Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev. 292.	v UDOM v sredo, 22. ura I9i5.
Leio XL!II.
Velja po poŠti: s
Za oelo leto naprej . u en meseo „ . ia Nemčijo oeloletno za ostalo inozemstvo
K 28-„ 2-20
:S=
V	Ljubljani oa dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ S'—
V	apravi prelenan met.Ene „ 1*70
s Sobotna Izdaja: b
ze oelo leto........ T'—
ze Nemčijo oeloletno . „ S'— ■ ostalo Inozemstvo. _ 12'—
Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 min): za enkrat . ... po 18 v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popust.
Poročna oznanila, zaiivaie. osmrtnica Iti:
enostolpna (leltvrsta po 2 j vin.
Poslano: Šifer enostolpna petitvrata po 40 vin.
Izhaja vsak dan, isvzerašl nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Toznt red.
Bar Uredništvo je t Kopitarjevi nllol štev. 6/ni Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ie ==» sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nltol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ofirske 26.511, bosn.-liero. št. 7563. — Upravnlškega telelona št 188.
Narodnosil in oslova.
V dunajski »Arbeiter Ztg.« je priobčil nedavno K(arl) R(enner) daljšo serijo člankov, v katerih razmotriva različne probleme o državi v zelo poljudni, lahko umljivi obliki. O teh člankih bomo o priliki mogoče še kaj govorili, za danes naj zadošča le eden, katerega podajemo v celotnem prevodu zaradi njegove prav zanimive tva-rine;
»Ali žive sploh v Avstriji narodnosti?
To vprašanje je čudno! Ali je mogoče, da kdo zanika obstoj narodnosti v Avstriji? Boj narodnosti za državo (o tem je priobči} isti pisatelj cel članek) je trajal celih 50 let; zato je vendar izključeno, da kdo tega osnovnega problema avstrijske države ne pozna.
Ali so v Avstriji narodnosti? To vpraševanje je paradoksno!
Da, tako bi človek mislil. Je pa zelo važen čintelj našega javnega življenja, ki obstoja narodnosti ne pozna, kateremu je isti skrit in ki ga zanika: tojenašaza-konodaja, naš pravni red!
Mirnega srca lahko razpišemo nagrado 1000 kron onemu, ki v avstrijskem državnem zakoniku ali pa v 17 dež. zakonikih po 1. 1848 najde besedo »narodnost« (Na-tion). V enem samem členu naših osnovnih drž, zakonikov naletimo na izraz »plemena« (Volksstammej, ne da bi tam bilo rečeno, kaj da je to in koliko jih je, ki tvorijo ljudstvo Avstrije, po čem da se pozna, kateremu plemenu kdo pripada, kje se pripadnost začne in konča. Zgodovinsko n. pr. se deli češki narod na tri dele: v Horake, Hanake in Slovake —; so-li Slovaki pleme (Volksstamm) ali ne? Tudi cigani v Avstriji so gotovo pleme; ali so tedaj kot narod sprejeti v drž. osnov, zakon ali so izključeni? Ker so plemena pravno skupine oseb, in kot take ne morejo izvrševati pravnoveljavnih dejanj, zato jim mora pravni red dati organe, ki poslujejo v njihovem imenu. Vsako društvo mora po zakonu imeti predsedstvo — »Volksstam-me« po § 19 ga nimajo! Pravno sploh ne eksistirajo, in če jim daje ta člen prava, je to zgolj fraza!
Ali ni čudno, da se pravni red države, č e g a r zgodovinska naloga je, da pravno uredi medsebojno razmerje devetih narodov in tem določi delež na državi, skrbno izogiba teh osebnih skupin?
Ustava severo-ameriških držav ima nekak uvod, ki pravi: »Mi, ljudstvo Virgi-nije, ki hočemo, da vlada pravica in ki hočemo ustanoviti državo, si damo sledečo ustavo.« Človek bi torej pričakoval, da bo našel kjerkoli v naši ustavi vsajpovse-b i n i sledečo misel: »Mi, Nemci, Čehi, Poljaki, Ukrajinci, Slovenci, Hrvati, Srbi, Rumuni in Italijani v Avstriji, ki hočemo
med seboj mirno živeti, smo združeni v tej državi, oskrbujemo svoje skupne zadeve po skupni vladi, svoje posebne zadeve pa pridržujemo svojim posebnim vladam na način, ki ga določa ustava,« Kakor bomo videli, smo imeli enkrat tak red, — a danes je ostala od istega komaj še senca.
Pravno torej nimamo narodnosti. Naša zakonodaja pozna le različno govoreče osebe, le posamezne podložnike, pri katerih se ta ali oni materini ozir. obče-valni jezik sam ob sebi razume in predpostavlja; pa tudi to, kateremu jeziku da kdo pripada, ni pravno ustaljeno kakor n. pr. pripadnost It veri, ki je zapisana v matrikah. Zakonodaja daje jezikom pravice; toda jezik ne more uživati nobe-nah pravic, ravno tako kakor barva človeške kože ne, ali pa kaka značilna lastnost ali drevo ali modrina nebeškega oblo-ka ne. Le fizične ali pa pravne osebe imajo lahko pravice in dolžnosti.
Naš pravni red se do danes kakor nalašč izogiba problemu narodnosti kakor maček vreli kaši.
Drugače je na Ogrskem. Tudi tam prebivajo različne narodnosti, Madžari, Nemci, Hrvati, Srbi, Rumuni, Slovaki; deželna zakonodaja pa pripoznava le e n narod, to je madžarski in v njegovem imenu govori vlada. Nemadžari se imenujejo »drugojezični someščani«, nemadžar. Madžari. Izven Ogrske te terminologije seveda nihče ne razume in ne rabi, na Ogrskem jo pa varuje kazenski zakon.
Če zasledujemo terminologijo v zakoniku še dalje, nam postane ta zmeda kmalu jasna. Ponavlja se od dežele do dežele. Kaj je Češko, ve vsak, kdor je imel enkrat zemljevid v roki. Dežela ni samo zemljepisno ostro očrtana, ampak tudi državno-pravno. Kaj pa pomeni »Čeh« v smislu zakona, je državno-pravno zelo sporno. Rei-chenberžan in Taborjan sta Čeha (dežela-na, Bohmen), Olomučan pa nc. Po naši dr-žavno-pravni terminologiji je pa tudi Mo-ravan lahko Čeh (po narodnosti, Čeche), ker se nemški izraz »bohmiseh« rabi v obeh pomenih. Reichenberžan se seveda temu upira, da je Čeh, on hoče biti le »pemc« (Bohme).
Odtod je razvidno, d a p o z n a naša pravna terminologija le dežele, ne pa narodnosti, in zato rabi še danes pravne izraze osemnajstega stoletja!
Takrat seveda narodnost še ni veljala nič, ampak se je potapljala v podložništvu do grajščakov. Politično veljavo so imeli le stanovi. Iz deželnih stanov je bila Avstrija politično sestavljena in ti so osnovno misel v uvodu amerikanske ustave prav dobro izrazili: »Mi, stanovi češki, nižjeavstrijski, ogrski, hrvaški itd. sklenemo med seboj in med krono pragmatično sankcijo, da si bomo z
orožjem pomagali in kroni zagotovimo pravico, da nas upravlja,« Čisto v smislu in duhu časa, popolnoma praktično in držav-nopravno v redu.
Deželni stanovi so zastopstva dežel in kronovin; na tej podlagi je zasnovana naša ustava in naše zakonodaje govori še jezik onih dob.
Stanovska država se je umaknila absolutizmu, ta pa ustavni monarhiji. Izginili so stanovi, na njihovo mesto so stopili narodi: Nemec hoče biti v prvi vrsti Nemec, naj stanuje v Rihen-bergu ali pa v Lincu, Čeh hoče biti Čeh, če stanuje v Taborju, v Šleziji ali pa kje drugod. In kakor so svoj čas stanovi — po dolgih in hudih bojih — privolili, da se ločijo javna prava v avtonomna in njim pristoječa, n a drugi strani pa skupna, kroni pripadajoča, ravno tako zahteva ljudska podlaga države, da se narodnosti o r -ganično včlanijo pravnemu redu države, da se organizirajo avtonomno kot »zvezne avstrijske narodnosti.«
Jedino tako moremo razumeti »urejeno sodelovanje in delež narodnosti na državi.« To je ustavna naloga, ki čaka avstrijske narode in državnike in katere se ne smejo več izogibati.
Narodnosti niso pravno organizirane; zato si tudi nc morejo drugače pomagati, kakor da tvorijo posebne poliučne stranke in se pulijo za vsako mrvico svojega »deleža na državi«, za vsako mestece kakega uradniškega sluge ali nočnega čuvaja. Ne njim, ne državi ni pomagano prav nič, če so po parlamentarnih vladah zastopani v osrednji upravi — boj se prenese potem čisto navadno v osrednjo upravo in dezorganizira še to. Začasna udeležba na vladi ne more nadomeščati pravnega deleža.
Kako naj se to izvede? Mi bomo morali svojo upravo iz zgoij državnih ozirov preustrojiti, ker brez delitvevokrož-j a ne bomo upravnim nalogam kos. Č e omejimo okrožja kolikor se da po narodnostih, smo položili temelj za lokalno nacijonalno avtonomijo. Čc združimo okrožja ene narodnosti v skupino, ki narodno-kulturne naloge enega naroda upravlja, potem je dana osebnost in nositelj centralne narodne avtonomije in določen je tudi pravni obseg posebnega narodnostnega prava. Vse »nadna-rodne« naloge, ki so v posebnem pomenu besede državne, pa pridržimo parlamentu in vladi; la dva tovorita pravno okrožje centralne uprave. Tako bi se daia upravičena osnovna misel pragmatične sankcije, katero danes vsled nam tujih oblik iz časa »stanov« komaj poznamo, izluščiti in prenesti na žive činitelje modernega življenja, na narodnosti. Potem bo naš pravni red po zmislu in po besedi v skladu z resničnimi gibajočimi silami sedanjosti.
Seja imunskega oNinskeoa sveta.
Ljubljana, 21. dec. 1915.
Med naznanili predsedstva izvaja župan med drugim:
Zahvala ljubljanskega polka.
Polkovnik Kutschera mi je pisal: Poročilo, da j« ljubljanski občinski svet dovolil 1000 kron vojnemu podpornemu zakladu polka, me je zelo presenetilo in globoko genilo. Podpisani polkovni poveljnik prosi, naj se sprejme najprisrčnejša zahvala za ta velikodušni sklep.
Polk in nadomestni bataljon sta v ta namen, to je za podporo invalidnega osob-ja moštva, potem takih vdov, sirot, očetov in mater padlega moštva, ki so posebno potrebni materijelne pomoči in ki nimajo pravice do postavne preskrbe, zbrala v svojih vrstah v ta namen že nad 5000 K. Globoko nas gane, ker glavno mesto, katerega ime nosimo, tudi v tem oziru misli na nas.
Vaše Velerodje obveščam, da vzdržuje vrli ljubljanski polk že kmalu 4 mesece zvesto visoko stražo v gorah in da so bile izgube od takrat zelo minimalne.
Raznim dobrotnikom,
ki so darovali potom občine v vojaške in v občinske dobrodelne namene, izjavi župan zahvalo.
f Vaso Petričiča,
bil ie občinski svetovalcc od leta 1875—' 1896, podžupan pa od leta 1884—1894, več let pa tudi predsednik mestne hranilnice, leta 1912 je bil izvoljen častnim meščanom, se župan najtoplejše spominja.
