Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the PnaM«*, A. S. Barfoaoa, Postmaster Gen. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." isvvi.vi" . 17f .lL.,.,i1 .'srsifT^. VOLUME IV.—LETO IV. si«gle Copy 3c. CLEVELAND, OHIO ČETRTEK (THURSDAY MAY 5th -921 St. 105 Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, 0., under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c. v tožbi za sodno prepoved pravijo, da so se lastniki tiskarn in zveza delodajalcev za odprto delavnico združili in da groze z bojkotom. — stavka u-službencev električnih železnic. — stavbinski položaj neizpremenjen. -poizkus za poravnavo mornariške stavke brezuspešen. ./James J. Hoban, predsednik clevelamdske tiskarske njje št. 53 je včeraj vložil proti -zvezi lastnikov tiskarn ^ Pa proti takozvani "American Plan" -organizaciji, ka-Gre namen je uvedba odprte delavnice, 'tožbo za sodno Prepoved (injunkcijo). V tožbi se dolži omenjeni 'dve organizaciji delodajalcev, da sta zagrozili vsem -onim ti-®Karnam, ki bi ne hotele z njimi sodelovati, z bojkoti- ranjem. V tožbi je rečeno, da so* se lastniki tiskarn ustmeno avezali, da se s 1. majem uvede 44-urni teden, in da so javzlic temu organizirani lastniki tiskarn "stopili v "°ncentriran načrt in zaroto, da se kontrolira tiskarske Podajalce v Clevelandu." To je prva tožba te vrste. To je prvi slučaj, da je kaka unija v Olevelandu ali orda celo v vseh Združenih državah vložila tako tožbo P^oti delodajalcem. Kot znano, so elevelandski tiskarji javkali potem, ko delodajalci niso hoteli privoliti v 4"Urni teden. Na stavki se nahaja 1,200 mož. y tožbi je rečeno, da je zveza tiskarjev pozvala na zv°jo sejo tajnika organizacije "American Plan", ki je j* °dprto delavnico, in mu je naročila, da vsem onim ti-' arnam, ki bi ugodile zahtevam tiskarskih delavcev, def*0^' se jim bo odvzelo vsa naročila za tiskarsko v J?• Pri "American Plan" organizaciji So večinoma vse Jke tvrdke in tovarne, zato se je računalo, da bo taka s °2nja uspešna. , Kot se je včeraj izrazil James J. Hoban, predsednik j.^elandskih tiskarjev, bodo unijski odvetniki zahtevali da sodnija čimpreje poda svojo odločitev z ozirom na 2150 za injunkcijo. - Ta tožba tiskarske unije je bila včeraj predmet i'aT^e?a zanimanJa med clevelandskimi 'delodajalci. U-Sv7li'ki "American Plan" zveze so se vse popoldne po-©tovali z uradniki zveze stavbinskih delodajalcev; na-varjali so stavbinske kontraktorje, da se izjavijo za C| Prto delavnico, češ, da je to njih "dolžnost" napram ®yelandski javnosti. Kontraktorji pa niso podvzeli še Se afkcije' in 'se ®e vedno obotavljajo., kajti zavedajo v ' da bi jim bil direkten bo i za uvedbo odprte delavnice škodo, in da bi bil tudi izid boja jako dvom-0rV) kajti stavbinski delavci v Olevelandu so jako močno Sanizirani. jeV ^esarski kontraktorji v Lakewoodu so včeraj spre-st 1 Resolucijo, v kateri poživljajo elevelaridsko zvezo ^ finskih delodajalcev, da podajo izjavo, da so pri-la^?jeni sprejeti na delo tesarje pod pogoji odprte de-eve?06' sicer s sporazumom, da se takih delavcev po ^tuainem sporazumu med delodajalci in unijo ne bo labl!al°v na kak na^n kaznovati, in da bodo še vedno ^ člani unije. Delo na šolskih poslopjih je docela L, Ijeno, ka jti stavbinski delavci so zavrgli predlog ČeS v a °^ora' glasom katerega bi dobivali stare pla-skozi ves maj, toda če bi se v končnem sporazumu te(j ,Ur>ijo in delodajalci določilo nižjo mezdno lestvico, aJ bi morali šolskemu odboru vrniti del plače, »j lavbinski delavci imajo $1,500.000 v stavkarskem skladu. tJe]a harIes Smith, zastopnik vseh 21 unij stavbinskih Un:.Vcev v Clevelandu, je včeraj izjavil, da imajo vse ko ve v. svojem stavkarskem skladu $1,500.000, in da lah-stavko najmanj šest tednov. Uslužbenci na električnih železnicah zastavkajo. °n> maia- — Akronski uslužbenci cestno-že-V ^ družbe, vštevši.uslužbence one proge, ki vodijo v^j^erton in Cuyahoga Falls, so danes zjutraj glaso-^a'otvnaj' se PridružiJ° uslužbencem Northern Ohio So 2 l0n and Light Co. električno-železniške družbe, ki stavkali sinoči opolnoči *aPosr • Saxton> Predsednik unije uslužbencev, ki so JGni progah, ki vodijo med raznimi ohijskimi ' 3e včeraj popoldne uradno izjavil, da se ne bo da- Boji med Poljaki in v zavezniki v Sle- ziji. Berlin, 4. maja. — Poluradna poročila, ki so danes dospela semkaj, pravijo, da so vsa večja mesta v industrijalnem okraju zgornje Šlezije obkoljena od poljskih upornikov, medtem ko so Poljaki že zasedli Richtersdorf. ki tvori predmestje Gleiwitza in Kieferstadta. Poroča se tudi, da so Poljaki zasedli tudi več manjših mest v okraju Orsenberg. Nad mestno hišo v Rybniku baje plapola poljska zastava, toda italijanska posadka, ki se nahaja v mestu Pless, je upornike izgnala m jih tudi več aretirala. Glasom poročil so uporniki dobili v svojo posest tudi ves desni breg roževanje, Harding je proti raz-orožitveni konferenci« Washington, 4. maja. — Kongresna zbornica je' bila uradnim potom obveščena, qla je predsednik Harding v sedanjem času nasproten vsaki taki zakonodaji, ki bi imela za svoj namen omejitev oboroževanja. V soglasju s tem naročilom Hardinga je senatni mornariški odsek danes zavrgel s precejšnjo večino neki popravek senatorja Borah, glasom katerega bi se predsednika Hardinga avtorizi-ralo, da skliče konferenco zastopnikov Združenih držav, Anglije, in Japonske, na kateri naj bi se razmotrivalo, kako omejiti obo- reke Odre, medtem ko so zavezniške oblasti dobile zopet kontrolo v mestu Myslowitz. Medzavezniška komisija, ki je na prebivalstvo izdala proklama-cijo, zvrača krivdo za nemire na gotove elemente med poljskim prebivalstvom. V vsem spornem ozemlju, ki se nahaja pod upravo medzavezniške komisije, se je proglasilo preki sod. V prokla-maciji je rečeno, da se zavezniške oblasti ne bodo vzdržale ni-kakih korakov, da ugotovijo u-poštevanje zakona. Angleži v boju s Poljaki. Oppeln, Zgornja Šlezija, 4. maja. — Polkovnik Bond, angleški poveljnik v Gross-Streblizu, je nocoj poročal na angleški glavni stan, dtl je nocoj dal streljati iz topov na 2000 do 3000 Poljakov, ki so skušali zasesti me sto. Poljaki so imeli lahke topove, in so na angleški topniški o-genj odvrnili. Bond, ki poveljuje približno 2000 italijanskim vojakom, poroča, da ne bo mogel dolgo vzdržati napada. Neki angleški podčastnik je bil smrtno nevarno ranjen. V poročilu, ki ga je poslala medzavezniška komisija na naj- Tudi v zunanjem odseku poslanske zbornice, kjer se je v kratkem nameravalo pričeti z zasliševanjem o razoroženju, se je sklenilo, da se bo tozadevno zasliševanje opustilo, ker je temu nasproten predsednik Harding. Senator Borah pa izjavlja, da ne bo odnehal od svojega boja, da se sprejme njegov dodatdk k mornariški predlogi, toliko časa, dokler ne bo ta predloga sprejeta v senatu. Borah je docela nasproten Hardingu, in je mnenja, da je sddaj najbolj primeren čas, da se nekaj napravi za omejitev svetovnega oboroževanja. Senatni mornariški odsek je da nes zvišal svoto $396,000.000, ki jo je določila poslanska zbornica za izvršitev mornariškega programa, na $496,500.000, poleg tega pa se jo tudi popravilo v poslanski zbornici sprejto mornariško predlogo v toliko, da se je število mornarjev zvišalo za 2o.odo. višji koncil v Londonu, je rečeno, da so neodgovorni poljski agitatorji po vsej Zgornji Šleziji povzročili štrajk, in da delavce in prebivalstvo terorizirajo oborožene poljske bande. nes med Cantonom in Massilionom premaknila ni ena kara, brez ozira na to, kaj napravijo akronski uslužbenci na cestni železnici. V tej stavki je prizadetih 1100 mož, in promet je ustavljen na progah, skupaj znašajočih približno 130 milj. Položaj mornariške stavke ne-izpremenjen. Washington, 4. maja. —Bert L. Todd, zastopnik mornariških strojnikov, je po konferenci z delavskim tajnikom Davisom izjavil, da ni