIJA.
Državnozborska delegacija se je vrnila v Zagreb, kjer so bodo vršili dogovori z banom Tomašičcm, ki bo med tem dobil potrebne napotke od Khuena. Izjave delegacija ni še nikake podala in je tudi ne bo, dokler ni dosežen popolen sporazum z vlado. Provizorij je sedaj izčrpljen in Kliuen in Tomašič morata za nadaljni sporazum izdelati primeren program, na podlagi katerega se bo koaliciji mogoče združiti v enolno stranko. Ako bo ta program zagotavljal dolgotrajen mir z Ogrsko, se bo ta združitev tudi izvršila, drugače pa no. — To je vse, kar vedo hrvaški listi poročati o »delu« koalicije.
Telefonska in brzojavna poročila.
LAHI SILNO RAZBURJENI IN POTRTI RADI »SLOVENčEVIH« IN »EDINOSTINIH« ODKRITIJ.
Trst, 7. julija. »Piccolo« objavlja celili 200 vrst dolg članek pod naslovom » L u m p a r i j a ! «, v katerem se obrača z vso vnetostjo zoper »Sloven-čevo« poročilo o velikanskih irreden-tovskih demonstracijah v Kopru, o katerih je še veliko bolj obširno kakor mi poročala tudi »Edinost«. »Piccolo« najprej od kraja do konca vse utaji, potem pa, zavedajoč se gorostasnosti svoje laži, priznava, da so se zgodili neljubi slučaji pri odplovitvi c. kr. tor-pedovke, ne da bi se upnl povedati, kaj je množica kričala. Pravi lo, da se tor-podovka ni zadosti hitro umaknila par-nikoma izletnikov, ne pove pa, da so irrodontovci torpodovko izžvižgovali in spremljali s klici »Abassol«, »Abasso Austria!« in s sramotilkami zoper avstrijsko mornarico sploh. »Piccolo« taji, da bi se bilo pri sprevodu kričalo »Evviva Italia!«, čoš, saj ni bil nobeden zaprt. Seveda no, ker 6U00 ljudi ni mogoče zapreti, sicer pa ni bilo zadosti varnostnih m nov. policija pu jc me-
stna. O sprejemu po županji in gospodičnah v trikolori »Piccolo« nič ne vi, ampak se le izgovarja z »različnimi barvami«, v katerih vidita le »Slovenec« in »Edinost« laško trikoloro. Seveda — saj niso vsi ljudje tako slepi, kakor »Piccolo«. Da pa vladni in nemški listi niso o tem nič poročali, to se razlaga čisto lahko: Ker so imeli spričo laške fakultetne predloge tako parolo! To jo vse. Vlado pa prosi »Piccolo«, naj Slovencem no verjame, če pa hoče verjeti, naj, — Lahi so itak vedno nedolžni. »Piccolov« izgovor je torej, kakor se vidi, presneto jalov.
SOCIALNO - POLITIČNI ODSEK DRŽAVNEGA ZBORA ZBORUJE DALJE.
Dunaj, 7. julija. Socialno-politični odsek državnega zbora je sklenil, da zboruje v odseku, doloma v pododseku cel mesec julij ter jo to naznanil danes Bienerthu.
OKLICI NEMŠKIH STRANK.
Dunaj, 7. julija. Danes so zborovali nemški krščansko - socialni poslanci, Sklenili so izdati oklic na volivce. Danes zboruje tudi nemškonacijonalna narodna zvoza, ki izda tudi oklic iaa volivce.
NOVA BRAMBNA POSTAVA.
Dunaj, 7. julija. Na Dunaju prekinjena posvetovanja o novi brambni postavi se sedaj tu nadaljujejo. Jeseni bode skoro gotovo nova postava predložena že avstrijskemu in ogrskemu državnemu zboru.
POGODBA MED RUSIJO IN JAPONSKO.
London, 7. julija. »Times« priob-čujejo žo besedilo rusko-japonske pogodbe. V pogodbi se pravi, da sta se obe velevlasti odločili za prijateljsko kooperacijo, da. izpopolnite in zvežete svoje železniške proge v Mandžuriji, ne da bi drug drugemu konkurirali. Obe vlasti sta se zavezali, druga napram drugi in napram Kitajski vzdržati status quo, kakor je z današnjim dnem, če bi kdaj nastalo kako nesporazumije-nje, se zavežete obe vlasti, storiti vse potrebne korake za ohranitev miru. Listi konstatirajo, da bo to zelo vplivalo na razvoj stvari v Evropi in da je to nemški oholosti v Evropi velik kamen na njeno nadaljno pot.