Hrvaška opera.
Na vprašanje občinskega svetnika Štefela glede na gostovanje hrvaške opere v Ljubljani izjavi župan, da jc gostovanje radi prometnih razmer popolnoma nemogoče.
Spomenica tobačnega delavstva.
Glede na prošnjo občinskega svetnika Štefeta v zadnji seji pravi župan, da je spomenico tobačnega delavstva o povišanju v višji plačilni razred župan glavnemu ravnateljstvu priporočil.
Miklošičeva cesta
(interpelacija občinskega svetnika Krcgar-ja) se zdaj v vojnem času ne more podaljšati.
Velike težkoče s svojo aprovizacijo in posebno glede na moko jc imela občina, pravi župan. O tem dohajajo različni dopisi, .resni in neresni. Došla mi je anonimna karta, da bodo zbili mojo bajto, da me bodo obesili, da sem največji falot. To, da imajo vsa mesta dosti moke, samo Ljubljana ne, ni res. V takih časih človek ne sme prezreti, da so lačni ljudje hudi in
M DOjilli.
»DaničarjJ« na bojišču.
>Daničar« kadet piše z italijanskega bojišča tovarišu na Dunaj:
Dragi tovariš!
Prejel sem Tvojo kartico iz cesarskega, hrupnega, a v primeri s to goro mirnega velikega mesta. Zelo me je razveselila, ker je pisana na tisti mizi in v tisti mirni sobi, kjer sem jaz preživel tako lepe čase, ne vedoč, kaj jc mir in dobro, a tudi ne vedoč, kaj je gorje. In pa če sc še spomnim na dobrodušno in blago gospo E., tedaj se mi glava sama povesi na prsi, in zamislim se, kot bi v mehki postelji sanjal o tistih časih in preslišal topove, ki grmijo pred in za menoj. Vem, da je častno v tem času ogroženi domovini žrtvovati svoje moči in magari svoje življenje, a, prijatelj, žrtve, ki jih mora sleherni prestati, hi si jih jaz prej ne mogel in si jih Ti sedaj ne moreš predstavljati. Jaz imam sanje slovenske fante in moram reči: sle-
herni izmed njih je cel junak. Kaj smo že mi pretrpeli vsled slabega vremena — na dežju ali snegu skoz cel teden noč in dan — ve približno le tisti, ki je bil že toliko časa neprenehoma moker.
A kljub temu nas ni zapustil humor; pravi slovenski veseli duh preveva vso bojno črto; ko pa pride čas, pa vzraste vsem hkrati greben maščevanja, in sleherni Italijan, ki hoče od bližje prisluškovati veseli in korajžni družbi, že daleč pred žičnimi ovirami s prevrtanimi prsi pade raz skalo v prepad, odkoder se čujc le še par napol slišnih vzdihov: »O Dio mio, o mamma mia!« Izgube imamo seveda tudi mi, ker imajo tudi Lahi puške, in topovi jim tudi še niso zamrznili, kar bi bilo edino želeti. Prijatelj, ko pribrenči granata težkega kalibra — in s temi na nas vedno streljajo — se strese gora, kamenje pa leti na okrog daleč. To je, kar mi najbolj re-spektiramo.
Nc manjka mi ničesar za želodec, ne za usta. Prej je bilo težavno za vodo, a zdaj jo imamo, pa vedno še preveč, če ni druge, pa skuhamo sneg. Jaz dobim od erarja vse, kot drugi častniki: vino, čokolado, cigarete in vsak dan enkrat menažo.
| Ker so kuhinje daleč v dolini, pride ta žc mrzla do nas, in zato si jo vsak dan neko-
liko pogrejem. Kljub vsemu temu sem pa še vedno zdrav, bolj kot poprej, živ pa tako, da mi še pod srajco vse miga. In ta, ki miga, ta mi je najzvestejši in najnadlež-nejši vojni tovariš; kaj se hoče, potrpeti je treba, ker je splošna »mobilizacija«.
Noč jc in sneži močno; tema je kot v rogu. Jaz moram inspicirati predstraže in zato sem gotovo desetkrat prekinil to pismo, ki Ti je pišem v neki kotlini, kjer vse doli teče. Do zdajle je bila noč še precej mirna. Tupatam prileti ali poči kak strel, za menoj moštvo polglasno moli rožni venec, tam nekje za goro pa grme topovi.
Precej sem Ti napisal. Glej, da sc skažeš vrednega in stori tudi Ti tako. Rad bi že izvedel, kaj je z »Danico« in kateri tovariši sle na Dunaju. Pozdravi vse skupaj v dopisni knjigi v mojem imenu. Pozdravi tudi g. E. in vso njeno rodbino. Slednjič še Ti prisrčno pozdravljen!
Tvoj Drago.
Telefonist pri »Mušnici«. Telefonist Jakob Ulčar opisuje svoje življenje v leseni gorski koči, ki jo je krstil za vilo »Mušnico« in katero je tudi lepo narisal, tako-le:
Kakor vidite, jc moja koča na las po-
dobna staremu lesenemu skedniu. V njej sc razvija celo moje življenje: Tu opravljam službo, tu počivam, tu spim, tu si kurim in kuhani kavo ali čaj — kakor pač nanese slučaj. Menažo dobivam pa od drugod — nosi m; jo dolgouhi gospod.
Ko zjutraj vstanem, najprvo posteljem in pometem Nato sedem na k steni pritrjeni stol in poprašam vse po vrsti, kaj se je ponoči novega zgodilo. Skoraj vsak mi ima kaj veselega povedati: Tu je bil sinoči napad, seveda sijajno odbit. Več sto Italijanov leži mrtvih. Drugi mi pripovedujejo, da je bilo včeraj zopet Italijanom hudo: Sam »Ivan« jim je razbil pet baterij. Zadaj na hribu pa šc težke havbice stoje, ki delajo Lahom sive lase. Kar si Lahoni čez noč narede, to jin; havbice čez dan razdrobe. Taka poročila prejemam, in šc to pristavljajo, da ni vojaka nad Slovenca in Hrvata. Potem dobivam povelja in jih oddajam — kakor narekuje višji gospod. Ko jc služb." končana, odložim aparat in se grem umivat in prat. Krogle sovražne že krog hišce brenče, a žalega nikomur nič nc store. Saj smo pod varstvom višarske Matere božje! Njeno cerkvico čuva slovenski junak, zato se tudi njej ni treba hu-| dega bati! Marija je z nami in mi z njo —. 1 sovratf nam blizu prišel ne bol
v takih razmerah nastanejo lahko rabuke. Ni res, da bi ne bilo mesto vse preskrbelo. Tudi v drugih mestih imajo kalamitete. Naš podžupan se je v osrednjem zavodu na Dunaju prepričal, da Ljubljana še tistega ni dobila, kar je naročila septembra. Nad pol milijona imamo založenega že od avgusta. Župan seveda ni kriv, če moke ni. Ocl neke strani se je stavil predlog na uvoz rumunske moke. Če dobimo 50 vagonov rumunske moke, plačamo zanjo tudi pol milijona. No, če se bo pa ljubljansko občinstvo zneslo name, bom tudi to prenesel. (Pritrjevanje na levici.)
Meščanstvo
se. podeli ključavničarskemu mojstru Josipu Rebcku.
Naslov nadoficijal
se prizna magistratnim pisarniškim uradnikom IX. činovnega razreda z dosedanjim naslovom pristav.
Vnočevainici za živino, družbi t o. z, v Ljubljani''
občina ne pristopi za s<
Potnina osobju mestne l^fidske šole na Barjtfjq s ;
ki stanuje v Ljubljani, 4fe «tiša potnina od 200 na 400 K.	9 ni »
Povišanje občinski!}, do^lad.
Podžupan dr. Tril!erypredlaga, naj se v pokritje primanjkljajat,pjjpra,čuna mestnega zaklada za II. polgvi§o proračunske dobe, t. j. od 1. januarja do 30. junija 1916 pobira občinska doklada,^ odst. in naj se porabi za to polovica rezerv rvodovoda in elektrarne.	,
Občinski svetnik Kregar izjavi v imenu kluba S. L. S., da klub nasprotuje vsakemu povišanju doklad v sedanjih časih.
Občinski svetnik dr. Ambrosich v imenu nemške stranke se tudi izjavi proti vsakemu povišanju. Naj se išče pokritje pri dohodkih užitninskega zakupa.
Dr. Triller: To je zgolj formalna za« deva, da smo kriti. Saj deželni odbor kljub razsodbi upravnega sodišča noče potrditi zadnjega skleoa o povišanju občinskih doklad in tega sklepa tudi ne bo potrdil, ker zastopa resistenčno stališče, da so razsodbe upravnega sodišča le akademične-ga značaja.
,/Dr. Trillerjev predlog obvelja z glasovi flarodno napredne stranke.
Zamenjava in prodaja mestnega sveta.
nPritrdi se prošnji o zamenjavi mestnega ^feta (891.8 mJ) z ljubljanskim jahalnim društvom (703.43 m') med Bleiweisovo, Levstikovo in Erjavčevo cesto. — Dokler se 'Vre izvede kanalizacija Vodmatskega trgtf,fiBohoričeve ulice in Stare poti, se ne more' sprejeti ponudba Alojzija Sušnika za nakup mestne javne poti med Zaloško cesto in Staro potjo.
Zvišanje cene električnemu toku.
btžupan je predlagal upravnemu odboru mestne elektrarne, naj se zvišajo cene toku iz mestne elektrarne s 1. januarjem leta 1-916 za 1 h pri hektovatski uri, pol h pa Sortnim podjetjem. Odbor mestne elektrarne je pa z večino sklenil, naj se mu precfloži še račun o dohodkih in izdatkih, preSen stavi predloge obč. svetu.
Dr. Triller: Če bi bilo podjetje v zasebnih rokah, bi se bila cena toku gotovo zvišala za 100 odst. Predlaga, naj se cena toku zviša tako, kakor je svetoval župan.
Prijatelju v spomin.
Jošku Laharnarju, stud. iur. v spomin, t 15. VIII. 1915. Kakor da si znal, da se ne povrneš več med svoje prijatelje in tovariše, si mi ob slovesu, ko si odhajal k vojakom, krepkeje stisnil desnico ter tuž-no rekel: »Morda se nikdar ne vidiva več. Bodi mi iskreno pozdravljen. Z Bogom!« Težko mi je bilo pri srcu, ko si stopil v vlak ter odrdral v tujino, smrti nasproti... Gledal sem še dolgo za odhajajočim vlakom in solze so porosile moje oči. Spoznal sem Te kot tovariša na gimnaziji in od tedaj je bila več ali manj najina usoda enaka. Takoj ko sva se prvič videla, je nastalo med nama neko nagnenje, ki sc je v poznejših letih razvilo v iskreno prijateljstvo. Skupaj sva dokončala gimnazijo, skupaj odšla v bogoslovje in ista usoda, ki naju je povsod vezala, naju je tudi tukaj prisilila, da sva zapustila bogoslovske študije ter se posvetila pravniškim. Vedno sva bila skupaj, a sedaj sva ločena za vedno. Sedaj šele spoznam, kaj sem izgubil v Tebi. Svojega najboljšega, najbolj odkritosrčnega prijatelja nimam več. Kolikokrat si me lepo svaril in miril, ko je moja burna narava divjala in kolikokrat me lepo tolažil, ko je legla tuga na mojo dušo, in me spodbujal, naj ne obupujem, ampak naj bom mož jeklenega značaja in neupogljive volje. Bil si, moj dragi Joško, pravi vzor značajnega prijatelja. A sedaj počivaš mirno tam gori v mrzlih, zasneženih galiških poljanah kot žrtev svoje dolžnosti. Tako mlad in krepak si odšel iz domovine, a sedaj nepremično Ježiš v hladnem junaškem grobu v tujini. Z Bogom, moi Joško! Lahka Ti žemljica tujal •	J-
Dr. Ambrosich: Mi nismo nasprotovali povišanju, samo zahtevali smo natančno pregled dohodkov in izdatkov, da moremo presojati položaj.