nikakega upanja na poravnavo. Davis mu je povedal, da so lastniki parnikoV odklonili vse njegove predloge za poravnavo spora. Tudi konferenca med trgovskim tajnikom Hover jem in Bensonom, predsednikom paroplovbnega odbora, ni prinesla poravnave še nič bližje. Delavski tajnik Davis je izjavil, da se bo jutri zopet posvetoval z zastopniki mornariških delavcev, toda ni hotel reči, da-li je kaj upanja na poravnavo. Benson pa je v imenu paro-brodnih lastnikov dejal, da je njih stališče neizpremenjeno, in da se pod nobenim pogojem ne umaknejo od zahteve za 15-pro-centno znižanje plače. Tožba za injunkcijo proti delavcem. Baltimore, 4. maja. — Balti- Anapolisa je danes odplul parnik West Celeron, na katerega krovu se nahaja živina, namenjena za Anglijo. Moštvo za parnik se je pripeljalo iz Baltimore na avtomobilih. ' Tesarji v Elyriji so se podali. Elyria, O., 4. maja. — V tem mestu so se tesarji podali zahtevi delodajalcev za odprto delavnico. Na unijskem uradu se je naznanilo, da je 80 procentov mož zopet na delu. 20-procentno znižanje plače uvedeno v Lorainu. Lorain, O., 4. maja. ,— Od objave U. S. jeklarske korporaci-je, glasom katere se bo znižalo za 20 procentov plače vsem jeklarskim delavcem, je prizadetih tudi 7,000 delavcev pri tukajšnji National Tube Co. V stavbinski industriji je položaj neizpreme-njen in stavka se še vedno nadaljuje. Čikaski tiskarji sprejmejo znižanje. Chicago, 4. maja. — Razsoje- more Steamship Co. je danes valni odbor, pri katerem so bili vložila tožbo za dn/junkcijo proti mornariškim delavcem, tako da bi v pristanišču ne smeli nastaviti unijskih stražnikov ali pike;-tov. Sodnik Rose injunkcije ni maral izdati, toda je dejal, da bo tožbi parobrodne družbe takoj u-godil, ako prinese dokaze, da štrajkarji nastopajo 8 silo. Iz zastopani z enakim številom delavci kot delodajalci, je odločil, da se plače črkaških tiskarjev znižajo za $4.35 na teden. Glasom te odločitve bodo dobivali stavci od sedaj naprej $46.65 na teden, "presmani" $47.65, "fee-derji" $39.65 in knjigovezi $42.15. Zanimivo priporočilo profesorja. Boston, Mass. — Na konvenciji zveze pridelovalcev bombaža ki se vrši v tem mestu, se je vnela zelo vroča debata, ko je Thomas N. Carver, profesor ekonomije na Harvard univerzi, prišel na dan s priporočilom, da bi se vsem priseljencem, ki pridejo v Združene države plačalo vsaj $5 dnevne plače. To sugestijo profesorja smatrajo bombažni pridelovalci brez dvoma zelo nehvaležnim, kajti konvencija je profesorju par ur pred njegovim priporočilom poklonila zlato medajlo radi njegovega pisanja o tekstilni industriji- Carver je podal tozadevno priporočilo v razpravi, tikajoči se naselniškega problema, katero je prečital pred konvencijo bombažnih pridelovalcev. "Dokler se dovoljuje, da naseljenci prihajajo k nam v tako velikih številih," je dejal profesor, "da pride na vsako delo po 10 mož, toliko časa bo izraz 'mezdno suženjstvo" resničnega pomena za delavstvo. Mesto da bi se naseljevanje ustavilo, bi bilo boljše, da bi se samo omejilo, in sicer na tak način, da bi se dopustilo v deželo samo take, ki so zmožni vršiti dobro plačana dela, medtem ko bi naj bi se ne spuščalo v deželo onih, ki niso zmožni za druga dela kot za ona, ki so že itak slabo plačana. Najboljše bi pač bilo, da bi se dopustilo samo one naseljence, ki bi lahko predložili pogodbe, podpisane od odgovornih delodajalcev v katerih bi jim slednji garantirali $5 dnevne plače vsaj za dobo enega leta. "Ni potrebno, da bi bila plača ravno $5. Pet dolarjev predstavlja približno minimalno plačo, s katero more shajati posamezna družina v mestu ali na deželi. Na ta način bi lahko prišlo semkaj toliko delavcev, kot se jih v resnici potrebuje. Noben delodajalec ne more reči, da nujno potrebuje delavca, ako mu ni pripravljen plačati $5 na dan. "Na ta način pa bi se preprečilo tudi dohod velike množice cenenih delavcev, ki so dostikrat odgovorni za padec plač neizuče-nih delavcev. Obenem bi se vrste navadnih delavcev toliko razredčile, da bi $5 postala aktualna minimalna plača, ne da bi bilo treba zato sprejemati zakone za določitev minimalne plače." Tu se je na profesorja obrnil Eugene Szepesi iz New Yorka in vprašal: "Mi potrebujemo v naši industriji vsako leto 100.000 novih delavcev. Kje jih bomo pa dobili?" "Plačajte višje plače Ameri-kancem, pa jih boste dobili," je odvrnil profesor. "Tu rojeni Amerikanei ne marajo delati po predilnicah," se je glasil odgovor. "Oni so se dvig4-nili nad te vrste delo in ga ne marajo izvrševati. Odvisni smo torej na naseljence." "Ker jim ni treba toliko plačati. To je vzrok," je odvrnil profesor. "Ali hočete revščino na debelo samo za ohranitev ene industrije?" Albert G. Duncan, predsednik konvencije, je skušal oblažiti govor profesorja s par frazami o "amerikanizmu", in dodal, da so ideje profesorja samo posledica propagande, ki jo širi Ameriška delavska federacija. Duncan je govoril nadvse poetično. Profesor pa je na vse to odgovoril, da njegov namen nikakor ni bil peti visoko pesem pa- V Železniške družbe navajajo k nasilnosti. Washington, D. C. — (Federated Press.) Zakaj šerif ni maral aretirati nekega Lee Donald-a, ko je železniške štrajkarje v Georgiji hujskal k nasilnosti? Zakaj ga je velika porota o-prostila, potem ko je bil aretiran na zahteve štrajkarjev? Ta vprašanja bo stavila organizacija lokomotivskih inženirjev in kurjačev, ko se bo okrog 10. maja pričelo zasliševanje o železniškem problemu pred odsekom, kateremu predseduje senator Cummins. Unije hočejo vedeti, da-li se hoče delavce nahujskati k nasilnostim od ljudi, ki so najeti in plačani z izrecnim namenom, da to dosežejo, in da-li se te ljudi namenoma brani od strani javnih uradnikov. Predsednik železniške organizacije kurjačev in strojnikov je dobil od krajevne unije v Fitzgerald, Ga., pisano poročilo o »lučaju Dodd-a. Mesto Fitzgerald, se nahaja ob progi Atlanta, Birmingham and Atlantic železniške družbe, kjer se je ustavil ves promet, ko je upravitelj kršil odredbo vladnega železniškega odbora in je znižal delavske plače docela samovoljno. Iz potočila je razvidno, da je Dodd prišel v Fitzgerald, kjer je nekaj časa ostal v zavetišču kom-panijskih skebov, nato pa se je pridružil štrajkarjem rekoč, da jim hoče pomagati. Na seji štrajkarjev se je izjavil, da je on pomagal pri dinamitiranju mostov Alrkansas železniške družbe, in je priporočal štrajkarjem, da storijo tako tudi v Georgiji. Njegovemu nasvetu se je močno oporekalo, in končno se ga je naznanilo oblastim. Šerif pa ga ni hotel aretirati. Vzelo je dosti prizadevanja od strani krajevne unije, predno je bilo zapriseženo zanj zaporno povelje, nakar je bil aretiran. Ko je bil Dodd v ječi, je prosil. da se mu dovoli poslati poročilo na upravitelja železnice. Čez nekaj dni pa je neki zastopnik upravitelja prosil sodnika, da se varščina za Dodd-a, ki je znašala $1000, zniža. Sodnik je prošnjo odklonil. Ko je bil Dodd postavljen pred poroto, sta dve priči ponovili, kaj da je govoril na seji štrajkarjev, in državni prosekutor je izjavil, da bo brez dvoma izdana obtožnica. Toda navzlic temu ga je porota oprostila vse krivde. Izpustilo se ga je na prosto, in izginil je neznanokam. Clevelandski jeklarski delavci zastavkajo? Henry W. Raise, zastopnik u-nije jeklarskih delavcev v Clevelandu, je včeraj izjavil, da je možno, da se bo stavbinskim in tiskarskim štrajkarjem pridružilo se nad 7000 jeklarskih delavcev. Seveda gotovega ni še nič. V kratkem se bo organiziranim jeklarskim delavcem dalo na glasovanje, da-li sprejmejo 20-procentno znižanje plače, katero je odredila U. S. jeklarska korpo-racija, ali gredo na stavko. ZAVEZNIŠKI KONCIL PRI-PRAVLJA ULTIMATUM, KI BO NOCOJ ODPOSLAN V NEMČIJO. trijotizma. "Razpravljal sem samo vprašanje mezd," je dejal profesor Carver, "in prizadeval sem se, apelirati na kakšen drug čut z