OGLEDUŠKA AFERA V PETER-BURGU.
Peterburg, 7. julija. V hiši dopisnika Reuterjevega urada jc bila izvršena hišna preiskava ter so zaplenjeni mnogi listi. Hišna preiskava je v zvezi z ogleduško afero barona Unger-Stern-berga.
KRETA.
Carigrad, 7. julija. Turčija je z vsemi močmi silila, da bi bilo vprašanje radi Krete definitivno rešeno, sedaj je pa dobila od velevlasti obvestilo, da na to v sedanjem trenotku ni misliti.
ODKRITA ZAROTA V CARIGRADU.
Carigrad, 7. julija. Tu so odkrili tajno družbo, katere namen je bil pomorili ministre in druge turške državnike in tako napraviti konec mlado-turškemu sistemu. Policija je zaplenila važne dokumente in izvršila več aretacij.
SOKOLI V BELGRADU.
Belgrad, 7. julija. Danes se je pripeljalo sem 1000 čeških, hrvaških in nekaj slovenskih Sokolov, ki so na poti v Sofijo. Mesto je v zastavah. Pri vhodu v mesto jo Sokole pozdravil župan.
SLOVANSKI ZDRAVNIŠKI KONGRES.
Solija, 7 julija. Na slovanskem zdravniškem kongresu je bil tudi za Slovcnco velikega pomena referat, o kislih voclah, ki izvirajo na Slovenskem.
VIRILISTI NA JESENICAH.
Pred upravnim sodiščem jc bil te dni potrjen odlok notranjega ministrstva, ki je določilo, da se morajo dosedanja virilista jeseniške občine »Kranjsko industrijsko družbo« in drž. železnica tudi nadalje vabiti k občinskim sejam. Pritožba jeseniške občine je bila odbita, češ, da občinski vol. red iuri-stične osebo no izključuje od izvrševanja pravic virilistov.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2«, sred. zračni tlak 736-0 mm
C *> 3	Cas opazovanja	Stanje barometra » nun	Temperatur« po Celziju	Vetrovi	Neba	C. >
6	9. zveč.	728 5	163	si. szah.	oblačno	
	7. zjutr,	26-7	13.0	si. svzhod	dež	27
	2. pop.	26-9	15 0	brezvetr.	ti	
Srednja včerajšnja temp. 16 2°, norm. 19 4°.
DARILA PRIDNIM UČENCEM
v ljudskih šolah koncem šolskega leta.
»Katoliška Bukvama« v Ljubljani priporoča v ta namen:
Angeljček. Anton Kržič. Otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. Dobi se še 15 raznih letnikov od 1894 do 1908, vsak letnik vezan po 1 K. Slovenski A, B, C v podobah za otroke
80 h, vez. 1 K 20 h. Hitra vožnja po železnici. Knjiga s podobami za otroke 1 K 60 h. Kalan Andrej, Povesti slov. ljudstvu v pouk in zabavo. Nova zbirka I. zvezek 80 h, vez. 1 K 20 h. Vrtec. Anton Kržič. Časopis s podobami za slovensko mladino. Dobi se še pet raznih letnikov, vsak po 4 K. Spillmannove povesti: 1. Ljubite svoje sovražnike. — 2. Maron. — 3. Marijina otroka. — 4. Praški Judek. — 5.
—	Ujetnik morskega roparja. — 6. Arumugam. — 10. Zvesti sin. — 11. Rdeča in bela vrtnica. — 15. Angel sužnjev. — Vsak zvezek po 40 h, vez. po 60 h. — 7. Sultanovi sužnji. — 8. Tri indijanske povesti. — 9. Kraljičin nečak. — 12. Korejska brata. — 13. Boj in zmaga. — 14. Prisega huron-skega glavarja. — 16. Zlatokopi. — 17. Prvič med Indijanci. — 18. Preganjanje indijanskih misijonarjev.
—	19. Mlada mornarja. — Vsak zvezek 60 h, vez. 80 h.
Šolski molitvenik po katekizvnu in obrednih knjigah. Dr. Pečjak. Vez. rdeča obreza 80 h, zlata obreza 1 K 20 h. Rafael ali nauki in molitve za odraslo mladino. Jožef Krčon. Vez rdeča obreza 1 K, zlata obreza 1 K 60 h, fino vatirane platnice 3 K.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže"!