Lilleg prosi, naj se sprejme predlog upravnega odbora. Reklo se je, da povišanje zadene premožnejše sloje. To ni res. V vseh novih hišah je vpeljana tudi električna razsvetljava in tam stanuje mnogo uradnikov. Uradnik mora računati z vsakim vinarjem. Večja poraba toka pa donaša že zdaj nad 43.000 kron. Naj se najprej s številkami dokaže, da je zvišanje cene potrebno, potem se ne bomo protivili. Nam ne zadošča, ako ravnatelj v seji upravnega odbora na pamet pove nekaj številk. Poročevalec: Tok v Gradcu, Zagrebu in na Dunaju je dražji kakor v Ljubljani. Lilleg: V Ljubljani8, v Trstu pa 6 h.
Župan se razburi.
Opozicijska govornika sta govorila čisto mirno in stvarno, zato se vse začudi, da župan, ko zaključi razpravo, prične, in sicer zelo razburjen govoriti. Pravi: Vi vedno pravite, da ie naša skrb, kako naj dobimo nove vire. Tlakarino so nam vzeli, deželni odbor kljub razsodbi upravnega sodišča ne dovoli povišati občinskih doklad. Elektrarna jc zaloga, kjer morem kaj nadomestiti. Pred vsem bodo plačevali premožnejši. Obrtnik, oštir, trgovec, ti so od vojske zaslužili, nlačali bodo torej tisti, ki so iz vojske dobičke napravili. Mali stanovalci se bodo pa naučili varčevati.
Lilleg: To se v seji upravnega odbora nam ni povedalo. Sedaj ste vsaj povedali, za kaj se gre. Vašega poročila se pa v upravnem svetu niti prebralo ni. Dr. Triller je celo izraža! bojazen, da postane elektrika pasivna. Čiste račune hočemo!
Obč. svet. Elbert: Vun z resnico! Nočemo ribariti v kalnem!
Obč. svetnik Staudacher: Mi hočemo vedeti, kakšen bi bil večji denarni uspeh, ako se elektrika podraži in za to imamo vendar pravico.
Župan hud: V Ljubljani so polne gostilne, kavarne in trgovine; te rabijo tok, naj tudi nekaj več plačajo občmi od svojih velikih vojnih dobičkov. Na klopeh S. L. S. in Nemcev opozarjajo župana, da se vse to v seji odbora ni povedalo. Župan: Ne morem podeliti nobenemu več besede, die Debatte ist nahmlich gesehlossen. Meni gre za to, da dobim kje vire, ki mi jih ne more, kakor pri elektrarni, pa naj bo že aktivna ali pasivna, ne deželni odbor in nihče drugi snesti.
Pri glasovanju obvelja z glasovi narodno napredne stranke dr. Trillerjev predlog, s katerim se povišajo cene električnemu toku.
Cesta k sv. Križu.
Občinski svetnik Š t e f e opozarja, da je bilo sprejetih že mnogo resolucij, naj se uredi cesta k sv. Križu, vršil se je ogled, a ta najpotrebnejša stvar ne pride nikamor. Prosi župana, naj bi se ta stvar uredila sedaj, ko je dobiti za taka dela vojne ujetnike. Tako bo cesta najcenejša. Skrajni čas je pa že, da se ta cesta uredi.
Dr. Tavčar: Tista cesta je res neznosna, a stroški so le ogromni. Štefe: Z vojnimi ujetniki se bo najcenejše napravila. Župan obljubi, da se bo ta zadeva morala rešiti.
Za varstvo mladine.
Občinski svetovalec Štefe izvaja: Vojni čas prinese s seboj tudi razne žalostne pojave. Treba pa je vsem nam delati na to, da take pojave kolikor le mogoče omejimo. Nemci so vzorni organizatorji. Od njih se nam je treba učiti tudi tega, kako z ostrimi sredstvi nastopajo za to, da nemški narod za fronto ostane moralen, krepak. Nemci se niso ustrašili tega, da so v mnogih mestih za fronto natančno določili, do kedaj smejo nedoletni in nedoletne brez starišev biti na cesti. To je nujno potrebno tudi pri nas, ako hočemo, da bode Ljubljana srečna in zdrava. Župan naj bi zato takoj stopil v stik z ravnateljstvom drž. policije ter naj bi se vsaj odslej odločno popravilo to, kar se je v, tem oziru doslej premalo storilo. Pametne odredbe so boljše, kakor prepozne, brezefektne kazni za padle. Treba pa nam je tudi sicer takoj bolj misliti na zapuščeno mladino v Ljubljani, Mnogo otrok bo ostalo brez očeta, pri mnogih bodo njihovi stariši imeli toliko skrb za vsakdanji kruh, da jim ne bodo mogli posvečati polne pozornosti. Taka mladina je že sedaj sedaj prepuščena cesti. Treba je takoj delati na to, da dobimo v Ljubljani več otroških vrtcev, posebno več otroških zavetišč! Pri tem naj bi ne sodelovalo in prispevalo samo mesto, ampak vsi, katerim je kaj na srečni prihodnjosti Ljubljane. Za sedanji čas sploh ne moremo večje in potrebnejše akcije začeti nego je ta. Najmanj desetkrat večji bodo stroški tekom enega desetletja za poboljševalnice in kaznilnice v prid mladinskim zločincem, kakor pa stroški za ta zavetišča. Predlaga resolucijo: »Mestnega župana sc naproša, naj v najkrajšem času skliče enkeio, ki naj najde primerno obliko, kako in kje ustanovili v Ljubljani več otroških vrtcev oz. zavetišč za otroke«.
Mestne aprovizacijske prodajalne.
Glede mestnih aprovizacijskih proda-jalen izraža govornik željo, naj bi se jih vendar premestilo iz najbolj ozkih ulic. Za vsak okraj bi se že davno moralo na večjih trgih n. pr. pred Slonom, pred Mestnim Domom, na Taboru, sv. Jakoba trgu napraviti primerne barake s pravilnimi donodi in izhodi. Tudi razburjenja bi bilo tako manj. Sedanje prodajalne nimajo nobenih izhodov.
Župan priporoča sprejem resolucije o zavetiščih, ki se soglasno sprejme, glede ure za mladoletne pravi župan, da je zadeva res pereča in da se mora nekaj napraviti. Stopil bo v stik z državno policijo. S prodajalnami je križ. Sedaj je že nekaj boje. Z barakami je v mrazu težko. (Klici: Cele ure na cesti čakajočemu občinstvu je tudi mrazl)
Tajna seja.
Obrtni odsek poroča: Josip Jawurek, zobni tehnik, sedaj v Ljubljani, Breg št, 20, prosi za podelitev zobotehniške koncesije: obrtni odsek nasvetuje prošnjo v ugodno rešitev priporočati, vendar-le omejeno in sicer le za časa vojne, — Jože Kopač prosi za podelitev koncesije za prodajo čaja na stojnici na Dunajski cesti nasproti Bavarskega dvora. Prošnjo se priporoča. — Elizabeta Kutjaro prosi za podelitev koncesije za prodajo kave na stojnici nasproti Južnega kolodvora in sicer od 11. ure ponoči do 6. ure zjutraj. Prošnja se priporoča. — Valentin Skander prosi za podelitev gostilniške koncesije, ki bi jo oskrboval v svoji hiši v Spodnji Šiški št. 20. Njemu na korist odstopi koncesijo gospa Ana Kop-pitr. Prošnjo se priporoča. — Marija Rozman prosi za prenos gostilniške koncesije iz hiše št. 10 na Zaloški cesti. Prošnjo se priporoča. — Sprejmejo se predlogi obrtnega odseka.
Franc Jožefa jubilejne ustanove za onemogle obrtnike so dobili: Bončar Marija, Faleschini Franc, Gerčar Marija, Grum Jakob, Jazbar Jakob, Jerin Valentin, Kra-šovec Marija, Majer Franc, Lavtar Jakob, Moser Marija, Mrak Pavla, Pirnat Fran, Podrajnik Martin, Puh Ludovik, Rihar Iv., Stopar Martin, Terdan Ana, Turk Josip, Zdešar Franc, Žagar Jožefa.
Dovoli se vdovi dr. Drča nadaljni prejem miloščine za tri leta po 400 K. Mariji Bukovnikovi se dovoli podpora po umrlem sinu mag. uradniku 300 K na leto do preklica. Odkloni se prošnja vpok. mestnega blagajnika Fr. Bradaška za draginjsko doklado.
«___
Božični pozdravi nal vojoKov.