izjemo vaših denarnic." Berlin, 4. maja. — Nemški kabinet je odstopil. Odstopli kabinet je bil sestavljen 25. julija 1920; ministrski predsednik je bil Konstantin Fehrenbach, zunanji minister pa dr. Walter Simons. London, 4. maja. — Berlinski korespondent londonskega 'Times" poroča, da kot se razume, da sta položila resignacijo samo ministrski predsednik Fehrenbach in pa zunanji minister dr. Simons, medtem ko ostali člani kabineta ostanejo še nadalje. Isti poročevalec tudi poroča, da je dr. Stahlmer, nemški poslanik v Londonu, odklonil ponudbo, da bi sprejel portfelj ministrskega predsednika. V Berlinu se izraža mnenje, da bo novi ministrski predsednik dr. Gustav Stresemann, vodja ljudske stranke, in da dr. Mayer, sedanji poslanik v Parizu, zunanji minister. Zavezniški ultimatum pripravljen. Kot se poroča, so sedaj izgo-to vi j eni že vsi detajli odškodninskega problema, in najvišji zavezniški koncil bo jutri zjutraj podpisal ultimatum, v katerem bodo obseženi odškodninski pogoji, in ki bo takoj nato izročen nemški komisiji. -o- Praznovanje prvega maja v Londonu. Londo, Anglija. — Praznovanje prvega maja je 'londonsko de lavstvo obhajalo v Hyde parku, kjer je nastopilo več delavskih in socialističnih govornikov, ki so razlagali delavskim masam pomen tega mednarodnega delavskega praznika. V pohodu, ki so ga vprizorili delavci, je bilo tudi več tovornih avtomobilov, na katerih so se nahajali otroci z rdečimi rožami in zastavami v rokah. Delavske procesije, ki so prihajale iz vseh delov mesta, so se vse osredotočile v Hyde parku, kjer so obdržavali govore Arthur Henderson, Ramsey, MacDonald, Bob Williams, Frank Hodges in George Lans-bury, urednik delavskega lista — "Daily Herald." Vsi govorniki so zahtevali popolno priznanje sovjetske Rusije, odpoklic vojaških čet iz Irske, rešitev brezposelnost-nega problema in neodvisnost za Irsko. Prišlo ni do nikakih nemirov, akoravno je vse delavske pohode ki so se vršili z uradnim dovoljenjem, spremljala policija. Pariško praznovanje prvega maja je bilo izredno mirno, in prišlo ni do nikakih nemirov, kot je bilo to v navadi že več let. E-dini štrajk na ta dan v Parizu se je bil štrajk kočijažev in šoferjev. Toda vlada je navzlic temu podvzela vse varnostne korake, in ulice so bile polne policistov na biciklih in konjih. Posadke domačih vojakov na luksenburški palači je vlada izmenjala s posadko črnih vojakov. --o........ — Že od 9. aprila se pogreša 14-letni Tomaž Bodnič iz 3666 E. 93. St. Deček je 5 čevljev 4 ■palce visok, tehta 120 funtov in je tertme polti in las. Na sebi je imel rujavo obleko In kapo in ru-jave čevlje na šnire. STRAN 2. "Enakopravnost" IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAT EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published by THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Bus»ineg Place of the Cnwporation._____6418 ST. CLAIR AV E. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year |5.50, 6. mo. J3.00, 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood. Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50 S mo. $2.00. United States .....................1 year $1.50, 6 mo. $2.75, 5 mo. $2.00 Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c SINGLE COPY 3c Lastuie in izda i a aa Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Dražba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. _Za yaebino oglasov nf tudi več, torej 4 do 5 krat tolik0; Danes pa velja kila mesa ne^:3| malega več ikakjpr kila moke, je po mnenju mesarjev pop0'n°" ma krivično in zato zahtevaj0 vzpostavo stare relacije, da " velja tudi sedaj meso 4 do 5 ki me5' toliko kot moka. Povišanje se nih cen bo vplivalo seveda, izvede, zopet na mezdna giL)SvI1''a' ker bo delavstvo in uradni®^ zahtevalo primemo,povišanje hodkov, kajti današnji dofr¥ za eventuelno pomnoženi ^ sum moke niti zdaleka ne za . ščajo. Zahteva po povišanju P bo čisto naravna stvar, ker & ginja se da pobijati na dva na čina: Ali da padejo cene blag"' tako da si potrebne stvari nabavim z denarjem, ki ga : ali pa se mi morajo dohodki 2 sati toliko, da si jih lahko n^ firit' Danfes n. pr. se z 2000 ^ nami mesečno ne da izhajal kler imam upanje, da bodo c vsled prepira pobegniti k sosedu. Ukradena odeja. — Delavcu No, Pečnika sta bila nato ob L juž. žel. Josipu Vodopivcu je bila uri aretirana. Ker sta bila po- blaga nadle, potrpim. Ce Pa MHM p - več, ampak zahtevam več itoP'ie dim, da cene rastejo, ne več, ampak zahtevam v cer toliko več, da so mi dos cene tistih stvari, ki jih kot vek za človeško življenje P° clc M* da: bujem. — Interesantno je, stopili ljubljanski mesai'J1 štrajk ravno tisti dan, ko ie ^ hov tovariš mesar Pucelj P0* ;,gg.4r minister tistega resorta, v ^ delokrog spada tudi goveja deva. ŽRTVA LJUBOSUMNOSTI NOVELA. Spisal dr. Stojan. Vekoslav je bil ostal samec, in reči moramo, da je Vidina nezgoda mogočno uplivala na ta njegov sklep. V poslednjem času pa je živel grajčšak Pontoni celo mirno in zadovoljno; njegov posel je bil lov in gospodarstvo Kakor strela v visoki hrast, zadela pa je vanj novica, da je njegov nasprotnik — pomiloščen. Kar hipoma se vzbudi zopet vest v njegovem srci, in vsa preteklost mu stopi z nova pred dušo. A ker grajščak ve in čuti, da je njegovo dejanje in ravnanje pouzročilo Vidino in Brankovo nesrečo, tsm bolj ga še vznemirja to poročilo. S prva ni hotel verjeti, da biva v bližini njegov maščevalec. Saj ni opazil nikjer moža, ki bi bil podoben nekdanjemu Branku; ljudje pa so le v neznatnem sivolasem starci kazali na pomiloščenega nesrečnega moža. Stoprav spomladi se je grajščak sam prepričal o istini ljudske govorice. Lepo pomladansko popoldne napoti se Vekoslav od doma, da si oglede loge in pplja. Videti je hotel, ali je res, da mu je po zimi zverjad toliko škode napravila, ka kor je trdil oskrbnik. Tiho je hodil pq stranskih potih iz loga v log. Tu je pogledal, ali so anu novi nasadi prestali .zadnjo hudo zimo; tam je premeril les, koliko bi se ga dalo v jeseni brez škode posekati in spraviti v denar .Zdaj je zopet sedel na mahovita tla ter prisluškoval ptičicam, ki so se ena drugej kaj ljubko in milo 0-glašale. In kakor blaženo je v gozdu, ko vse živi in zeleni; .....Sredi vzbujene narave žuti se pa tudi človek kakor pomlajen in prerojen. Ali Vekoslava so vendar le obhajale tužne misli v veselej naravi. Življenje in ženitev ptičja v zelenem go- zdu vzbujala mu je žalostne čute. Odvadil se je bil sicer že posvetnemu življenju v tem samotnem, odljud-nem kraji, ali danes se mu je po dolgem času zopet tožilo, da je tako sam na svetu. Zakaj ni bil takoj po oče-tovej smrti prodal svoje posestvo ter se naselil na tujem v velikem mestu?! Ondi bi bil lahko živel veselo in brezskrbno ter pozabil v prijateljskih družbah na nesrečno svojo preteklost. Vendar kar še ni, to se še lahko zgodi, mislil si Vekoslav. Saj bode kmalu dozorela njegova cvetlica, lepa Grozdanka, in tedaj mu bode mogoče izpolniti svojo dolgo, a tajno željo; češ takrat bi vsaj nokaj one krivice popravil, ki jo je pregrešil na Grozdankinih roditeljih! Iz teh mislij vzdrami ga šum in šopot. Prestrašen privzdigne glavo in pred seboj zagleda — Grozdanko. Šopek gozdnih cvetlic imela je v roki. Deklica se zboji grajščaka v gozd ne j samoti. Rudečica jej oblije lice, in obrnovši se hoče zbežati kakor srna. Ali grajščak jo u-stavi rekoč: "Me se li bojiš, Grozdanka? Počakaj malo!" Deklica res postoji, ali srce jej jame močno biti. V spomin jej stopi vsa nesreča njenega očeta, in zdi 'se jej, da je le grajščak Pontoni kriv, da je ona zapuščena sirota. "Ali greva skupaj pfoti domu, Grozdanka?" vpraša Vekoslav dekletce, videp, da je. preplašeno. "Jaz ne grem domu! Nabrati še hočem nekaj pve-tlic, a nato pa pojdem na vrh hriba po — očeta. Gore na griči sem jih pustila, kajti tam najrajši počivajo, Krasen