V najem se odda
z staro gostilno
s hlevom in velikim gospodarskim poslopjem jako pripravno za mesarja in vsakega obrtnika, kateremu se nudi lepa prilika. V prijaznem kraju, obširna okolica več ur daleč. — Naslov se izve pri upravništvu tega lista.
Zahvala, ioss
Za mnogobrojne usttnene in pismene dokaze iskrenega sožalja in sočutja povodom smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega sopioga in očeta, gospoda
Milana Peldn
blagajnika pri tvrdki F. Ks. Souvan
se naisrčneje zahvaljujemo, posebno pa preblag. gospodoma šefoma Souvan in gg. kolegom ranjkega, za mnogoštevilne darovane vence in vsem, ki so spremili dragega rajnkega k slednjemu počitku.
Ljubljana, 5. julija 1910.
Žalujoči ostali.
Ivan Hacin, ^
Izdelovalnica vsakovrstnih
harmonfjeu
po najnovejšem ameriškem sistemu, po zelo nizkih cenah. Izdeluje harmonije za cerkve, šole in dom, ter obenem tudi
l*poso|uje proti tnali odškodnini. 1956 Cenik franko in gratis. (2-1)
Ki
vjst Zaradi prenovitve kavarne
ie #I2HftS»*lff8«S '«ko ceno 1 biljard še MffpreO^S 1 veliko zrcalo, okrogle in štirioglate kamenite mize iz belega marmorja, kavarniška blagajna, stojala za obleke, 3 lestenci za plin. - Vpraša se v kavarni Evropa v Ljubljani.	1905 6-1
HiMjnšdal
ste dve jako lepi, enonadstropni novi
V
z lepimi vrti Plačilni pogoji najugodnejši.
Kje pove upravništvo »Slovenca«. 1955 l) 1
= Sprejmem takoj spretnega
Žagarja
k venedjanercl na več ¿lin; delo na akord in zanesli 'c^a
hlapca
mesečna plača po dogovoru.
Ivan fthrkeš, ¡¡58!,.* Boh,n!S
Ugledna trgovina v Ljubljani
sprejme
= učenca ~
iz dobre, krščanske rodbine, vzornega obnašanja. Oglasijo naj se samo mladeniči, ki so dovršili z dobrim vspehom vsaj 4 gimnazijske razrede. Prednost imajo oni, ki stanujejo v Ljubljani pod skrbnim domačim nadzorstvom. — Pojasnila daje upravništvo »Slovenca«.	1960 3—1
Samo 10 dni!
Cirkus-Berg
(ravnatelj Fr. Bero)
v Lattermanovem drevoredu.
Üazpis
Načrt in proračun sta na vpogled v župnijski pisarni na Viču od 7. t. m. naprej vsaki dan od 9. do 12. ure dopoldne. Vsa dela se bodo oddala skupno enemu ponudniku. Ponudbe se imajo vložiti
37. t. m. do 7. ure zvečer
v župnijski pisarni. Vsak ponudnik mora vložiti 50/0 vadij.
Kaf. slo«. izobr. draštoo Vič-Glince, 6. julija 1910.
1952 2-1
itvena pri
jnfri o petek, 8. julija zvečer, s krasnim, bogatim sporedom.
1954	SíeE pauesSo lepaki.
Velespoštovanjem raunatelisfGH.
Služba redarla
s plačo 70 K mesečno in poljskega
s plačo 50 K mesečno oddaja
mi itJI j|j
občina Sp. Šiška. tosc .^M': <j »<„:> i ..
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 6. julija.
Pšenica za oktober 1910 ....	910
Rž za oktober 1910......6 79
Oves za oktober 1910.....7 23
Koruza za julij 1910.....5 42
Koruza za avgust 1910.....5 52
tfektiv: trdneje.
se proda iz proste roke, o'Jsfoj^ča z dveh stanovanj, z najmodernejšim konfortom urejena, s krasnim vrtom in na lepem prostoru blizu sv. Petra cerkve v Ljubljani. Kje pove upravništvo tega lista.	1S92 i

v Domžalah
1950 3-1
Pisarna in skladišče: Vegova ulica štev. 6.
Sporočam, da so vsa rekonstrukcijska dela pri mojem valjčnem mlinu v Domžalah končana, in se nahaja mlin v polnem obratu. Vsled tega mi je mogoče postreči cenjene odjemalce točno in z najboljšimi izdelki.
Brzojavni naslov: Bončar, Ljubljana.
Interurban telefon št. 129.