Prejeli smo naslednje vojnopoštne dopise: Staršem, bratom, sestram, vsem znancem in prijateljem pošiljamo prisrčne pozdrave in jim želimo srečne in vesele božične praznike! Fr. Gerbec, Anton Bohinc, • četovodja; Viktor Perko, enol. pro-stov. četovodja; Vinko Pustovrh, podde-set.; Val. Lipovec, deset.; Vid Bregar, Jos. Kravcar, Ivan Stegovec; Kobarc, kadet; vsi pri 4. stot. 27. dom. op. — Vsem znancem in prijateljem ter čitateljem »Slovenca« vesele božične praznike in srečno novo leto ter pozdrav z gorskih višin! Telef. patrola 27. dom. pp.: Feliks Sešek, Spodnji Kašelj pri Ljubljani; Franc Ramovš, Moste pri Ljubljani; Fran Konstantin, Pu-štal pri Škcfji Loki; Franc Račič, Vihre pri Krškem, Jožef Pesti. Stara cerkev pri Kočevju. — Z daljne Adrije pošiljamo vsem znancem in prijateljem iskrene pozdrave in želimo vesele božične praznike! Nad-kurjač L razr. Anton Obreza, Edvard Hva-stja, Ivan Weiss, Jakob Marsetič, Vincenc Vatovac, Franc Godina, vsi na Nj. V. 1. »Leopard«. — Rojakom v domovini pošil-Ijamo s poljskega bojišča prisrčne pozdrave in jim želimo vesele božične praznike in srečno novo leto: Franc Kristane, Franc Pelkovšek, Franc Božeglav in Ivan Šprunk, topničarji. — Vesele božične praznike in srečno novo leto žele slovenski topničarji na italijanskem bojišču: Anzelin Karol iz Fojane-Brda, Fabčič Jožef z Goč, Kokel Ivan iz Idrije, Kušar Martin iz Reke, Jug Ivan iz Volč — Tolmin, Anton Glavina, Šmarije pri Kopru. — Slovenski topničarji na Dobrdobski planoti, ki sc Italijanov nič ne boje, žele vsem Slovencem vesele božične praznike! Ivanec Alojzij, Poljane, Samec Ivan. Dobreoolje, Anton Dovgan, Trno\ o na Krasu, Vončina Ivan, Idrija, Ivančič Alojzij, Bloke. — Vesele božične praznike in srečno novo leto žele vsem prijateljem in znancem kadetje na italijanski fronti; Franc Miklavc, Joža Špenko, Mirko Tomšič, Tine Gosak, Joško Zemljič, Žepa Seidl in Riko Jug. — Srečne in vesele božične praznike želi vsem Dobrepoljcem Josip Prclesnik, podlovec, Zdenska vas. — Podpisani vojaki 5. dom. pp. naznanjamo v svojem in vseh drugih slovenskih tovarišev imenu svojim dragim v domovini, da smo šc vsi zdravi, kar želimo tudi njim. Svojim družinam, sorodnikom in prijateljem ter vsem rojakom želimo srečne in vesela božične praznike ter jih srčno pozdravljamo!« Ivan Fakin, Škrbina, Franc Kobal, Vipava, Josip Kavčič, Lipa, Franc Bizjak, Kozana, Ciril Šuč, Dutovlje, Jožef
Arko, Št. Martin, Andrej Jamšek, Vipava, Jožef Ambrož, Grobišče, Fran Kragclj, Tolmin, Ivan Lozej, Ivanjigrad. — Naši ljubi kranjski deželi, ki jo hočemo braniti proti sovražniku do zadnje kaplje krvi, pošiljajo božične pozdrave: Martin Kogoj iz D. M. v Polju, Jakob Debevec z Brezovice pri Borovnici, Anton Hren iz Dobregapo-lja, Tomaž Kovač z Vač pri Litiji, Ivan Kolenc in Martin Bambič od Miraepeči, Anton Hrovat iz Dvorske vasi pri Radov-lici, Andrej Križmanc iz Komende pri Kamniku, Karol Sajevic iz Črnomlja, Alojzij Škoflanc iz Mokronoga. — Slovenski možje in fantje v vzhodni Galiciji se spominjamo svoje ožje goriške domovine z iskreno željo, da bi slavni avstrijski dvogla-vi orel kmalu popolnoma razkljuval italijanskega krivoprisežnika in ga za vsikdar pregnal iz dragih nam in milih Brd! Vesele božične praznike želimo vsem Slovencem* posebno pa goriškim rojakom! I. Božič, I. Sfiligoj, Beltram, Zorzut, Orel, Mervič, Zavadil, Mužič, Tinta, Kobal, Skočir, Kavčič in vsi drugi. Slava junakom ob Soči! -—• Podpisani slovenski fantje pošiljajo s severnega bojišča svojim dragim staršem« bratom in sestram ter vsem drugim, ki so jim pri srcu, mnogo prisrčnih pozdravov ter jim žele vesele božične praznike ta. srečno novo leto: Desetnik Jereb, podde-setnik Anton Slane, Justin Mavrič, Peter Saksida, Štefan Medvešček, Štefan Pregel, Ivan Sta ver, Martin Dermelj, Matija Ribič« Stanislav Volk. — Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem Slovencem desetnik Ivan Jesihar, ki se zdravi v celjski garnizijski bolnišnici. Pri Grodektt je bil ranjen od osmih krogel iz strojne puške; bil je štirikrat operiran, a sedaj bo kmalu zdrav, — Vesele božične praznike in srečno novo leto želijo tolminski fantje vsem prijateljem in znancem: Enol. prosi, desetnik Milulin Vuga, Sv. Lucija ob Soči; Ignacij Pcdreka iz Volč pri Tolminu; Andrej Kurinčič, Svino pri Kobaridu; Ivan Biček, Št. Viška gora; Franc Kranjc, Staro Selo pri Kobaridu. — Dolenjski fantje 17. pp. pošiljajo prisrčne pozdrave in žele vesele božične praznike in srečno novo leto vsem Dolenjcem, posebno pa novomeškim okoličanom' Viktor Vrisk iz Novega mesta, Franc Gorenc, Črešnice — Št. Peter, Franc Medic iz Rajmiš, Franc Muhvič, vas Rakovnik. Jožef Mikolič, Loški potok« Lovrenc Kczin z Iga, Jakob Nosan iz Ra-teža, Ivan Sladič iz Čateža. — Božične pozdrave z južnega bojišča pošiljajo vsem znancem in prijateljem prostovolici: Ivan Vitrih, Aloizij Gabrinja in Josip Korenčič 7. Rakeka, Anton Weber, Franc Kavčič. —• Vsem rojakom žele vsele boži.ne praznike in srečno novo leto slovenski vojaki 4. trd. top, polka, 7. in 8. stotnija: Jos. Novak, Iv. Vilhar, Avg. Volk, Vekosl. Gabr-šek, Iv. Vreček, Jos. Lokar, Fr. Zvonar, Matevž Šil-r, And. Komac. Vinko Golma-ier, Dral. Makarol, Krist. Bric, Fr. Celin, Dom. Slavec, Ant. Čergolj, Jos. Plesničar, Ivan Čehovin, Rudolf Bresan, Vekosl. Ščuka, Iv. Ovsec, Iv. Žohar, Fr. Hribernik, Marko Šetinc, Avg. Bensa, Feliks Bergi-nec. —
0 razposlan vojnepošiii zavlov.
Vkljub ponovnim najstrožjim opominom se je, žal, ugotovilo, da se mnogokrat prav nič ne vpoštevajo pogoji razpošiljanja vojnopoštnih zavitkov.
Predvsem se občinstvo še vedno ne ozira na prepoved, da se vojnopoštnim zavitkom ne smejo prilagati jestvine in drugi predmeti, ki se radi pokvarijo.
Pri poskusnem pregledovanju teh za* vitkov pri glavnih vojnopoštnih uradih se | je ustanovilo, da so jim priloženi predmeti najraznovrstnejše vsebine. (Sveži kruh, kolači, med, sveže sadje — posebno grozdje — sveži sir, smetana, maslo, paradižniki, pečeno meso, perutnina, mast vsake vrste, moka, povidli, fige, zelje, dalje tudi opojne pijače vseh vrst, vžigalice in drugo podobno.)
Razume se samo ob sebi, da je bila vsebina že docela pokvarena ali gnila in so torej ti-le zavitki izgubili vsako vrednost tembolj, ker so postali tudi priloženi opremili predmeti, sredstva proti mrazu in tobak popolnoma nerabni.
Veliko število zavitkov je prekorači-I Io dopustno najvišjo težo in dobile so se ; cclo pošiljke težke do 30 kg. Omoti vojno-[ noštnih zavitkov so bili zelo pomanjkljivi. Za ovoj se še vedno uporablja tanek papir, povoščeno platno pa le redkokdaj. Mnogoštevilni zahojčki s tankimi deščicami so dospeli razbiti, ali so pa bili tako slabo zabiti, da so konci žebljev ranili poslujoče uradnike.
Ovoji iz papirja so bili popolnoma nezadostni, tako da je izpadla vsebina že medpotoma. Le v redkih slučajih so bili zavitki prevezani z vrvico.
Naslovi so bili večinoma pritrjeni s pečatnim voskom na zavitek, ali pa nanj nezadostno privezani kot papirne zastavice in lesene deščice, tako da so se večinoma strgale in izgubile.
Zelo redko je bilo navedeno na po« šiljki sami stanovanje pošiljatelja; v zavit-
kih ni bilo pridejanega prepisa naslova prejemnika, tako da ni bilo mogoče dostaviti onih zavitkov, pri katerih je naslov odpadel ali pa se zabrisal.
Naslovi so bili pisani s svinčnikom ali z barvami in zato nečitljivi, ker so se med prevozom odrgnili.
Podložni poštni uradi so prejeli najstrožja navodila v svrho, da se odpomore tem nedostatkom, kateri končno škodujejo le strankam samim. Dalje se bodo v pouk občinstva o že ponovljenih pogojih razpošiljanja vojnopoštnih zavitkov nabili toza-
devni razglasi pri vseh poštnih uradih.
Ob tej priliki se prosi cenjeno uredništvo, da k pouku občinstva pripomore s primerno objavo v svojem listu, pri čemer naj bi se posebno povdarilo, da jc bila za odreditev dotičnih omejitev merodajna edino le korist strank.
Končno se opozarja, da se vrši predaja vojnopoštnih zavitkov — razun za vojnopoštne urade št. 11, 39, 51, 125, 149, 169, 186 — s a m o p r v e t r i d n i vsacega tedna.
a Balkanu.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 21. decembra. Uradno se razglaša:
Med zasledovalnimi boji proti Črnogorcem smo včeraj zopet zavzeli z naskokom neko sovražno postojanko severno od Berana.
Naše čete so v znd»žjih dveh dneh privedle približno 600 ujetnikov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlšn, 21. decembra. Wolffov urad poroča iz velikega glavnega stana:
Položaj splošno neizpremenjen.
XXX ZA SOLUN.
Grška pomnožuje svojo armado,
Atene. Vojaške službe oproščeni Grki v inozemstvu se morajo vrniti na Grško.
V Solun.
Kolin, Italijanski listi (Kolnische Ztg.«) poročajo: Angleški poročevalci na Grškem sodijo, da so prekinjene nemško-grške operacije proti Solunu, ker nočejo dražiti Grkov, ki zdaj volijo. Ko se končajo vse priprave, se izvede napad na Solun z vso silo.
Pariz. »Petit Parisien« poroča: Bolgarija razpolaga z velikim številom težkih topov.
Slaba znamenja četverosporazumu v Solunu,
Atene. Železniška uprava črte Solun-Doiran je ostala grška. Tu sodiio, če hitro četverosporazum ne popusti balkansko ekspedjcijo, bodo njegove čete vržene v morje. Armade namreč brodovje ne morejo podpirati in se lahko brodovje obstreljuje s treh strani,
V Solunu so proti ententi.
»Pester Lloyd« javlja 21. decembra iz Lugano: Grška nevtralnost je vse, samo dobrohotna ne proti ententi. Večina solunskih listov govori o zaveznikih z neprikritim zasramovanjem, zlasti o Angležih. Tudi uradne izjave se ločijo kaj malo od privatnih. Kjer so Francozi postavili tabor, takoj so jim Grki postavili nasproti grškega. Če ententa najde kako hišo pripravno za lazaret, jo takoj zasede grška vojaška oblast. Grški dobavitelji in podjetniki delajo neskončne težave, ozračje je polno napetosti in na miren sporazum ne veruje niliče. Tnmošnji krogi splošno sodijo, da je grška mobilizacija naperjena proti ententi.
Ojačenja za Solun.
Lugano. »Scccolo« poroča iz Soluna: Angleži so izkrcali 100 topov. Pričakujejo tudi nove transporte. V pristanišču stoji 10 velikih bojnih ladij.
Bolgarska ojačenja ob grški meji.
Atene. Iz Pariza: Letalci so dozneli, da se zbirajo Bolgari blizu grške meje in da so došla velika ojačenja.
Grki zasedli kolodvor Doiran.
Atene, Grki so zasedli kolodvor Doiran. Bolgarsko-nemška bojna črta je oddaljena od bojne črte četverosporazuma 30 kilometrov.
Četverosporazum utrjuje Topsin.
Solun, (K. u.) »Agence Havas«: Zavezniki utrjujejo Topsin. Angleži zahtevajo, naj se popolnoma izprazni Ajvatli-Baldzo.
Solun, Angleži in Francozi štejejo že nad 200.000 mož,
XXX
Pri Topsinu, severnozahodno od Soluna, doseže že skopeljska železnica Vardar,
Ajvatli in Baldza ležita severno od Soluna.