je od ondot razgled po dolini, kjer se vzdiguje vaša bela grajsčina." Grajščak se strese začuvši te besede, in oči se mu uprejo v tla. Kar hipoma mu šine misel v glavo, da hodi Branko ]e zategadel na vrh hriba, da lažje vsa njegova pota opazuje. Rad bi še bil Vekoslav več pozvedel o čudnih navadah Grozdankinega očeta, ali ko privzdigne oči, nrbilo nikjer več videti dekleta. "Ne bojim se ga pa ne," reče nato grajščak samemu sebi. "Toliko se moram pač varovati, da me kje za- vratno ne napade. Brez orožja ne smem seveda hoditi po gozdih in hribih. Ali poznati ga moram v njegovej sedanjej podobi, zato da se ga vem bolje izogibati.'' Izgovorivši pa krene sredi po goščav! in se napoti na vrh griča. Kakor tihotapec priplazi se blizu mesta, kjer je Branko ves zamišljen neprestano zrl v dolino na belo zidovje Pontonijevega gradu. Za gostim grmičjem se sk rije Vekoslav ter opazuje ondi sivolasega, potrtega moža. Ta pogled pretrese grajščaka. Globoko do srca mu je segala žalostna osoda nesrečnega starca. Solnce 3e je že nagibalo globoko proti zatonu; le vr hove in griče so še obsevali zlati njegovi žarki. Po go-( zdih je jelo pojemati življenje; krilafti njih prebivalci so se že spravljali k počitku. In sedaj pride tudi Grozdanka k svojemu očetu, da ga Odvede domu. "Vstanite oče, in pojdiva proti domu. Solnce se že poslavlja od nas. Kmalu se vleže mrak na zemljo." Branko pa kakor da bi ne čul Grozdankinih besed gleda še vedno nepremično doli na Pontonijevo graj-ščino. Solnčni žarki mu obsevajo sivo glavo in nagubano lice, in v tem večernem žaru bila je njegova podoba videti vzvišena in častitljiv^. Grozdanka prisede k očetu, objame ga z desnico okoli vratu, z levico pa mu gladi velo lice. "Zakaj gledate, oče v dolino tja na Pontonijev — grad? Kaj pa vidite tam?" "Danes ne zapazim nikogar. Ali glej, ne bliža se fi nekdo grajščini ? Ali ni to — on ?!" "iKdo pa. Oče? Jaz ne morem spoznati osebe." Kakor gleda bistrooki orel iz višine na svoj plen in ne premakne očesa, da ne izgubi sledu o njem, tako zre Branko na človeško podobo, ki se je približevala Ponto-nijevemu gradu. Nevoljen rače naposled: "To pi on. Njega ne morem danes pričakati." "Koga bi pa radi videli, oče?" "Grajščaka — tatu moje sreče!" Zamolklo je izgovoril Branko zadnje besede, in Grozdanka jih ni slišala, kajti dekle odvrne očetu veselo: "Grajščaka sem ravno prej videla v gozdu! ? jazno in ljubo je govoril z menoj ter me še hotel sP mljati domu." Debelo pogleda Branko pri teh besedah e hčer, in ognjen žar mu zablišči v očeh. Goreče is švigajo iz njih, in dekle se kar prestraši divjež?3 gleda. "Ti si videla grajščak^, ti si govorila z ni1"^ vpraša neverjetno starec svojo spremljevalko. v povej mi, kje pa je 011 — on — nesrečnež. Tudi jaz ram govoriti z njim, da zvem, ali je storila res ' žno smrt — moja Vida." r Goreč pa vstane ter potegne silema Grozdanko ^ boj, da mu pokaže mesto, kjer je videla grajščaka-^ Kvišku zavihtivši gorjačo z železom okovano, pa 2(11 potem v gozd in ondi išče — tatu svoje sreče! . y Vekoslav pa je še dolgo sedel na griči premih1 Brankovih besed globoki ponlen. "Zdaj sem stoprav spoznal, da je bil Branko ^-j beraška prikazen, ki me je tolikokrat po dnevu in v. ^ zasledovala; in velika sreča je The Croat Ship 'SUA NO BE E " —Iho largest and mot coitlT, ptMcagnr Stoamor on island1 watcro of the world. Sleeping eepuelly, 1S00 puecngen. ^'uwiTii.ffiGraS MAY 5th 1921 "ENAKOPRAVNOST" STRAN 3. WANICA KOMANOVA: Prisega o polnoči. (Dalje) Poletna zvezdnata noč je kraljevala nad pokrajino. Tople juž-sape so zdaj pa zdaj na lahko zamajale liste vitkih jelš, ki so klonile svoje vrhove nad tajin-stveno šumeče valove Save. Stari veslač Koritnik je dremal v ozkem čolnu, katerega gornji konec je bil pritrjen na Srcavo verejo, zapičeno globoko v peščeno obrežje. Odkar je Zadnja povodenj podrla leseni tacenski most, je bil starec sko-r° dan in noč v čolnu ter prepevava! ljudi čez Savo. Ura v tacenski cerkvici je zakrnela četrt na polnoč. Starec Se je dvignil, pretegnil nekoliko 8v°je ude in leno zazdehal. Me-he," je zamrmral polglasno, ''sedaj ne bom več čakal dolgo. Ura gre na polnoč in vsak pošten človdk se odpravlja 'k Počitku. Za ponočnjake se ne krigarn, sicer pa, če te vrste tiči hočejo slepomišiti tu ali tam, naj Pa preplavajo Savo!" Čez nekaj časa so mu trudne 0c' nanovo začele lesti skupaj. Zdajci ga pa nenadoma predrawn pritajen klic: "Oče — pst — oce!" Koritnik vstane, napenjaje oči 111 ušesa. Oče Koritnikov, ali ste sami? Koritniku postane tako nekam cudno okrog srca. Toda bal se saj je bil to čisto ženski glas. ^ močnim glasom torej pravi: Sam sem, čisto sam. Če si Posten človek, le pridi blizu, ako J16, naj te hitro odnese veter, če "očes sam sebi dobro!" Pst, za božjo voljo, oče, ne *ričite tako silno!" V tem hipu stopi izza bližnjega grma ženska postava s koča-f-co v rokah ter obstoji pred za-cudenim Koritnikom. Koritnik je od presenečenja široko, zazijal, kajti spoznal je to žensko. "Anka, ti Požar jeva Anka, ali si res ti? In v tem času?" "Ljubi sosed, ali res ni nikogar tu blizu?" je drgetaje šepetala Anka in postavila košarico zelo nalahno poleg sebe na tla. "I, če ti rečem, da sem tako sam, kakor je sam polž v svoji jo dušo in na svoje izveličanje, da sem ti iz srca rad na uslugo vedno in povsod, ako mi le dopuščajo moje moči. Toda povej zdaj, Anka, čemu ta denar?" "Le mirno ga vtaknite v žep ter vedite, da ni zadnji/ Dobite ga še! Prosim vas le, vzemite me v čoln in zaveslajte nekoliko tja proti sredini Save. Vi sicer pravite, da ste sami tu, ali prav ČETRTA KONVENCIJA JUGOSLOVANSKEGA REPUBLIC, ZDRUŽENJA. hiši, potem ti bodi dovolj. Toda j lahko je mogoče, da se potika po Anka, ti si jako razburjena in bližnji gošči kak nebodigatreba. Tam na vodi pa naju ne bo čul nihče . Pogovoriti se imava zelo važne reči!" "Prav tako, Anka!" Dočim je jel starec odklepati čoln, je vstopila vanj Anka in vzela kajpada košarico s seboj. Čoln se je polagoma jel pomikati od kraja. Jednakomerno, nekako skrivnostno so šumeli valovi Save . . "Dosti je," je dejal stari veslač, položil vesli čez čoln in se vsedel nanje. "Anka, sedaj govori kar hočeš. Tu te čuje kve- treseš se, povej vendar, kaj se je zgodilo," je hitel povpraševati starec z yedno večjo radovednostjo. Tedaj pa se je začul iz košarice otročji jok. "Turška sablja, Anka, kaj naj to pomeni, je skoro zakričal starec ter se samega presenečenja umaknil par korakov. Pst, pst oče, lepo vas prosim, hodite tiho, vse vam povem," je hitela preplašena Anka in nekoliko poujčkala košarico, na kar je drobno bitje zopet u- tihnilo. Nato je stopila tik Ko-|Čjemu kaka riba' ki p£* te ne mo" rknika in tisti trenutek je začutil re ,zdati starec v svoji roki šop bankovcev. "Oče, ali znate molčati? Ali se smem zanesti na vas?" Koritnik je bil pošten človek in po svoji naravi zelo mirne krvi. Toda namah toliko denarja in ne da bi vedel čemu, to mu je tako zmedlo osivelo glavo, da je popolnoma preslišal Ankino proseče vprašanje. 