r—
Rnt• Bajec
cvetlični salon
Pod Trančo št. 2,
poleg čevljar, mostu
Izdelnje šopke, vence, trakove. Velika zaloga nagrobnih vencev. Zunanja naročila točno. Cene zmerne.
3662 52-1
imnnl SG sPrGiGrnai° v učenje- Učna doba praviloma samo dve leti.
Pojasnila daje „Gostiiničar-ska zadruga" v Ljubljani, Gradišče štev.7.	1883 3-1
y/ £latt mtžnje: Btrfii, firk, Bim ^
Yiäjbolj.	| ^
iUttl m/
at»o _ ____ _
«lofsteJJ
(9.
'Mfibffttft Sfrtlal.-Strlt». A t
sivo in rdeče
Priporoča tovarna
Ljubljana
1661
Vino po ceni.
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maljavac, pošta in postaja Roč v Istri, belo in črno (rndeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 28 vinarjev liter in se ga more naročiti tudi samo 56 litrov. 667 100—1
s 5 sobami, zraven lep vrt, podobna vili, se proda iz proste roke v Rozn dolini pri Ljubljani 20 minut od Glavnega trga. Več se poizve pri gostilničarju 1934 Balija na Glincah preje Traun 5—1
Bie se
za večjo tovarno na Dunaju. Pogoji:
Popolno znanje slovenskega in nemškega jezika, nemške stenografije in pisanja na stroju. Vstop takoj ali vsaj prej ko mogoče. V obeh jezikih pisane ponudbe, opremljene s prepisi spričeval, naj se pošljejo pod „Vindobona" na upravo tega lista. 1953
obleke, plašče, frotir rjuhe in brisače, čevlje, avbe, klobuke, plavalne hlače »	in vse druge potrebščine priporoča
Lgufcliana: nasproti giamie psžfe.
Ljubljana,
Sodna ulica štev. 11
iinira od l iuli
Brezharsnc, rasnsaie lis srnfana za pssr&ßte saiä tla priporoča o šMSjah po m, psi sas ¿cfrt fey
kranjska kmm
barv, iimeža, laka in stek. kisla
1 K3SBEBB3^%fiSSSKB^	
	(&J®te£Žii' «SK i'^äSp'- «žSfiieS
Tri žlice
železnatega vina lekarja Piccolija v Ljubljani, c. in
kr. dvornega založnika, vsebujejo množino železa, ki jo mora zavžiti odrasli človek vsak dan, ako njegov organizem potrebuje železa, v nasprotju z drugimi izdelki, ki vsebujejo le tako množino železa, ki se dokazano nahaja v vsakem namiznem vinu, in torej nimajo nikake medici-niške vrednosti. Polliter-ska steklenica 2 K.
se sprejme takoj z vso oskrbo od pošten h staršev, Vinko Galec, Kranj, kleparski mojster. 1929
Zupnim uradom ob priliki ka~ nonične vizitacije:
Missale Romanum
najnovejše izdaje s proprijem za katerokoli škofijo v sledečih oblikah.
a) oblika male četvorke za podružnice in kapele velikost 30 X 22 cm trpežna vezava z rdečo obrezo K 26-—, najfinejše izredno trpežno marokinusnje z zlato obrezo K 32-—. bj oblika četvorke za manjše župne cerkve in podružnice velikost 311/2X221/2 fino rdeče usnje na platnicah bogati zlati utisi z zlato obrezo K 42 —. cj oblika velike četvorke velikost 34X24 cm trpežno vezan z rdečo obrezo K 40 —, najfinejše izredno trpežno marokinusnje z zlato obrezo K 47-—.
Prednosti tega misala
zelo velik razločen tisk, fin papir, priročna oblika, tanka in lahka knjiga. d) oblika male polo velikost 36 X 25 cm fino rdeče usnje na platnicah bogati zlati utisi z zlato obrezo K 52-80. Dobe se tudi finejše vezave.	_
Kanontabie pod celuloidom.
Praktična novost.
Cene nekaterih garnitur:
glavna tabla 24X17 cm K 4-80 27X18 cm „ 6-90 30 X22 cm „ (i-10 28X19 t rn „ 5-40 Večje kanontabie v raznih slogih in izvršitvah se dobe od 8 kron do 25 kron.