Solun hočejo brezpogojno braniti.
Sarrail je izjavil, da so francoski in angleški jarki zdaj popolnoma zavarovani. Sovražno prodiranje mora računati z močno obrambo Soluna.
Upor ententinih čet pred Solunom.
Kolonija, 21, decembra, (K .ur.) »Kolnische Ztg.« javlja iz Aten:
Po zanesljivih vesteh so skoro vse francoske in angleške čete pobrali s Im-brosa, Tenedosa in Lemnosa. Pred odhodom se jc pokazala povsod velika nevolja proti odhodu na srbsko fronto. Na Mudro-su je nastal kar cel upor. 5 ali 6 višjih častnikov generalnega štaba je ubitih. Šele, ko
so jim obljubili številna ojačenja, so se čete dale vkrcati za Solun. Kakor poročajo iz Mudrosa, se tam zelo boje nemških podmorskih čolnov. Angleži so odredili posebne varnostne odredbe.
»Če izgubimo Solun?«
V »Guerre sociale« zahteva Cherra-dame, da ententa iz Soluna napravi trdnjavo. V članku »Če izgubimo Solun«, piše o katastrofah:
1.	Zavezniki bi izgubili neznansko denarja, ker bi bilo njihove ekspedicije konec.
2.	Bili bi ob 200.000 do 250.000 srbskih vojakov.
3.	Če žrtvujejo Srbijo, bi njihov mora-ličen ugled na Balkanu občutno trpel, Grška in Rumunija bi stopile na stran osrednjih sil in Rusija bi prišla v resno nevarnost.
4.	Kralj Konstantin bi dovolil, da se Nemci polaste najvažnejšega temelja Soluna in da se grška armada na 12 otokih porabi proti Italiji. Raztrgana grška obala bi bila idealno zavetišče nemških podmorskih čolnov, V trenutku bi v Sredozemskem morju gospodovali ti podmorski roparji. Angleži bi se ne mogli umakniti iz Dardanel.
5.	Pirej je oddaljen 17 ur ocl Egipta, vsled česar bi se lahko s podmorskimi čolni zaprlo Sueški prekop. Misliti je treba tudi na že pričeto turškonemško ofenzivo.
6.	Če se ententine čete umaknejo iz Soluna, tudi Italija ne pojde na Balkan in Rusija ne bo udarila preko Besarabije.
7.	Proti Rusiji bi tedaj šlo 600.000 do 700.000 Turkov. Perzija bi dala 400.000 dobrih vojakov, Afganistan 500.000 proti Indiji,
Vse te ugodnosti je treba sovražniku iztrgati. Solun je mogoče držati s 150.000 možmi. Čc se umaknemo, izgubimo 100.000 Srbov in 100.000 Angležev pri Dardanelah in — kar je najhujše — damo Ncmcem 400.000 Grkov, 600.000 Rumuncev in 400 tisoč Perzov. Tedaj 1,400.000 novih vojakov.
Sarrail odstopi.
Lugano. Francoski listi poročajo, da hoče Sarrail odstopiti kot poveljnik čet sporazuma. Naslednika še niso določili.
Grška in ententa.
Bsrlin, 21. decembra. »Berliner Tageblatt« poroča iz Kodanja: »Matin« poroča o novih težkih diferencah med Grško in entento, ker se grška brani dati železniški material.
NAŠA VOJSKA S ČRNOGORCI IN S SRBI.
Črnogorsko uradno poročilo.
Cetinje, 17. decembra. (K. u.) Naša sandžaška armada, ki so jo napadle 15. decembra na celi bojni črti premočne bojne sile, je na povelje zavzela nove brambne postojanke. Naša hercegovinska armada je vrgla sovražnika čez Sutjesko (pritok Drine na levem bregu) in mu zadala velike izgube.
Pogibelj Črnegore.
Bazelj. »Tagesanzeiger izvaja: Tudi laško časopisje priznava, da se neposredno zlomi črnogorska obramba. Časopisje se peča s preselitvijo črnogorskega kralja in črnogorske kraljevske rodbine v Italijo,
Črnogorci z žalnim trakom.
V velikem slogu so pričeli zdaj osvo-jevati Črnogoro. Odkar se je bila bitka na Kosovem, nosijo Črnogorci žalobne trakove.
Naš milijonski plen v Srbiji.
Berlin. Plen v Srbiji je vreden več sto milijonov. Zaplenjenih je do 5400 žclezni-niških voz, veliko tudi še novih lokomotiv, ki jih še niso nikdar zakurili. Vsi vozovi so bili naloženi s strelivom, s topovi, z usnjem, z gumijevimi obroči, z bencinom. Ko se popravijo vsi železniški mostovi, bo naša prva naloga, da uredimo ta velikanski železniški park.
Očividec o koncu Srbije.
Rotterdam. Poročevalec lista »Daily News« se je vrnil v Rim iz Srbije, Črnegore in iz Albanije, kjer se je nahajal sedem tednov. Videl je zadnji odpor in konec srbske armade. Poroča:
Beg kraljeviča Aleksandra in princese Helene.
Kraljevič Aleksander in princesa Helena večkrat, ko sta bežala v Črnogoro in v Cetinje, nista dobila nič jesti in sta mo-
rala jezditi po nad 8000 čevljev visokih vrheh.
Zadnji odpor Srbov.
Pri Prizrenu so se Srbi zadnjič branili. Imeli so še nad 100 topov, ki so jih razvrstili v obliki polkroga proti Bolgarom.
Srbi izstrelili zadnjo granato. — Beg Srbov.
Ko so se bili pet ur, so izstrelili Srbi zadnjo granato. V neredu so bežali nato po ozkih stezah ob Drinu v albanske gore. Bitke se je udeležilo nad 8000 Srbov. Polovico so jih ujeli.
Neuspešna mala vojska Srbov v albanskih gorah.
Ostanek vodi zdaj malo vojsko v albanskih gorah, a ker sovražnik hitro prodira, je popolnoma izključeno, da bi se še dolgo držali. Srbski begunci žive z mesom konj, ki so poginili. Črevlji se raztrgajo ob ojstrih albanskih skalah, Kri zaznamuje pota, po katerih so begali srbski begunci.
Srbski kraljevič je prijezdil v desetih dneh v Skader brez vsake prtljage. Vojvoda Putnik je tako oslabel, da so ga morali vojaki zadnje dni nositi v Skader.
Ententin kralj za Albanijo?
Atene, 20. dccembra. Nek tukajšnji list poroča, da namerava štirisporazum ponuditi albanski prestol vojvodi Mont-pensier.
RUMUNIJA IN BOLGARIJA.
Rumunija.
Bukarešt, 21. decembra. (K. u.) Včeraj je v senatu poročevalec Alessiu konstati-ral, da opozicija ubira dosti milejše strune, na kar gotovo vpliva ozračje v deželi. Opozicija dolži vlado, ker ni šla v vojsko na strani entente, toda niti Filipcscu, niti Jonescu nista poklicana določati primernega trenutka za nastop. Bolgarski nastop je v svetovni vojski pomenjal le epizodo, katera ne more odločilno vplivati na rumunsko zunanjo politiko. Tudi če bi Rumunija naslonila, bi ne mogla odločiti zmage, kar kaže potek voine. Govornik pravi, da morajo biti Rumuni danes še bolj mirni in hladnokrvni. Naj se tudi ne pozabi. da Rumunija ob začetku vojske ni bila prioravljena. V interesu dežele je vlada dolžna, da je rezervirana v izjavah glede zunanje politike.
Barzilai in biv?e zaveznice,
Bern, 21, dccembra. Kakor poroča »Agenzia Štefani«, je minister za neodre-šcnce Barzilai pri nagrobnem govoru za padlega profesorja Jakoba Veneziana (tržaškega iuda. Op. ur.) rekel, da sta Avstrija in Nemčija s svojimi pred Italijo skrivnimi vojnimi pripravami priznali, cla bo za Italijane udeležitev na njuni strani moral-
no nemogoča. Berzilaj se je skliceval m nek Venezianov spis, kjer ta pravi, da morajo Italijani Nemce pobijati, čeravno so s* od njih dosti naučili, ker Nemci namesto pravičnosti obožujejo silo, ker njihov Boj ni oče Zveličarja, ampak stari paganski bog Thor v krščanski obleki in ker njihove blazne sanje o svetovnem gospodstvt silijo druge narode k skupni brambi.
Štiri tovarne za rumunskft strelivo.
Bukarešt, 21. dccembra. »Dreptatea«
javlja, da bodo v okolici Bukarešta v 14 dneh začele izdelovati strelivo štiri nove tovarne,
Bolgarija in Rumunija.
Soiija, 20. decembra. (K. u.) Da se pospeši prevoz bolgarskega blaga preko Rumunije, je rumunska vlada bolgarski predlagala, naj pošlje v Bukarešt tehničnega uradnika, ki bo v zvezi z rumunskim delegatom uredil, da se vagoni na Rumun-skem hitro odppšljejo. Bolgarska vlada j« že odposlala svojega železniškega inže-nerja.
Rumunija ln žito za nas.
Bukarešt, 2l[. /decembra. »Adeverul* poroča, da sc je pri bolnem Bratianuju vršilo posvetovalne finančnega in poljedel skega ministra in predsednika žitne komisije glede izvoza žita v Avstrijo in Nemčijo. Bratianu \i f&tel, da Rumunija odločno zahteva, dr. ""ie^zvozne premije plačajc v zlatu RumunijTiri ne v Berlinu na račun rumunske vladdj'Rkkor si to želita osrednji sili.	" > 1
Rusi obstreljevali Varno.
Bukarešt. Brzojavke iz Konštance po-trjtfjejo, da je dne 21. t. m. zjutraj neke rusko brodovje zopet obstreljevalo Varno. Zjutraj ob 6. uri sta pripluli dve torpe-dovki pred rt Cali Akra. Ladji sla poizvedovali do Varne in sta se hitro vrnili. Okolu 8. ure zjutraj so sc pripeljale 4 ruske bojne ladje iz Odese, peljale so se do višine Kuksinovgrad in se postavile v bojne vrsto. Sledilo je krepko obstreljevanje do 10. ure, nato so se bojne ladje umaknile. Varnske trdnjave so sprejele boj in so ? topovi krepko odgovarjali na ruski ogenj. Iz Balčika se je lahko opazovalo, da je bile navzočih vraj 30 transportnih parnikov. Sodi se, da so se nameravali Rusi izkrcati pri Ekrene.
Na Varno izstrelili Rusi 51 granat. 1
Milan. (K. u.) »Sccolo« poroča iz Atct 20. t. m.: Neka ruska oklopnica in dve^br-' pedovki, ki sta spremljali 16 transportih parnikov s četami, so obstreljevali Varno.
Bukarešt. Notranjemu ministru ss j«-, dne 20. t. m. dopoldne brzojavilo: f^red^ Balčikom se je poiavilo rusko brodovje.] Štirje torpedni rušilci so se peljali J^ite, proti Varni. V mesto so izstrelili 51 grajat..

TI->
/11» 1
Tt S
Pri Anaforti in Ariburnu ne stoje več sovražniki. — Vclikansk turški plen, Carigrad, 20. decembra. (Kor. urad.) Turški glavni stan poroča:
Dardanelska bojna črta.