'Oče, ali znate biti mož," ga je nanovo opomnila Anka. Sedaj še le se je starec nekoliko zavedel. "Alnka, no seveda, in čemu pa še vprašuješ. Zate grem v ogenj ali v vodo, zate storim vse! In če znam molčati, vprašaš. Saj nisem mlada punca, nego mož, ki imam že skoro sedem križev "Prav očka. Torej, vi ste obljubili molčati. Na to svojo obljubo ste pripravljeni tudi priseči, kajneda?" "Desetkrat, če treba!" "Dobro. To se mora zgoditi takoj. Sveč nimam, pa zadostovalo bo tudi to." Anka je razvila iz papirja ni-kljast križec in ga porinila v starčevo levico. Nato je prijela za njegovo desnico in mu velela: "Privzdignite tri prste! —^ Tako!" Veslaču je začelo močneje U-tripati srce. Moj Bog, kaj hoče od njega Anka? "In sedaj oče, govorite za menoj I" Anka je začela narekovati, — starec je pa pokorno kakor otrok j ponavljal za njo naslednje bese- na hrbtu. Tebi Anka, sem hva-'de. lo dolžan za marsikatero dobro-! "Prisegam pri Bogu vsemo-to, ki si jo naklonila meni ali mo- j gočnemu, pri svojem zveličanju ji stari, zato ti obljubljam na svo-j jn pri Vsem, kar mi je svetega, da bom molčal o tem, kar bom nocoj slišal, da bom molčal do svoje smrti sploh o vsem, kar je z nocojšnjo nočjo v zvezi. Amen!" Ko je govoril zadnje besede, je v zvoniku tacenske cerkve polagoma udarjalo dvanajst. Starec se je stresel v neki čudni, neznani grozi. Anka se odkašlja, kakor človek, ki je v zadregi, bi li zaupal bližnjemu svojo skrivnost ali ne, slednjič se le ohrabri in začne: "Čujte torej! Gotovo ste culi, da sem pdšla v mesto k svoji teti, da ji strežem v njeni bolezni. Temu pa ni bilo tako. Mudila sem se prav za prav pri njeni starejši hčeri, moji sestričini, ki je uslužbena pri nekem velikem podjetju. Zalibog, da se je zgodilo z njo tako, kakor se zgodi z marsikaterim mladim dekletom. Zaljubila se je 'in nasledke njene ljubezni imam tu notri v = i košarici . Ker je bila odsotna od 11 doma, se ji je posrečilo, da je I,pred svojimi stariši popolnoma | J prikrila svojo sramoto in njeng( g i vroča želja je, da ostane to rodi-| j teljema še nadalje prikrito. Ker pa, kakor vsaka skrbna mati, go- - . ^ -....................i.................................................it* CAS JE DENAR. 1 Tako reče sleherni Amerikanec. Zato ne zgubljajte časa do 1 nepotrebnem.^ Kadar vam pošlje zavarovalna družba naznanilo. I , vam poteče zavarovalnina gotovega dne in da se imate javiti I do določenega dneva v njihovi pisarni, ki pa se nahaja nekje v -3 sredmi mesta in je odprta le do pete ure popoldne, vi pa takrat " ravno od dela pridete, vam ni treba radi tega opravila zgubljati celega pol dneva. Pa zakaj bi ga zgubljali? Saj opravite lahko ravno isti posel v moji pisarni, zvečer od pol sedme do pol devete ure. COLLINWOOD, O. WOOD 228-R JOSEPH ZAJEC, 15605 Waterloo Ed. CLEVELAND, O. *ijTOn;ailWiyiWH«mnHBIHIIiUIIHi;UlUIIII!|llllt3iii;!......ltJllin«l«IIOIIHIHHIHt3HHI«lllliniHM«ll!IIUIIHHHiltlll!liHI»llt.» J. R. Z., vpoštevajoč te fakte, izjavlja na svoji četrti redni konvenciji, da bo tudi v bodočnosti delovalo z vsemi legalnimi sredstvi, dokler jugoslovansko ljudstvo v starem kraju ne doseže tistih zahtev z ozirom na svoje izunanje in notranje zadeve, ki jih je Jugoslovansko republikansko združenje sprejelo na svoji tretji redni konvenciji kot minimum zahtev, potrebne, da si jugoslovansko ljudstvo izgradi državo, zgrajeno na najširši ljudski podlagi, da ljudstvo odloča po polnoma samo o svoji usodi, sreči in blagostanju. Jugoslovansko republičansko združenje je še nadalje pripravi;]'eno zaradi uresničenja teh zahtev stopiti v stisk z vsemi, ki so pri volji sodelovati in bo sprejeli te ideje in zahteve, da jugoslovansko ljudstvo pimprej dobi državo, v kateri so pravice in dolžnosti vseh clržavl janov enake, v katei'i ni prizna-! nih nobenih predprarvic z ozirom na rojstvo, vero, spol in ple-,ne. Na predlog bi-. Zaitza se referat in resolucija vzame na znanje. Resolucija se odda odseku za resolucije, kakor sklenjeno v e-n.em prejšnjih sklepov. Nadaljna točka na dnevnem ,redu je referat "Gospodarska organizacija," ker je referent br. Godina odsoten, se priglasi br. njeno na jutranji soji. Br. Todo-rovič nadzorni odbornik poroča, da se je pronašlo v včerajšnji in današnji reviziji vse v najlepšem redu, v soglasju z računi, predlo^ ženimi po glavnem odboru in glavnem uradu. Povdarja, da je gospodarstvo nadvse vzorno in izre- v neposredni bližini glavnega tika eksekutivi zaupanje. Vsi iz- rada in bili pripravljeni vselej in datki so upravičeni in štedilo se pri vsaki priliki pomagati z sve-je po najboljši možnosti. Br. Je-[tom in so premišljeno direktira- vodil vse posle, ampak dolžnost me veže, da na tem mestu izrečem svojo iskreno sodbo in mnenje o članih eksekutive in njihovem prizadevanju in pomoči pri delu in izvrševanju nalog, katere ji je naložila sleherna konvencija J. R. Z. Delo, ki je bilo izvršeno in kar se je dalo doseči in izvršiti, gre v prvi vrsti v zaslugo planom izvrševalnega odbora po- rant in Zorpik, namestnika odsotnih nadzornikov se izrazita e-nako. Br. Jurca predlaga, da se poročilo sprejme aa znanje. — Sprejeto! Finančno poročilo nadzornega odbora se 'glasi: RAČUN J. R. Z. od 1. oktobra I, 1920 do 28. februarja 1921. DOHODKI: .......... $484.46 IZDATKI: ........ REKAPITULAOIJA Skupno premoženje marca 1921 ....... da je zanetila razpor med delavci in kmeti in se je čutila dovolj varno v sedlo, razpisala volitve za ustavotvorno skupščino na 28. novembra 1920. V tem oziru je storila eksekutiva vse, kar je bilo možno storiti, da se povede dobra agitacija med maso za uresničenje našega programa. Na volilno pozorišče je bil poslan br. .Etbin Kristan in tudi br. Zalaz-sebno pa tistim članom, ki so bili nik, ki je šel v Jugoslavijo seveda tudi po drugih poslih. Kampanjo za republikanske kandidate je direktno in indirentno po- li kako se naj ta ali oni posel izvrši; v drugi vrsti pa gre zasluga tajništvu in pomočnikom v u-radu, ker brez njihove pomoči in požrtvovalnosti se marsikaj ne bi moglo tako hitro izvršiti, kot je potreba zahtevala. magala financirati J. R. Z. z direktnimi financami in pa s kapitalom, katerega je organizacija investirala v Blasnikovo tiskarno, ki je tiskala propagandidato-rične tiskovine za stranke, ki so se odprto izrazila za republiko. Kaki so rezultati Vam je zna- (Ker sem bil v glavnem uradu no, kakor tudi delo poslancev in direktnem stiku z vsem gibanjem in tudi našo akcijo, imel $9,414.35: sem priliko opazovati vse, kar je $37,924.80 j v zvezi z našo organizacijo in za- megli vdeležit konvencije: Prvo je pismo br. Skubica, bivšega poslovodja Gl. urada, Pismo se glasi: Pinetown, N. C. S. marca 1921 Konvenciji J. R. Z. Chicago, 111. Cenjeni zborujoči: — Ker mi ni mogoče osebno pri-ostvovati četrtemu rednemu ob-Furlan, da ob tej priliki prečita £nemu zboru J. R. Z. čiitim se ob-fesolucijo, ki se nanaša na sklepe jvezan kot bivši poslovodja v gl. zadnje konvencije J. R. Z., da or- [uradu J. R. Z. in kot član ožje-ganizacija povzame akcijo za pod ga odseka centralnega odbora, da piranje našega dijaštva moralno pošljem zbornici svoje poročilo, in gmotno. ki naj bo kolikor mogoče kratko. Resolucija se vzame na znanje O mojem delu v glavnem ura-in izroči odseku za resolucije. (du od začetka novembra 1918 pa. Porodilo nadzornega odbora, -do resignacije, v februarju 1921 Med tem časom se vrne nad- i ne bom govoril, ker o tem ve naj zorni odbor, ki je v mestu na ban- ,bol je soditi izvrševalni odbor, to menim, imam precej dober vpogled v bodoče naloge J. R. Z. Med maso je nastalo mrtvilo, Zatem prečita br. Zalaznik, na ie po naši krivdi, ampak razme-konvencijo adresirane pozrave re so tako nanesle. V prvi vrsti oz. sugestije, članov, ki se niso zato, ker ni bila nobene politične ™ " .....'akcije tostran o: :ana, v drugi za- to, ker je mirovna konferenca privolila v to, da se jadransko vprašanje reši med Jugoslovansko in italijansko vlado, proti čemur ni mogla Amerika ugovarjati in je toraj Amerika prenehala biti faktor v tej zadevi, — vsled česar je prenehala italijanska propaganda v Ameriki in s tem tudi naša protipropagsnda. Kak je rezultat pogajanj med belgrajsko vlado in rimsko je razvidno iz nesramne rapallske pogodbe, glede katere je tudi eksekutiva in centralni odbor .J. R. Z. podal svojo izjavo in poskrbel, da je tudi vlada v Washingtonu zvedela kaj mislimo ameriški Jugoslovani o tej pogodbi. Belgrajska vlada je konečno, sodrugov pod vodstvom br. Etbin Kristana. Človek bi mislil, da je s tem dovršeno delo J, R, Z., toda delo se je v resnici še le začelo, ker niti ena točka našega programa ni dosežena. Naši primorski rojak! so ostali pod tujo in sovražno