Cene sc razumejo za popolno garnituro, t. j. za glavno in obe postranski tabli. Prednosti kanontabel pod celuloidom: so zelo trpežne, jim ne škoduje ne solncc in ne vlaga so lahke in praktične, imajo lahko čitljiv, razločen tisek, zavzamejo malo prostora in se lahko umivajo ali drugače snažijo, se rabijo brez okvirja in šip in so nalepljene na prav trdo lepenko, da se ne morejo zviti. Proces anteet post Missam pro opportunitate sa-cerdotis dicendac. Accedunt hymni, litaniae, aliaeque prcces etc. V obliki četvorke za zakristijo z velikim tiskom. Vezano K 3-84. Rltus benedlctlonU et imposltionls primarii la-pidia pro ecclesia aedificanda, conaecrationis ccclcsiao et altarium et benedietionis signi vel campanae, vezano K 312.
Rituale Romanum. (Velikost 131/2X8 cm) ša-grin zlata obreza K C-—.
Rituale Romanum. (Velikost 23X141/2 cm), ša-grin zlata obreza K 12-9(5.
Dannerbauer, Praktisches Geschäftsbuch für den Kurat — Klerus Österreichs. Vezano 30 K.
Ob času prvega sv. Obhajila in sv. Rešuje Telo.
Nove spominke prvega svetega obhajila pod celuloidom, je založila «Katoliška Bukvama v Ljubljani». Krasna podoba predstavlja Jezusa s sv. hostijo in primernimi podpisi. Podoba je na trdem kartonu in pod celuloidom tako prirejena da se lahko postavi ali pa obesi na steno, ne da bi se dejala v okvir ali pod šipo in ima torej iste prednosti kakor kanontabie iz celuloida. Kdor hoče darovati prvo-obhajancu spominek trajne vrednosti, da ga bo imel lahko celo življenje pred očmi naj mu kupi za mal denar 80 vinarjev to sliko. Poštnina in ovojnina za vsak posamezen izvod znaša posebej 30 vin. Pri naročilu na več izvodov se pojavijo razmeroma manjši stroški za poštnino.
Hammerle, Bcce Panis AngelorumI oder das allerhl. Altarssakrament und der Priester Vortrage für Priesturexerzitien K 3-36.
Lintel — Finster, das eucharistische Trlduum. Ein Ililfsbuch für die Predigt über die tägliche Kommunion K 1-50.
Diessel, das größte Denkmal der göttlichen Liebe. Predigten und Betrachtungen über das hochheilige Sakrament des Altars 2 zvezka K 10-08.
Blättler, Manna in der Wiiste oder das Geheimnis der heiligsten Eucharistie in Vorträgen dargestellt 2 zvezku K 4-32.
Chaignon, der Seelenfriede eine Frucht der Andacht zum allerhl. Altarssakramcntc und der Hingabe an die göttliche Vorsehung, vez. K 4-80.
Stieglitz, Ausgeführte Katechesen 11. Beicht- und Kommunion-Unterricht, vezano K 3-60.
Bcrnbock, Katechetische Skizzen zunächst für die ungeteilte und zweiteilige Landschule vezano K 4'32.
Schwilllnsky — Gill, Anleitung zum Erstbcicht, Erstkommunion und Flrmungsuntericht K 1-50.
Nagelschmitt, Die Feier der ersten hl. Kommunion der Kinder Predigten, Anreden und .Skizzen K 3-84.
Müllendorff, Pius X. als Förderer der Verehrung des allerheiligsten Sacramentcs 30 v.
Protzner, Die öftere und tägliche Kommunion
der Kinder namentlich in geistlichen Erziehungsanstalten und an Klostcrschulcn. 72 v.
Soengen. Das Liebasmahl des Herrn. Kommunion-Andachten, vezano K 1'98.
Beetz, Neues Leben. Ein bilderreiches Übungs und Gebetbüchlein für Erstkommunikanten zugleich zur wiederholten Erneuerung des geistlichen Lebens, vezan K 2-64.
Wacker. Geschichten für Neukommunikanten für die Zeit vor und nach cler ersten hl. Kommunion, vezano K 2-16.
Schwarzmann, Bereitet den Weg des Herrn, Erzählungen für Erstkommunikanten, vezano K 2-40.
Jeglič Anton Bonaventura, Pastirski list o sv.
Rešnjem telesu 20 vin.
Pohl, Zum schönsten Tag des Lebens. Erzählungen für Erstkommunikanten, vezano K 1-80.
Albers, Siehe dein König kommt zu dir 1 Er-zählungen für die Erstkommunikanten, vezano K 2.88.
Arndt, der heilige Stanislaus Kostka K 1-80.
Mcschler, Leben des hl Aloysius von Gonzaga, Patrons der christlichen Jugend, vez. K 4-32.