Ponoči od 18. na 19. decembra in 19. decembra dopoldne so se pričele naše čete v odsekih Anaforta in Ariburnu po ljuti pripravi topničarstva pripravljati na napad. Sovražnik je, cla zadrži priprave, pri Sedil Bahru popoldne napadel z vsemi silami, a napad se mu je izjalovil. Hitro je sovražnik nato ponoči od 19. na 20. decembra del svojih čet vkrcal na ladje, ker je izprevidel, da bi ne ušel posledicam, ker so napredovali naši napadi na severu. Sovražnik ni mogel kljub nepregledni megli zabraniti, da so ga med umikanjem zasledovale naše čete. Zadnje danes došlo poročilo izvaja, da so izčistile naše čete Ana-forto in Ariburnu od sovražnika. Tam ni ostal noben sovražni vojak več. Naše čete, ki so prodrle v teh odsekih do morskega brega, so vzele sovražniku veliko šotorov, streliva in topov. Neko sovražno povodno letalo je padlo vsled našega ognja v morje. Letalca in opazovalca smo ujeli.
Napad sovražnika 19. decembra popoldne v odseku Sedil-Bahr je tako-le potekel:
Sovražnik je nekaj časa živahno streljal z vsakovrstnimi topovi na naše postojanke; podpirali so ga topovi njegovih monitorjev in križark. Napadel je nato z vsemi svojimi silami naše desno krilo, naše središče in naše levo krilo, a naše čete so izjalovile te napade in zadale sovražniku strašne izgube. Napadalce so naši vrgli v njih stare postojanke.
Na ostalih frontah se položaj ni iz-premenil.
Angleži že umikanja yeseli. London. (Kor. ur.) Reuter: Tennant je izjavil, da so izgubili Angleži na Balkanu 32 častnikov in 1246 mož, med njimi je mrtev 1 častnik in 85 mož. Poročilo, da so umaknili angleške čete lc z malimi izgubami iz zaliva Suvla in iz Anafortc, in jih odvedli na neko drugo bojišče, so odobravali. Asquith je izjavil, da so se Angleži umaknili, ker jc tako sklenil angleški ministrski svet.
V Carigradu	J
je poročilo o angleškem porazu vzbudile velikansko radost.	-j?, \
1
it
Galipolski udarec.	,,
Berlin. (Kor. ur.) »Nordd. AUg. £tg,. izvaja: Zadnji udarec na Galipoliju dostoj-J no zaključuje slavne boje za morsko ožino. Zlo, ki so je hoteli zadati Turčiji sovraž-1 niki, se je izpremenilo v zmago.
Četverosporazum popolnoma izprazni Ga-lipoli.
Dunaj. »Siidsl. Korr.« poroča iz Aten: Tukajšnji diplomatični krogi četverosporazuma izjavljajo: Čete, ki so se nahajale dozdaj na Galipoliju v zalivu Suvla in pri Anaforti, se prepeljejo v Solun. Četverosporazum namerava popolnoma 'izpraznit/ Galipoli.
Angleži o svojem galipolskem porazu.
Rotterdam. Neko londonsko poročil« izvaja: Umikanje dokazuje, da se umeva resnost položaja. »Daily News« opozarjajo, da ob umikanju niso izgubili skoraj nič topov in strojnic. »Times« pripoznavajo neuspeh. Dardanelsko podjetje je »najmonu-mentalnejši neuspeh«, ki je kdaj doletel angleško orožje. Ne kaže, da se veselimo, ker sc je končal najvažnejši del podjetja s posrečenim umikanjem. Taka izpraznitev je vedno v zvezi z izgubami.
Rotterdam. Angleško vojno ministrstvo razglaša o izpraznitvi Ari Burna in zaliva Suvla: Ne da bi bili opazili Turki se je umaknila cela vojska iz zasedenih odsekov na Galipoliju, dasi je trčila na več točkah s sovražnimi četami. Ker se jc fronta omejila, bo na drugih točkah naše črte vojskovanje krepkejše.
Turška zmaga pri Bagdadu.
Carigrad. (Kor. ur.) »Agence Telegra« phique Milli«: Angleška uradna obvestila 19. decembra o naših velikih izgubah v Mezopotamiji in podrobnosti o popolnem uničenju neke naše divizije so popolnoma zlagana. Angleži prikrivajo polovico svojih izgub. Na tisoče mrličev, ki so jih popustili na bojišču, smo z veliko težavo zbrali, število njih ranjencev je strašno. Med tremi zaplenjenimi ladjami so Angleži eno samo razorožili. Te ladje rabimo zdaj pro»i njim. Nekaj tistih šestih letal, ki smo • jih vzeli Angležem, že leta nad sovražni-
mi postojankami. Plen orožja, streliva, prtljage in živeža je velikansk.
Trije angleški general! padli na turških bojiščih.
Haag. Zadnji angleški seznami izgub poročajo: Brigadni poveljnik Indijcev, general Hollmann, jc padci na iraškem bojišču, general Hodson indijskih čet in avstralski general Rysie sta padla na Gali-poliju. •
VojsKs z Rbl
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 21. decembra. Uradno sc razglaša:
Nasproti Raialovki ob Stiru smo razkropili nek ruski poizvedovalni oddelek. Sicer mestoma boj s topovi.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Bcriin, 21. decembra. Wo!ffov urad poroča iz velikega glavnega stana:
Ponoči od 19. aa 20, decembra jc neki ruski oddelek zasedel blizu naše bojne črte ležečo pristavo Dekši (tik južnovzhodno od Vidzi). Včeraj smo ga zopet pregnali.
Južno od jezera Wygouovskoje in pri Kosciuchnovski (severozahodno od Čartoriska) smo odbili sovražne poizvedovalne oddelke.
BOJI OB BESARABSKI BOJNI ČRTI.
Črnovice, Poiern ko so došla ojačenja iz noiranje Besarabije, so Rusi napadli ponoči na 20. t. m. naše postojanke pri To-porucu. Prej so streljali več ur iz topov. Sledil je ljut ročni metež. Sovražnik se je moral končno umakniti.
NEMCI ZOPET OBSTRELJUJEJO RIGO, Nove nemške granate,
Rotterdam, Nemci obstreljujejo Rigo f. novimi granatami, ki dvakrat razpočijo: prvič v zraku in drugič, ko udarijo na trdo.
GENERAL RUSKI ODSTAVLJEN.
Petrograd. (Kor. ur.) S carskim ukazom je odstavljen general Ruski kot vrhovni poveljnik severnih armad, ostane pa član državnega sveta in najvišjega vojnega sveta.
ODLOČILNA BITKA SPOMLADI.
Kolin. »Novoe Vremja« (po »Koln. Ztg.) je objavilo članek »Zgodovinska kriza«, ki izvaja: Globoko tišina na vseh bojnih črtah vzbuja pri mnogih domnevo, da se je že velika katastrofa približala svojemu nravnemu koncu. To misel krepi obvestilo cesarju Viljemu cesarju Francu Jožefu. da je končana kazenska ekspedicija, da jc maščevan prestolonaslednikov umor in da je tako odpravljen prvoten vzrok vojske s posledicami. Ne more se pa dvomiti, da bodo Nemci še enkrat strašne svoje sile tvegali na eno karto, da se zdaj ponoči in podnevi pripravljajo na odločilno bitko, ki se bo bila spomladi tam, kjer upajo, da jim je zmaga zagotovljena. Edina rešitev Rusije je, da se razbije Nemčija,
RUSKO VOJNO POSOJILO POPOLNOMA IZJALOVLJENO.
Stockholm. Rusko vojno posojilo se je popolnoma izjalovilo. V Petrogradu je pri državni banki podpisanega vojnega posojila nekaj nad 29 milijonov, pri hranilnicah
14 milijonov in v Moskvi skupno komaj 94 milijonov.
Boji na zalioi.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 21. decembra. V/olffov urad poroča iz velikega glavnega stana:
Zahodno od Hullucha je vzel nemški oddelek nek angleški podkop in je odbil nek ponočni protinapad.
Na mnogih točkah ironte živahni top-ničarski boji. Nobenih važnih dogodkov.
Najvišje vojno vodstvo.
Moiska z Italijo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 21. decembra. Uradno se razglaša:
Nadaljujejo se topničarski boji na tirolski južni bojni črti.
Razbili smo dve italijanski stotniji, ki sta poizkušali prodreti proti gori sv. Mihaela.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo.
Rim. 20. decembra. (K. u.) Manjši sc-.ražni oddelki so napadli 18. t. m. popoldne podpirani s krepkim ognjem topničar-stva naše postojanke na Monte Cocca, severno od jezera Ledro, a jih je odbil naš ogenj. Ista usoda je doletela presenetljiv napad sovražnih z belimi plašči preskrbljenih oddelkov proti našim črtam v odseku Mile Grolec na visoki planoti med dolinama Torra in Astico. Na ostali fronti deluje topničarstvo. Sovražno topničarstvo ie obstreljevalo tudi nekaj krajev.
X
X
Nemški firžavni zUer.
Berlin, 21. decembra. (Kor. ur.) Na interpelacijo posl. Bassennanna je koloni-jalni 'tajnik dr. Solf odgovoril, da Nemčija nikdar ni mislila napasti angleške Južne Airike, ker je bila vedno mnenja, da je v interesu belokožcev, da se vojna ne prenese v Afriko. Angleži so napadli in ne Nemci.
V razpravi glede lOmilijardne kreditne predloge je socialist Ebert v imenu večine socialnih demokratov izjavil, da je nemška socialna demokracija takoj v začetku vojne zastavila svojo voljo in moč, da obvaruje Nemčijo v najtežjem boju. Vedno pa stranka stremi, da se vojna konča. Na več krajih se je pokazal žarek upanja. V zadnjem času je glavar katoliške cerkve podal izjavo v tem smislu. Vkljub različnemu svetovnemu naziranju smo veseli, da se je tudi od te strani narode in vlade tako resno opomnilo na mir. Toda temu stremljenju nasprotujejo še vedno resna dejstva in ovire. Vodilni možje pri naših nasprotnikih so še v zadnjih dneh izjavljali, da odklanjajo vsako misel na mir, dokler ni Nemčija popolnoma v prah zdrobljena. Zato je ves nemški narod dcl-žan, da je sklenjen v svoji brambi in da za to dovoli vsa potrebna sredstva. Pa tudi v tej uri zopet ugovarjamo proti osvajalnim načrtom, ker bi drugim narodom delali silo, Nemčiji vzeli narodno moč in edinost in položili seme za nove vojne.
V imenu 19 tovarišev je socialist Geyer ^odal izjavo proti načrtom pristašev osva-jalne politike v Nemčiji in izven Nemčije. Vsak narod mora ohraniti svojo gospodarsko in politično samostojnost. Ker je Nem-
Generalni pobočnik laškega kralja ustreljen kot veleizdajalec?
Lugano. Milansko časopisje je 18. t. m. svarilo občinstvo, naj ne veruje povsod razširjenim govoricam, ki jih ni mogoče ponavljati. Govorilo se jc namreč, da so radi veleizdaje ustrelili kraljevega generalnega pobočnika.
Predsednika vojaškega sodišča v Veroni zaprli.
Genf. :.Corriere« poroča, da v Veroni
vedno zapirajo vojne dobavitelje. Dne 15. decembra so zaprli polkovnika Barquara, predsednika vojnega sodišča v Veroni, ki je glede na vojre dobavitelje proglasil zadnje čase veliko razsodb.
3000 laških častnikov
je, kakor poroča »Neue Ziiricher Ztg.«, do konca novembra padlo na bojišču.
Italijani pričakujejo, da se sklene marca mir.