vlado in kraljevina je gotova stvar v Jugoslaviji. V prilogi Vam pošiljam poročilo br. Mihajloviča iz Srbije, s katerim se popolnoma strinjam, v prvi vrsti pa s tem. da se začasno vsa akcija koncentrira na pri morske kraje in tam živeče Jugoslovane, z vsem drugim delom in financiranjem kot izvzemši tistega, ki je vključeno v moji resoluciji glede oskrbovanja fondov in premoženja J. R. Z. in pa poskusa za ustanovitev finančnega zavoda, pa se naj začasno pre. neha in čaka na priliko, ko bo potreba nanesla, da se organizacija oživj ali pa reorganizira na boljši podlagi kot pa je sedaj. (Dalje prih.) kl progiedal bonde> kakor skle- ;pod katerega nadzorstvom sem ko je uspela s svojimi intrigami,' Brezplačna ponudba vsem bolnim moškim in ženskam traja samo prihod, 7 dni POSVETOVANJE IN PREISKAVA BREZPLAČNA. PRIDITE DANES. Vsak moški ali ženska, ne ozirajoč se "a kakšni bolezni trpi, naj pride k meni ta teden, da jih skrbno preiščem in to seveda popolnoma ZASTONJ. Mnogim bolnikom sem že pomagal v prošlosti, ki s° preje poiskusili brez vsakega uspeha j vse druge zdravnike. Kar sem storil za druge, storim lahko tudi za vas. Če mi Pa vaše bolezni ni mogoče ozdraviti vam bo lo takoj povedal. Prav nikogar se ne . URADNE URE: Haram podstopiti zdraviti, ako vem, da Od 9. dop. do 8. zv. •"u ne morem pomagati. Vsem bolnikom ljosvečam mojo osebno pozornost. Ta te- OB NEDELJAH: '' za mojo postrežbo računal po- Od 10 doo. do 2 »od. Sftbno malo, tako, da bo imel vsak človek P^liko pridobiti si zdravje zelo poceni. NE ODLAŠAJTE. Celih dvajset let sem špeciializiral samo na moških in ženskih zastarelih in novih boleznih kot so. krvni, kožni, ali nervozni neredi, želodčne, črevesne in ledvične nadloee, tudi- revmatižem, bolečine v križu, ali sklepih, glavobol, zabasanost,. vrtoglavost, izoahki in katarh v nosu. davi in srlu, Js(Z se poslužujem direktnega vbrizjravania sokrvice vakcinov in ba-kterinov. kadar zahteva slučaj, in to vam zagotavlja gotov uspeh. Nihče bi ne smel obunati nad svojim lastnim položajem ne glede kako dolgo eaBa že boleha. .Moie najboljše priporočilo ie to. da mi moji nekdanji bolniki pošiljajo nove neprestano. Jaz sem uspešen gggfo ke.r vsakega bolnika nadvse natanko preiščem. Potom dopisovanja ne zdravim nikogar. Prinesite s seboi ta oxi$s, kadar pridete. .Ves ta teden so ?ene zelo nizko. rata, sapadno od Star gledališča. J)JJUQQ NADSTROPJE Yrala vzll°dno 0(5 Bond's C'-oth. Store REPUBLIC BLDG. Cleveland, 0. tovo tudi ona srčno ljubi svoje dete, me je naprosila, naj se zavzamem jaz za malega črviča in ga oddam dobrim ljudem tu kje v bližini, da bom vsaj jaz vedela zanj in jej večkrat poročala o njem. Razume se, da tudi moji starši ne smejo nič vedeti o tem, ker sicer bi kaj hitro stric in teta zvedela za hčerino skrivnost. In prav radi tega zahtevam jaz pd va? tako stroge molčečnosti proti vsakomur, torej tudi proti vaši ženi. Ljubi sosed, svetujte mi sedaj, komu in kam naj dam u-bogega črviča? Dobro plačilo vam in onemu, ki prevzame dete, seveda ne izostane." Veslač se zamisli . . . "Hm, hm, Atrika, če ti je prav, naj bo takole. Otroka obdržim jaz. Kakor veš, nimam otrok in moja stara je že večkrat omenila, kako prav bi bilo, če bi vzel v hišo kakega otroka, da bi jej znašal sol, olje in druge drobnarije, ki se potrebujejo pri gospodinjstvu. Ta v košarici je res še majhen, pa bo počasi že zrastel. Ako nimsš nič proti temu, kar i p vi nas naj ostane. Krivice mu ne bo in tudi lačen ne bo nikoli. Sicer smo si pa ta'ko blizu, da se sama lahko vsak dan prepričaš o otrokovem stanju." 'Tudi meni bi bilo najbolj po volji, ako bi dete ostalo pri vas," pravi nekako zadovoljno Anka. "Skrbi me pa sedaj zopet to, kako bodete vi odgovarjali vaši ženi in drugim radovednim ljudem na vprašanje, čigavo je dete in odkod ste ga dobili." "Anka, glede tega Hodi brez skibi! To 'je moja stvar, katero bom radi tebe, ki si mi hila že tolikrat dobra, tako zavil in zaobrnil,. da najbolj zviti radovedneži niti od daleč ne bodo mogli zavohati resnice. O ti sama se boš čudile*, da nosim še toliko papieti v svoji ostareli glavi." ' Kako sem yam hvaležna," šepne Anka razveseljivo. "Za vaš trud boste dobivali redno in zadostno plačilo." (Dalje prih.) OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOST1" UlLs&u^ P-ttfttlf^ifi SSiiSlIfifcij ^^Sffiftlij ^flffiffiftPlj fiH^f STRAN i "ENAKOPRAVNOST" MAY 5th 1921 Clevelandske novice. Kdo ne ljubi slovenske narodne pesmi? Eden najdragocenejših zakladov je, kar jih poseduje slovenski rod; najčistejši izraz duše našega ljudstva je naša narodna .pesem. Naravnost do srca nam gre, pa naj jo' slišimo v veselju ali žalosti, v radosti ali boli, doma ali v tujini. "Je pa davi slanca padla. .." zapoje slovenski fant. Kdo ne ljubi te narodne melodije, polne napolzastrte boli in hrepenenja, izražajoče jok in smeh v enem samem dihu? — Pridite v nedeljo na koncert pevskega zbora "Zarja" in napojite se s krasoto slovenske narodne pesmi. Ven-ček slov. narodnih p^fimi bo ena izmed točk na programu, vredna sama na sebi celotne vstopnine. — Med Ameriko in Japonsko ne vladajo nič kaj prijateljske razmere. Dasiravno si nista v direktnem sporu, pa prihaja od strani vedno ono drezanje, ki navadno dovede do izbruha. Zadnji torek je bil v Clevelandu japonski poslanik za Združene države, baron Ki Juro Shidehara, in je imel tudi govor pred tukajšnjo trgovsko zbornico. In v tem svojem govoru je silno apeliral na Ameriko, naj vse spore med njo in Japonsko poravna prijateljskim potom. "Je-li med nami kaka zadeva, katere bi se ne moglo rešiti mirnim potom?" je vprašal. "S premišljeno in pošteno diplomacijo se lahko reši vsa nerečna vprašanja. Drugega pota za reševanje sploh ni." Vse to se sliši zelo lepo in ko bi zvitih diplomatov ne poznali že od preje, bi jim skoro verjeli. Toda vemo vsi prav dolbro, da so današnji državniki na videz vsi za mir in kažejo kot da ga skušajo ohraniti za vsako ceno, medtem ko se za kulisami vrše vse drugačne reči. — Ta teden sta bila odslovlje-na h službe dva policaja, eden je suspendiran brez plače, enemu pa je bila odvzeta višja šarža. Gallagher je bil pred par dnevi suspendiran, ker ni hotel odrediti, da se preišče 36 gostilen, katere so bile naznanjene, da prodajajo opojne pijače. Jutri bo sprejet nazaj v službo, toda odvzeta mu bo šarža policijskega stotnika. Neki drugi policaj pa je zgubil službo radi predrznega vedenja. Prišel je menda v neko kitajsko modno trgovino in zahteval, naj mu dajo "Chop sucy" jed, katero pripravljajo Kitajci in se dobi po kitajskih restavracijah. Povedali so mu, da ne prodajo jedi, nakar je poli* caj, kot dolži Kitajec, potegnil revolver in mu zapretil. Patrol-mana Henry Beacha se je pa suspendiralo zato, ker se ga je videlo za časa, ko je bil iz službe, v neki gostilni, ki je na sumu, da prodaja opojne pijače. — Prof. J. T. Volk nam poroča: Ker je bila zadnja seja za učence angleškega in drugih jezikov prepozno sklicana, se ni moglo ničesar sklepati. Zato se naznanja, da se bo vršil angleški pouk vsak petek in torek zvečer v Slovenski Narodni Čitalnici na 6029 Glass Ave. s plačo dveh dolarjev, ali pa trikrat v tednu, v pondeljek, sredo in petek s plačo treh dolarjev mesečno. Gledana precej obsežno vsebino učne knjige, bo pouk dvakrat v tednu skoro nezadosten. Pridite vsi bodoči petek, da se ne izgubi še več časa, v Slov. Čitalnico ob 7. uri zvečer in odločite sami! Takoj potem pa se bo pričelo s poučevanjem. — Gradnja hiš se oživi. Iz u-rada, ki daje dovoljenja za gradnjo stanovanjskih hiš, se naznanja, da je bilo izdanih v mesecu aprilu 1477 dovoljenj. Gradba teh hiš bo veljala $8,470,5525,— Samo 214 izmed teh domov bo veljalo $1,201.000. — Žrtve raka. Za rakom je u-mrlo v Clevelandu lansko leto 666 oseib. Iizmed vsakih 16 ljudi, ki so umrli, je umrl eden za rakom. Tako se glasi