Mcschler, Der göttliche Heiland. Ein Lebensbild der studierenden Jugend gewidmet, vezano K 7-80.
Schmitt, Anleitung zur BrteUung des Erstkommu-nikanten-Unterrichtes, vezan K 4-56.
Leitgub, Das grofle Liebesmahl heiliger Seelen. 31 Erwägungen und Gebete vor und nach der hl. Kommunion für Welt- und Ordensleute, vezano K 3-50.
Walter, Das Allerhelligste Sakrament, das wahre Brot der Seele, vezano K 3-—.
Wiseman — Faber, die heilige Eucharistie. Das heil. Altarssakrament, oder die Werke und Wege Gottes, vezano K 2 40.
Louvigni, das verborgene Leben mit Christo in Gott, vezano K 1-50.
Stieglitz, Reumotive für die Kinderbeicht. K 120. vezano K 1-80.
Zapletal, Kurze Anreden zur Vorbereitung auf die erste hl. Kommunion 80 v.
Za mesec junij.
Hortmanns, Herz Jesu-Predigten, K 2 40.
Huiter, Entwürfe zu Herz-Jesu-Prcdigten. K MO.
Hattler, Winke, Themen und Skizzen zu Herz-Jcsu-Predigten. K 1-80.
Beck, Das hi. Herz Jesu und die Männer. 78 v.
Hattler, Die 9 Liebesdienste zu Ehren des güttl. Herzens Jr.su in Betrachtungen dargelegt, vezano K 3-60.
Hattler, Der Wog zum Herzen Jesu, vez. K 2'50.
Hattler, Der Geist des Herzens Jesu, geoffenburt in den hl. Evangelien, vezano K 2-40.
Leitgeb, Das dem heil. Herzen Jesn geweih'e Jahr. Betrachtungen zu Ehren des hl. Herzen Jesu für Ordenspersonen und fromme Welt leute, vezano K 3-30.
See'oöck, Kleines Herz Jesu Brevier, Tagzeiten für jeden Tag der Woche, vezano K 1-—.
Hattler, Stillleben im Herzen Jesu. K 216.
Druge važne novosti.
Ender Anton, Skizzen für Predigten und Vorträge. Broširano K 7-—. Ta bogata zbirka znanega pisatelja je izborer pripomoček za cerkvene govornike ob raznib prilikah.
Vstaja Škenderbegova. Zgodovinska povest, broširana 60 vin., vezano 80 vin. Poveljnik turške konjenice se zaveda svojega pokoljenja, se postavi na čelo krščanske armade in premaga krščansko deklico. Povest je silne zanimiva.
Deutl Hermann, Exempelbuch für Predigt. Schult
und Haus Eine Sammlung ausgewählter Bei spiele vorwiegend der neueren Zeit, über sämtliche Lehren des kath. Katechismus. K 4-80-Hickmanns geographisch-statistischer Taschen, atlas von Österreich-Ungarn. Vezano K 5-— Podaja nam popolno najnovejšo štatistikc naše države in precizno dovršene zemljevid? v priročni žepni obliki.
Jeglič Dr. Anton Bonaventura, Mladeničem,, zvezek. Obramba vere KI —. Ne lo mladeniči temveč vsi Slovenci naj či tajo to zlato knjigo, da bodo pravilno poučeni o resničnosti naše svete vere in jo vedeli bra niti in zagovarjati pred neutemeljenimi predsodki in ugovori.
Beneš-Trel)izsky, Kraljica Dagmar. Zgodovinsk. roman. Broširan K 3-20, vezano K 4-30. Ta povest je za probujo narodne zavesti izredne važnosti, popisuje nam pokristjanjeno polabskih Slovanov, onega naroda, ki se je naj-delj in najbolj vstrajno bojeval zoper nemški, nasilje, katero je z mečem v roki vsiljevalo krii in najblažje verske svetinjo izrabljalo v svoje korist.
Verne Jules, Pet tednov v zrakoplovu. Trij
Angleži raziskujejo Afriko. Po zapiskih dr.Fer gusona. Vezano v platno K 3'80. Jules Vernovo spise prestaviti v slovenščini je srečna misel; naše ljudstvo bo sledilo geni jalnemil pisatelju širom sveta z napeto pozor nostjo in se bo pri tem izredno izoiirazilo, ke ravno spisi tega pisatelja so svetovno znan kot najboljši med priporočljivimi spisi, ki dru žijo zabavo s poučnim in vzgojnim namenom
Usp is »»'Ii? se m tod ® M\m\ lilin" m\ Kara! Fiorilun u Kranja