Lugano. »Avanti« se Šc enkrat peča s končno sejo laške zbornice in opozarja, da je Salandra rekel: »Prijatelji in sovražniki so v tem lahko edini, da se sme meseca marca pričakovati mir.«
čija s svojimi zavezniki v ugodnem položaju, zato mora ona storiti prvi korak k miru.
Predloga je bila nato sprejeta. 10 socialistov je glasovalo proti. Zbornica je od-godena do 11. januarja.
Berlin, 21. decembra. Pri včerajšnji seji socialnodemokratične stranke je manjšina izjavila, da bo pri glasovanju o obdavčenju vojnih dobičkov predlogo odklonila in svoje stališče utemeliila. Razdor v stranki je sedaj očiten.
Hrvatski s*.
Zagreb, 21. decembra. (Kor. ur.) Poslanec Cerovac (član večine) interpelira glede malega grba monarhije, kateri ne iz-razuje troedine kraljevine ter se ne poudarja državno pravna individualiteta. S tem se krši zakonski članek I. hrvatsko-ogrske nagodbe iz 1. 1868. Ban baron Sker-Iec odgovarja, da je v tem oziru storil potrebne korake in obširno razložil grofu Tiszi hrvatsko stališče. Prišlo je glede tega do razprav v mažarskem parlamentu, kjer je dobilo hrvatsko stališče načelno tudi za-dovoljščino, ker je grof Tisza izjavil, da novi mali grb ne odgovarja zakonu nagodbe. Ban upa, da se to vprašanje za Hrvate tudi ugodno reši. Hrvatski poslanci zahtevajo, da se to vprašanje tudi hitro reši. Nato interpelira glede malega grba poslanec Dragutin pl. Hrvoj (član Starčevičeve str. prava) in pravi, da je mali grb popolna negacija Hrvatske in državnopravne individualnosti. Zgodovina ni izbrisala hrvatske države s tega sveta, ampak ona šc obstoji in živi v srcu vsakega Hrvata. (Odobravanje pri opoziciji.) Govornik končno
povdarja, da bi morali poslanci demonstrativno zapustiti državno zbornico, ter jim zameri, ker tega niso storili. Nato interpelira še član hrvatske kmečke stranke Jal-žabetič o raznih lokalnih zadevah. Na koncu pride do spora med interpelantom in Starčevičevo stranko. Predsednik Magdič nato zaključi sejo.
Razno poročilo.
NOVA RAZKRITJA O SARAJEVSKEM UMORU.
»Az Est« javlja iz Bukarešta: Iz Sofije poročajo, da je bivši bolgarski poslanik Čaprasikov rekel, da ima bolgarska vlada pisane dokaze, da sta Franc Ferdinand in Sofija žrtev srbske vlade. Bolgarska vlada bo te dokaze kmalu objavila. Ta izjava kaže, da so Bolgari zaplenili tajne srbske arhive.
DEWET IZPUŠČEN NA SVOBODO.
London. Deweta! in njegove soujetni-ke, 118 jih je, so v Johannesburgu izpustili na svobodo. Plačati so morali denarno globo in obljubiti, da se ne bodo pečali toliko časa s politiko, kolikor časa so jih obsodili v zapor. Kakor znano, je bil obsojen Dewet s tovariši radi veleizdaje,
JAPONSKA ZGRADI ŠE DVE BRO-DOVJI.
Tokio, (Kor. ur.) Petrograjska brzojavna agentura: V gospodarskem odseku je izjavil mornariški minister, da nameravajo zgraditi dve novi brodovje. Vsako bo štelo štiri naddreadnoughte in štiri oklopne križarke. Stale bodo nove vojne ladje 254 milijonov jenov.
KONZULI OSREDNJIH SIL ODŠLI IZ SOLUNA.
Solun, 21. decembra. Nemški in avstrijski konzul sta odšla iz Soluna v Bitolj. Danes odpotujeta bolgarski in turški konzul.
Dnevne novice.
-j- In zopet — grob. Izidor Modi c , profesor na ljubljanskem učiteljišču, starešina »Danice« in prefekt akademične slovenske moške kongregacije v Ljubljani, je umrl radi izkrvavitve na laškem bojišču 19. t. m. Celo noč je delal, proti šesti v jutro prišel »domov«, malo zaspal, ob desetih vstal in — in padel zadet od granate. Smrtno ranjen jc tudi njegov sluga. Kljub takojšnji pomoči se je vsled krvne izgube kmalu onesvestil. Peljali so ga v bolnišnico v R. pri Gorici, kjer ga je še previdcl v Ljubljani znani župnik Maračič. Zadnje besede ranienčeve so bile: »Obvestite mojo ženo. — Sporočite, da je delavska kom-panija brez poveljnika, denar pa v redu!« -— Pokojnik je bil pri učenci h nadvse priljubljen učitelj. Ob odhodu pri mobilizaciji so mu učenci napravili krasno pod-oknico in ga spremili na kolodvor ovenčanega s šopki. Strog in pravičen, dober in mil učencem, enako svojim — bojnim tovarišem. Pri celi diviziji vlada velika žalost za vestnim in poštenim častnikom in tovarišem. Podčastnik je zdravniku jokaje sporočil žalostno vest, ki je vzbudila tudi v Ljubljani med znanci in prijatelji izredno potrtost in sočutje z žalostno soprogo. Štirje malčki-revčki! Blagemu pokojniku najčastnejši spomin!
4- Zahteve avstrijskih Nemcev. Dunaj, 21, decembra. (Kor. ur.) »Deutsche Nach-ricliten« poročajo: Od strankinega vodstva »Nemške narodne zveze« imamo to sporočilo: Pred kratkim je brez navedbe izvora izšla pod naslovom »Zahteve avstrijskih Nemcev za novo ureditev po vojni« knjižica, katera se obširno peča z ustavnimi in upravnimi izpremembami, katere smatra pisatelj za potrebne. Često se je širilo mnenje, da je v tem spisu izraženo mnenje nemških strank, v prvi vrsti »Nemške narodne zveze«. Ta se je sicer že celo leto pečal z vprašanji bodoče ureditve in je tudi skušal svoje nazore uveljaviti, toda iz ozirov na posebne razmere v tej zadevi je moral opustiti priobčenje,«
-f Novi vpoklici črnovojnikov. Včeraj smo poročali, da sta letnika 1870 in 1871 vpoklicana za 17. januarja 1916, letniki 1865, 1866 in 1867 pa za 21. januarja. Vpoklicani so tedaj 44- in 45 letni najprej, 48-, 49- in 50 letni teden kasneje. 46- in 47letni še niso vpoklicani. Uradno se vpokliče najmlajših in najstarejših razlaga tako, da prideta najmlajša letnika tedaj 44- in 45-letni najbrže še kot nadomestilo za fronto. Najstarejše letnike pa bodo »do nadaljnc-ga« porabili v zaledju in v etapnem ozemlju. Ker jih morajo izvežbati za to službo, zato so vpoklicani prej nego srednji letniki. Iz zaledja in etapnega ozemlja pa bodo poslali na fronto vse one, ki sedaj služijo tamkaj in so sposobni za službo v fronti.
J- »Reški Novi Li3t« prenehal izhajati. »Reški Novi List« naznanja, da vsled zaplene kavcije in likvidacije tiskarne preneha z dne 19. t. m. izhajati.
Imenovanja. Vojnim kuratom sta imenovana za čas vojne: Nageischmied Aloj., bivajoč v Svečah na Koroškem, in Savec Franc, bivajoč v Volšperku na Koroškem.
—	Kadet Karol Gornik, doma iz 21-maric pri Sodražici, poroča, da je bil 11. novembra ranjen v nogo na soškem bojišču in da je tako prišel v italijansko ujetništvo, kjer se zdaj zdravi v bolnišnici. Kraja natančneje ne pove. Dopisnica je pisana 2. decembra.
Odlikovanja. Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil nadporočnik prov. častnik 27. dom. p. Josip Tomšik. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil stražmojster Sebastjan Dobernik. Srebrno hrabrostno svetinjo 1, vrste sta dobila infanterist 27. dom. p. Ropret Mihael in finančne straže višji nadglednik Mervic Ivan, pri nekem skupinskem poveljstvu. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: nad. stražmeštra Pogačar Anton in Riemcr Rudolf in četovodja Roth Flori-jan, vsi trije pri dež, orožniškem poveljstvu št- 7; finančne straže višji nadglednik Perešolja Franc, pri nekem skupinskem poveljstvu. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: infanteristi Strohsak Josip, Stani Boštjan, Lesjak Josip, Krajnc Al., Kremžar Anton, Krajnc Ivan, Laufer Fr., Reiterič Ivan, Wonisch Franc, Gačnik Miroslav in Draškovič Franc, nosilci ranjencev Geigl Alojzij, Sternad Ignacij in Ku-kec Simon, častniški slugi Štefanec Anton in Maier Josip, vsi pri 26. dom. p.; praporščaka Litinski Evgen in Peitler Franc, četovodji Zigmund Feliks in Barbič Al., enol. prost, desetnik Kurinčič Franc, desetnik Snoj Štefan, Gorjanc Franc, Frati-na Anton, Zorman Ivan, Božič Franc, Ču-far Anton, Šlibar Jakob, Plesnivy Pavel, Pientak Robert, Peneš Franc in Mausar Ivan, sanitet. desetnik Blagne Ivan, poddesetnika Kemperle in Elsner Aleksander, infanterista Boletič Anton in Mani Ignacij vsi pri 27. dom. p.
Župani in občinski svetovalci zopet oproščeni. Mariborska »Straža« poroča: Poroča se nam, da so okrajna glavarstva občinam naznanila, da županom in drugim občinskim funkcijonarjem, ki so bili pri prejšnjih prebiranjih oproščeni, tudi sedaj ni treba iti k naknadnemu prebiranju.
—	Umrl je v nedeljo 19. dec. na Glincah št. 101 pekovski mojster Jurij D r o b -t i n a. Pokopan je na Viču,
—	Promoviral je na dunajskem vseučilišču 19. t. m. za doktorja prava g. Anton Roman Mauri.
—	Prva rumunska moka dospela v Zagreb. V ponedeljek popoldne so dospeli v Zagreb prvi trije vagoni rumunske moke. To je del one moke, katero je zagrebška mestna občina kupila pred več meseci, vendar se je ni moglo pripeljati vsled pomanjkanja železniških voz. Zagrebška mestna občina je namreč kupila v Rumuniji 40 vagonov moke.
—	Umrl je v Stranjah pri Kamniku praporščak nekega dragonskega polka g. Mars Bernard.
Najv šje eene za petrolej.
Danes je izšla ministrska naredba, katera urejuje promet z mineralnim oljem. Vsakega 1. in 15. v mesecu je treba naznaniti zaloge surovega olja, mineralnega olja vseh vrst benzol. Ti predmeti so tedaj pod zaporo. Izšla je tudi druga naredba, katera hoče preprečiti neupravičeno visoke cene teh izdelkov. Naredba postavlja za vse te vrste izdelkov temeljno ceno (temelj Drohobycz). Za petrolej za razsvetljavo je določena cena 36 K za 100 kg čiste teže, postaja Drohobycz, brez soda, užitninski davek je vštet. Politične oblasti imajo določiti cene za nadrobno prodajo. Prodajalci morajo cene nabiti na vidnem kraju.
novice.
lj Kongregacija gospodov. Za padlega prefekta kongregacije, profesorja Izidorja M o d i c a , sc bode opravila sv. maša za-dušnica jutri v stolnici ob 7. uri pri velikem oltarju. Vsi člani kongregacije in znanci pokojnika so vljudno vabljeni.
lj Umrli so v Ljubljani: Peter Lendyen, vojaški delavec, — Marija Demšar, bivša kuharica, 82 let. — Viktor Seljak, pekovski pomočnik, 48 let. — Janez Erjavec, goslač, 60 let. — Marijana Čibašek, užitka-rica, 62 let. — Franc Sedev, krojač, 43 let.