poročilo, katero je izdal včeraj zdravstve- ni direktor Rockwood. On pravi, da bi se mnogi lahko obvarovali pred smrtjo. Nadalje pravi v svojem poročilu, da ako bi povzročal rak ob pojavu vsaj polovico toliko bolečin, kot jih povzroči zobobol, bi marsikdo ostal pri življenju, ki tako umrje, ker bi bil prisiljen obiskati zdravnika. Smrtni slučaji za to boleznijo so skoro enaki med moškimi in ženskami. Lani je umrlo 341 moških in 325 žensk. — Priseljenci. Od prvega januarja letošnjega leta je dospelo v Cleveland 3406 tujezemcev. —Zdravniški cdbcr preišče McGannona. Ce bivši sodnik Mc Gannon ne pride na obravnavo prihodnji pondeljek, kot je določila sodnica A len, bo imenovan poseben zdravniški odbor, da ga | preišče in dožene, čc v resnici ni v stanu stopiti pred poroto. Dr. Miritz Lowenthal, pod čigar o-skrbo je sedaj McGannon v Rest Cure Sanatoriumu, 2453 E. 55. St., pravi, da ga ne more pustiti ven pred štirimi tedni. — Konjska dirka. V Chagrin Falls, O. se vrši ta teden konjska dirka. Ob takih prilikah se delajo tudi stave, katerega konj bo zmagal in na ta način se stavi na tisoče in tisoče dolarjev. Postave države Ohio pa stave prepovedujejo in sodnik Foran je dal Cha-grinskemu šerifu navodila, da gleda, da se ta postava strogo izpolnjuje. Predsednik tamkajšnjega "Jockey Cluba" pa je rekel, čuvši sodnikov ukrep, da se bo zdirko takoj nehalo, če bo skušal šerif sodnikovo naročilo izvesti. — Ali se žensko res z bonboni potolaži? Neki moški je prišel včeraj k sodniku Levinu in mu potožil, da ga je žena pozdravila z metlo, ko je prišel domov po enotedenski odsotnosti. Z njim je prišla tudi ona. "Ali ste se jezno držali, ko ste prišli do* mov?" vpraša sodnik. — "Oh pa še kako!" vzklikne ona. — Sodnik: "Ste-li ženko lepo "objeli in poljubili?" Ona: "Veste, njemu kaj takega niti v glavo ne pade." Sodnik: "Ste vprašali ženo, kako se počuti in če so otroci zdravi?" Ona: "Gospod sodnik, tudi tega ni storil," Sodnik: — "Pa svojo ženo in družino imate jako radi?" — Tedaj se pa oglasi on: "Ničesar na svetu nimam rajši!" "No, če je pa tako, potem prinesite vaši ženi, kadar se vrnete domov pa daljši odsotnosti, škatljo bonbonov," je svetoval sodnik. -i—o--— Iz slov. naselbin. Steelton, Pa. — Delavske razmere so tukaj prav. slabe. Tukajšnja Bethlehem Steel Co. obratuje sedaj komaj 25 procentov. Plačo so nam znižali že 16. januarja, ceno pri jeklu so pa šele ta mesec znižali za par centov. Ta teden se je započelo s slikanjem naše slovenske župne cerkve sv. Petra. Dne 18. aprila se je smrtno ponesrečil John Mavretič, star 20 let, vojak Strica Sama v Camp Jackson, South Carolina. Nesreča se je pripetila, ko je pomagal polniti spalčni top. Pokojnik je šel prostovoljno k vojakom pred letom dni ter je bil prideljen k Battery E. 44th Regiment, Coast Artillery Corps, South Carolina. Njegovi telesni ostanki so bili pripeljani na dom njegovih sta-rišev in dne 23. aprila je bil pokopan ob obilni vdeležbi na Calvary pokopališču v Harrisburgu Pa. Njegovi sotovariši vojaki so mu pri odprtem grobu izstrelili salvo v zadnji pozdrav. Pokojnik zapušča tukaj očeta, mater, več bratov in sester ter več sorodnikov. Pokojniku večni mir in pokoj, užaljenim starišem in sorodnikom pa naše sožalje. , Starišem Martin Žlogar je u-mrl llletni sinček Tony za srčno boleznijo. Starišem naše sožalje. Milwaukee, Wis. — Štorklja je vasovala pri družini Frank Na-glich, 776 Kinnickinnic Ave., ter. zapustila iza spomin deklico. — Ravno tako darilce je pustila pri družini Rudolf Dolinec 462 S. Pierce St. in pri obitelji Joe Gor-shek, 671 Clinton St. Za zakonski jarem so se odločili ter vzeli dovoljenja: Martin Novak, 32 let, 305 Milwaukee St. in Frančiška Gasisovec, 24 let, 1034 — 30 St. ter George Vida-kovič, 45 let, 50 — 8. St. in A-lojzija Branič, 44 let, 753 Canal St. V sredo, 27. aprila popoldne so hodile rojakinje Frančiška in Liza Bevšek iz 3002 Wright St. po North ave. Vstavile so se pred nekim izložbenim oknom. Naenkrat pridrvi avtomobil, katerega je vozila Mrs. Fidl na obcestni hodnik ter zadene najprej Lizo Bevšek in jo vrže na stran, nato pa je prišla pod avtomobil ga. Bevšek. Rojakinja Frančiška Bev šek je imela v žepu vžigalice, katere so se Vžgale ter je zadoibila poleg nevarnih poškodb tudi hu-'de opekline. Mrs Fiedl se izgovarja, da je izgubila kontrolo avtomobila. V soboto, 25. majnika se bo vršil javen shod v Harmonie dvorani zaradi slovenskega doma v Milwaukee. Shod priredi organizacija Zedinjeni Slovenci, ki je izapočala akcijo za slovenski dom Pridite na shod vsi rojaki iz Milwaukee in okolice! Virginia, Minn. — Jake Jennis ^je bil qa municipalnem sodišču obsojen na 60 dnevno delo na o-krajni farmi, ker je bil obtožen pijančevanja in nepreskrbovanja svoje družine. Na municipalnem sodišču se je vršila obravnava proti Mrs. Sophie Rosich, ki je obtožena, da je poklicala na svoj dom Mrs. Mary iKlaschar ter jo pričela pretepati. Zakonska Rosich sta bila obadva obtožena dejanskega napada, nakar je Rosich morala plačati $12 kazni. Hibibng, Minn. — Odvetnika Ganon and Strižich sta sijajno zmagala v obravnavi Mike Uze-laka, kateri bi imel biti radi moralne pokvarjenosti deportiran v Jugoslavijo. Obtožen je bil na podlagi prodaje in kuhanja žganja. Ganon in Strižich pa sta dokazala na sodišču, da kršenje prohibicijske postave še ni nika-ka pokvarjenost, nakar je bil U-zelak popolnoma oproščen. — V ječi se nahaja še veliko oseb, katere so bile obsojene v deporta-cijo v njih rodne dežele, toda jim bo ta obravnava služila kot dokaz, da ni tako hudo, ako se prodaja žganje. Eveleth, Minn. — V parlor Dan Klabucharja so udrli policijski šef Glode in policaji kjer so zasegli sedem oseb, ki so igrale za denar. Vsak je moral položiti $10 varščine in Klobuchar pa — $100. Na sodišče ni bilo razen Klobucharja nikogar ter so na ta način zapadli položeno varščino. Klobuchar pa je bil obsojen na $100 kazni in stroške. Znatno poškodovan je bil mlajši sinček Tony rojaka Lenicha. Nahajal se je na cesti, ko je pridrvel motorni avtomobil tvrdke Geo. Mesberg. Fantička so prepeljali v bolnišnico ter je upati, da kmalu popolnoma okreva. Claridge, Pa. — Pa 10 letni mučni bolezni je preminula rojakinja Neža Polanček. Pokojna se je nahajala v Ameriki 16 let. Tukaj zapušča žalujočega soproga in enega brata. Philippi, W. Va. — V tukajšnji okolici so se pojavili bandi-ti. Pretekli teden so se napotili trije rojaki iz bližnje* premogar-ske naselbine v Philippi po svojih opravkih. Ko so se zvečer o-jkoli .9 ure vračali po železniški i progi domov, sta prišla nasprroti [dva neznanca. Spredaj sta šla ro-jjaka Frank Kariž in Frank Zaje, par korakov za njima^pa Mike Burnik. Neznanca sta jim pomolila revolverje nasproti ter zahtevala, da dvignejo roke. Karižu sta odvzela 494 dolarjev v gotovini. žepno uro. Zajcu pa samo dolar in 89 centov, kar je pač imel pri sebi. Burnik pa, ko je začul klic roparjev je stekel nazaj ter se skril na bližnjem pokopališču. Braddock, Pa. — Preminula je Marija Jerina, roj. Stepišnik. Bolehala je na vodenici. Pokojnica je bila rodom iz Ribnice na Štajerskem. Zapustila je žalujočega soproga in 3 nedorasle otroke. Barberton, O. — Preminula je rojakinja Marija Otoničar, roj. Malnar. Pokojnica je bila rodom' iz vasi Papeži. Tukaj zapušča žalujočega soproga, enoletnega sinčka, sestro omoženo Verhovec, v starem kraju pa stariše ter enega sina iz prvega zakona. Franklin, Kans. — Poročila sta se rojak Joseph Oblak in gdč. Fannie Poljšak. — Dolgonoga štorklja se je oglasila pri družinah Frank Aleš in Leo Hiti ter pri obeh pustila "moški" spol. — Rojak Jakob Cretnik iz Minden, Mo. si je pred nedavnim zlomil nogo. Stanje se mu je obrnilo na boljše. Standardville, Utah. — Po tridnevni bolezni vsled pljučnice je preminil rojak John Pujzdar v starosti 45 let. V starem kraju zapušča ženo in otroke, v