Primorske novice.
Za dvornega svetnika je imenovan višji finančni svetnik primorskega finančnega ravnateljstva Radovan Milkovič povodom svoje upokojitve.
Ubilo je pri eksploziji dinamita v Waklbrucku na južnem Tirolskem Ivana Antih, starega 17 let, poškodovalo pa na telesu: Mihaela Rob, 20 let starega, Jožefa Ban, starega 17 let in Bon Leopolda, starega 15 let. Doma so vsi štirje iz Kreda pri Kobaridu na Goriškem.
Umrla je v Gradcu soproga veleposestnika g. Leopolda Bolko iz Gorice gospa Ana Bolko roj. Fischer, stara 71 let.
vabilo.
Vodstvo krajevne skupine Ljubljana Avstrijskega mornariškega društva vabi s tem vse p. n. člane in prijatelje društva najvljudneje k posetu dobrodelnih predstav, ki jih Kino Central v deželnem gledališču prireja danes in jutri na korist Avstr. mornariškega društva. Snočnja prva predstava v isti patriotski-dobrodelni namen je pokazala, da zaslužijo te prireditve tudi brez ozira na dolžno zahvalnost najtoplejšo priporočitev.
Za ranjene ode, ki po ozdravljenju Se bolo, je dobro sredstvo Fellorjev bol lajšajoči fluid iz rastlinskih esenc z znamko „Elza-fiuid." — 12 steklenic poSlje za G kron poštnine prosto lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 286 (Hrvatska). Več kot stotisoč zahvalnih pisem ga priporoča. Enako tudi Fellerjeve odvajajoče ,Elza-krogljico'.	(—1—)
Primerna božična darila v veliki izberi priporoča tvrdka
A. & E. Skaberne
Velika mornariška drama.
Veliki prizori pomorskih bitk prvikrat v filma!
P3I1BS vlfl Centra! Mo SMiče? lil filtri.
Zvečer ob 1/2 9. url poleg dragih točk
še najnovejša bnrka
KIPAR.
2744
Ta burka se te dni prvič predstavlja v večjih avstrijskih kinih.
Zadnja večerna predstava traja dve nrL Danesv sredo in v četrtek ob «/<5. uri pop.
velika predstava za otroke.

.EMONA-
-^^NE-BOLEZNI./
T « rr~* t* '^»-»jnjomICA.
LUUHLUANA ■ KOMENSKEGA ULICA-4 i
SEP-zPtWNiK:PRiMARij-D^- FR. DERGANC
4 ZA'NOTRANJE
i

A/NTO/N BOC
barvafija in kemična pralnica
| Ljubljana, Šelenburgova nI. 6
Bela se izvršujejo tudi na Giincah št 46. Nizke cene I Točna in solidna postrežba '
Obstoj tvrdke že čez 50 let.
I	"mm
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože,
tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi
Ria-Balsam.
fflom K 1-—, 3 lončki K 2.50. — KEM£NY, Kascbau (Kassa) L, poštni predal 12/82 Ogrsko
""•VllTfim—l -Jfl n I I li ■ III■ ......................................lil
Zahvala.
2741
Iskrena zahvala za obilo mf Izkazano sočutje ob britki izgubi moje iskrenoljubljene, predobre, nepozabne hčerke
Srnice Slatner
za tolažilne posete prečastitega gospoda stol. kanonika Sušnika, za tolažilne besede gospoda profesorja dr. Mrharja, za izkazano skrb in ljubezen gospodične učitcljice M. Štu-pce za lepo sp»emstvo cenjenih članic Marijine kongregacije, kakor tudi mnogih znancev in prijateljev.
Ljubljana 21. dec. 1915.
Žalujoča mati
Hmallja Slatner roj. mili
mestna učiteljica.
Prodajalka
dobita takoj stalno mesto v eni večii trgvini z mešanim blagom, pod ugodnimi pogoji in dobro plačo. Kje, pove iz prijaznosti upr. tega lista pod št. 2720
žepnih električnih
svetilik
in
baterij
Ljubljana, Sv. PcSra cesta 2123.
Trgovci velik popust.
Lepa
z elektr. razsvetljavo, s posebnim vho-
hodom, se odda solidnemu gospodu. _
Naslov pove uprava lista pod št. 2736.
z lepo in hitro pisavo, vešča strojepisja se takoj ali pozneje, pod ugodnimi pogoji sprejme pri tvrdki
Ivan Savnik, Kranj.
java.
Za stalno prehrano kantine išče se « _ v ■
in
kakor: klobase, prekajeno meso itd,, sadni soki, vino, žganje itd.	2735
Ker se nahaja naše podjetje tik ob švicarski meji, imamo priliko za ugoden ovoz vsakovrstnih živil zahtevajte torej naš itd.;	2742
cenik
k> ga pošiljamo poštnine prosto in zastonj. Gebr. Reichart, veletrgovina,
Dornbirn Tirolsko-Predarlsko.
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. o. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema ziva~ovanja ni doživetje In Mirt, otroških dot. rentna In ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja.
Javen zavod.	Absolutna varno6t.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem
leta 1^14............................ K 173 490838-—
Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914.............! K 48,732022-76
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička . . K '-'132 23266
Kdor namerava skleni« življensko zavarovanje, veljavno za DOjnO xaonrooaimjE, naj se ▼ lastno korist obrne do goritlmenovane podružnice. — Prospekti zastonj in ^^	poštnine prosto.	1439
Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezije cesta St. 12.
f»t-,W • " . . .'i • • ' '	"t- :
Zahvala.
Za obilne dokaze iskrenega sočutja povodom nenadomestljive izdube našega ljubljenega, predobrega brata gospoda
Mihaela Bnlooec
nrSnllnskega Spirltuala o pokoju
izrekamo najtoplejšo zahvalo.
Posebna zahvala pa bodi premilostljivemu gospdu novemeškemu proštu dr. Sebastjanu Elbertu in prečastiti duhovščini za vodstvo sprevoda, čast. vodstvu bolnice usmiljenih bratov v Kandiji za toliko človekoljubno požrtvovalnost pri zdravniški pomoči in za skrb glede lajšanja blagopokojnikove dolgotrajne bolezni in vsem onim, ki so nepozabnega ranjkega spremili k večnemu počitku.
Radao!I!ca"Mobilna dne 21. novembra 1915.
ŽalnjoCI ostali.

Kongregnclja gospodov v AlojzijevišCu sporoča tužno vest, da je padel za cesarja in domovino na italijanskem bojišču pri Renčah njen prefekt, gospod
c. kr. profesor na učiteljišču,
kjer mu je sovražna granata uničila mlado življenje.
Sveta maša zadušnica se bode opravila 23. t. m. v fclolnici. Blagemu pokojniku časten spomin in njegovi duši večni pokoj I
Rrez posebnega f^,,, naznanila.
Minka Modic roj. Čepin, javlja v svojem in imenu svojih nedolžnih otrok Romana, Ivka, Leona in Marije, da je umrl
njen najdražji soprog, skrben oče svojih otrok, gospod
PKKSOr
nodpott c rezervi.
Zadet od ital. granate je izkrvavel ter, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal, še ne 32 let star.
Njegov grob je začasno v Renčah pri Gorici.
Kdor je poznal to plemenito srce, ve, kaj smo izgubili.
Z menoj žalujejo oče in mati, brat in sestre.
Nam nezabljiv, ohranite mu i Vi, ki ste ga poznali, prijazen spomin.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah.
Ljubljana, 22. decembra 1915.
Žalujoči ostali.
Povečane slike
do naravne velikosti, kakor tudi
oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki 3409	fotografiji 3409
DAVORIN ROVŠEK
prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska ulica 34a.
fSimffmosmo ffetomaija PICCOLhjd
»Ljubljani |Vrtyla mt\oVr«nc,ritrian« to oi\*\st\s 0S»\lB
HhSUJ* mvtdtno rnnofmo /t/tu.
pripravna Božična darila66
Priporoča se za cenjene dame in deklice: klobuke, kinčane in prazne oblike, športne čepice, ter klobukov in čepic iz najfinejše kožuhovine. Zaradi pozne sezije po zelo znižani ceni.
dlLcdni salon JI. Štllcfilg-cflUaSCfilie
Židovska ulica 3.
Ljubljana
Dvorski trg 1.
ksrJcprJ ePinih tinih malo ledni
mr i steklenica 2 kroni. T®«
Ceniki zastonj in franko.
• ...m« *v	•».• :« • *
a ; * • ^ ..............................................•• ............................................•• 2 •
W ȴeltkf stenski ".....6f
\\ skladni
I i	za lete 1018"
• !
•	|	izide v par dneh. Edini slovenski ko-: i	lednr te vrste, ki bo služil obenem kol : i	beležni koledar. Z ozirom na prakti-
•	j	čnost, bo ta edini slovenski koledar ! i	neizogibno potreben vsem občinskim ; ;	in župnijskim uradom, odvetnikom, ; j	notarjem, trgovcem, obrtnikom in pri-: ;	vatnikom. Cena mu bo K 2-40 po pošti : i	K 2(50. Naročila naj se izvoli pošiljati I j založniku
L STOKA, Knjigarna in papirnica v Trstu. M
.:•:	ulica Molina piccolo 19. 2084 J.&
: • ■o......•.	.....................................4 ..T;-; :
• • • :	............................-.........*•—.....-..............w « : •
.............................................V.....S
Popravila vestno tn točno.	Zunanja naročila * obratno pošto.
Velika lzbera žalnih klobukov.
Redka božična priložnost
za nakup vsakršne jPJT izgotovljene ženske in moške obleke "T®|
1	po čudovito nizkih cenah. Sedaj ie čas lepo in poceni nakupiti.
O. BERNATOVIČ Ljubljana, Mestni trg 5-6.
v vsaki mnozans se Ponudbe rea
A. EMIL, sinovi,
tovarna barv v Liuhjani.
pletenin, trikotaž In perila.
Priporoča svojo zalogo, kakor:
Športno in voiaško perilo in sicer: nogavice, gamaše, dokolenice, snežne kučme, rokavice, žilogrejce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dsme in gospode iz sifona, cefirja, barhenta in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke.
Gumijevi plašči, nahrbtniki itd.
1926
kupi v vsaki množini po na', i.šjih cenah
Peter Amiflelo, LfMiiSIima.
Le pismene ponudbe se žele, tudi od tr-
novcev. — Posredovalci se iščejo proti dobremu plačilu.
znaša glavni dobitek srečk »Avstrijskega rudečecja križa«, kojih prihodnje žrebanje se vrši dne 2. jan. 19161 — Zahtevajte prospekt 1 — Srečkovno zastopstvo 11. Lju-b Ijana.
llll3aaflHH«B9HBBBffH»8
Praktična božična darila so
Zaloga Ljubljana Breg 20
17h a;a konzorcii »Slovenca«.
m
Tisk: »KatoliSke Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Joiei Gostinčar. državni poslanec,