Colorado Springs, Colo, pa eno sestro. --O- Sokolstvo. Dne 2. maja 1921 bo zapisan v zgodovini mestnega kopališča na St. Clair Ave. kot dan, ko je odsek Slovenskega Sokola prvikrat telovadil v njegovih prostorih. Telovadci še niso prejeli naročene oprave, imeli so le čevlje, razun onih, ki so imeli telovadne hlače in jopič že od preje, a so vseeno prišli in se vdeležili telovadbe. Pri prvem nastopu je bilo navzočih vsega skupaj 34 bratov. Telovadba se je vršila od 7. do 9:30 zvečer. Po končanih vajah so se šli telovadci kopat pod 'tuš' ker za kopalno bazen je bilo že prekasno. Pri telovadbi je bil navzoč tudi koncilman Damm. Bil je jako zadovoljen, videvŠi takoj prvi dan toliko naše mladine. Slovenski Sokol je lahko ponosen, cla je 'zopet oživel telovadbo. Vedno več članov pristopa. Sedaj je naraslo število telovadcev že do 62. V pondeljek, 9. maja bo zopet telovadba ob 7. uri zvečer. Opazovalec* -o-- STAVKA ANGLEŠKIH PRE-MOGARJEV. Southampton, 4. maja. — J. H. Thomas, tajnik angleških železničarjev, napoveduje, da bo stavka angleških rudarjev v teku 7 dni končana. Thomas se je danes vkrcal na parnik Olympic, ki je odplul v Združene države. — Odpotoval je v Ameriko radi slabega zdravja, poleg tega pa bo na letošnji konvenciji Ameriške delavske federacije zastopal angleške strokovno organizirane delavce. KOLIKO NAŠIH LJUDI JE V ČLANSTVU AMERIŠKEGA RUDEČEGA KRIŽA? Vsako leto nabira Ameriški Rudeči Križ članarino svojih starih članov in vpisuje nove. Poslednji članski poziv se je izvršil minolega novembra za leto 1921 Zato bo od občnega interesa, da se sezna, koliko Slovencev, Srbov in Hrvatov je pristopilo od>-nosno ponovilo svojo članarino v tej največji narodni ameriški ustanovi. Jugoslovanski Oddelek inoje-zične informacijske službe Ameriškega Rudečega Križa je vodil publiciteto in interesiral predstavnike naših društev in organizacij za stvar, s posebnim ciljem da dozna, koliko število njihovih članov se je vpisalo v A-meriški Rudeči križ. V svrho tega se je ta urad dopisoval z 2,074 društvi. Vrhu tega je isti urad pošiljal našim novinam dopise in članke o delovanju Ameriškega Rudečega Križa in njegovih načrtih za bodočnost. Jugoslovansko no-vinstvo se je v tem pogledu jako pohvalno izkazalo in obelodanilo ob tej priliki 129 člankov z 69,450 besedami, ki jih je ta urad razposlal, ne da bi spominjali velikega števila originalnih člankov, »pisanih od urednikov listov, komentiraj očih Ameriški Rudeči Križ. Kljub ponovnih prošenj, mnogo zastopnikov društvenih odbornikov ni smatralo vrednim odgovoriti, koliko število članov v njihovem društvu je pristopilo k Ameriškemu Rudečemu Križu. Vendarle moramo z zahvalnostjo poudarjati, da so dobljene informacije zadostne za dokaz, da so se ameriški Jugoslovani v velikem številu odzvali vabilu Ameriškega Rudečega Križa in s tem pokazali, da znajo ceniti delovanje Ameriškega Rudečega Križa tukaj in v njihovem rodnem kraju. V potrdilo tega naj govorijo sledeče številke: Slovenskih društev je 1,042, od katerih je 393 (37.7%) odgovorilo, da je 12,789 njihovih članov pristopilo k Ameriškemu Rudečemu Križu. Hrvatskih društev je 634, od katerih je 193 (30.5%) odgovorilo, naznanjajoč, da je 1 1.607 oseb pristopilo k Ameriškemu Rudečemu Križu. Srbskih društev je 398, od katerih je 123 (31%) obvestilo o številu vpisanih članov A. R. K. namreč 7,608. Skupaj torej, od 2,074 društev je odgovorilo 709, t. j. 3.3 od sto, ki so obvestila, da je 32,004 članov pristopilo k A-meriškemu Rudečemu Križu. Da se vidi, kako so se poedi-ne organizacije odzvale, prinašamo tu odstotek društev, ki so odgovorila, ime organizacije in število prijavljenih članov. 58% Hrvatska Sveža na Članov Pacifiku....... 396 55% Jugoslovanska Podpor. Zveza 'Sloga* 1 40 47% Slovenska Svobod. Podp. Zveza____ 904 47% Srpski Savez "Slo- boda"......... 789 42% Jugoslovanska Ka- liška Jednota ... 2231 38% Slovenska Dobrodelna Zveza .... 292 38% Zapadna Slovenska Zveza ........ 228 38% Slovenska Narodna Podporna Jednota 3717 36% Srpski Pravsl. Savez "Srbobran" . . 2054 36% Srpska Narodna Odbrana........ 1516 34% Narodna Hrvatska Zajednica ...... 7405 32 % Slovenska Delavska Podp. Zveza. 1711 30% Kranjsko - Sloven. Katol. Jednota.. 2847 30% Slovensko - Hrvatska Zveza ....'.. 67 26% Savez Sj edin j enih Srba ••Sloga" ... 3182 25% Hrvatska Zajednica Illinois ...... 1683 19% Jugoslovansko Rep. Združenje . . J. . 496 10% Mlada Narodna Hrvatska Zajednica. 43 10% Samostalna društva ........... 2303 Te številke predstavljajo člane in društva po vseh Združenih Državah in vsled tega morejo služiti za podlago nadaljnega izračun j en j a. Ako je 33 odstotkov društev dalo 32,004 članov, bi dosledno —da so vsa društva obvestila o številu članov v njihovem društvu — število organiziranih Jugoslovanov, ki so se vpisali v Ameriški Rudeči Križ, znašal (predpostavivši isto razmerje) lepo število 97,000 članov, oziroma 50 od sto organiziranih Jugoslovanov. Glede Slovencev samih bi to število potemta'ko znašalo okoli 34,000 članov. Ni vzroka dvomiti, da je isto razmerje obstojalo tudi med neorganiziranimi Jugoslovani, in ?adi tega moremo mirne duše trditi, da je preko 250,000 Jugoslovanov v članstvu Ameriškega Rudečega Križa. SLOVENKA DOBI SLUŽBO. Slovenka zmožna angleškega jezika dobi službo za hišno dela. Zglasiti se je na 1601 1 Waterloo Rd. (x) m M AL! OGLASI — VSEM ROJAKOM NAZNANJAM, da sem prevzel poprav-ljalnico čevljev in da popravljam čevlje kar najboljše po nizki ceni, Pridite ter se prepričajte. JOHN DROZINA 6910 St. Clair Ave. ALI IMATE kromatične harmonike naprodaj? Jaz vam plačam zanje dobro ceno. Zglasite se na 6532 St. Clair Ave. (104 PEERLESS AVTOMOBIL NA PRODAJ za 7 oseb; M.56; v zelo dobrem stanju. Proda se tudi Vim tovorni avtomobil (truck) Vi tona .Cena zelo nizka. Vprašajte na 14405 Thames Ave. (106 NAZNANJAM da sem preselil mojo trgovino z modnim blagom iz 5914 St. CLAIR AVE na 5911 St. Clair Ave. I. PRODA SE dobroidoča gostilna z V3o opravo. Vprašajte na 5302 St. Clair Ave. (105 NA STANOVANJE se sprejme štiri fante. Naslov se poizve v upravništvu tega lista. ( 1 05 HIŠA NAPRODAJ. Cena $6,600, v gotovini $3,100 Radi naglega odhoda v stari kraj sem prisiljen prodati svojo hišo skupno s pohištvom. Hiša ima 8 sob, štiri zgoraj, in štiri spodaj, kopališče, cementirano klet, verando zgoraj in spodaj in stoji na zemljišču, ki meri 35x 140. Hiša je vredna $7.500, toda žrtvovati jo moram ker moram čim preje zapustiti Ameriko. Ako mislite kupiti, se nemudoma oglasite pri MILOŠ BOIČ,— 14206 Sylvia Ave,, Collinwood, Ohio. KOFFEE KAPJDEN KAVA je najboljša kava, najboljše kvalitete: Prodaja se v kartonskih zavojih po en funt, P° vseh najboljših grocerijah. THE KAMDEN CO. PEČEMO IN POKAMO ^^LEVEUj^O^ LIBERTY SONDI IN VOJ NO VARČEVALNE ZNAMKE. Prodajte sedaj. Mi plačana« r gotovini takoj .Simon, zanesli vi prekupčevalec, soba 216 Len noxBldg.,, drugo nadstropja Vzemite vzpejačo. Vogal deveta cesta in Eucli dave., nad Si° ger Sewing Machine Co. Odp»" to do 8. ure zvečer. NAZNANILO! Uljudno naznanjam, da kadar rabite stenski papir, ga dobit® lahko pri meni po najnižjih ce' nah. Če želite imeti vaše s ob* papirane, oglasite se pri menu Vsako delo vam jamčim, cen® zmerne, delo solidno. Se vam priporočam Tel. Central 2373 R. Gramofonske zahtevajte novi ccnik Slovenske __ PLOŠČE m? preje $1.00 •št sedaj 85c VELIKA ZALOGA UR IN ZLATNINE. Wm. Sitter Mi05 ST. CLAIR AVENUB Cleveland, O. Anton Colarič 5385 ST. CLAIR AVE. KADAR ŽELITE prevažati pohištvo, ali kaj slicl,e' ga, oglasite se pri rojaku JOE KOTNIK 1057 E. 61. ST. Na razpolago imam dva *0' vorna avtomobila (troka) in Pa touring avtomobil za sedem oseb« Telefon: Rosedale 5466 Mv, i CONARD-ANCHORj Največje, najhitrejša ladje na svetu. S potniki se postopa nadvse prijazno. V vašem mestu je naš lokalen zastopnik. V Jugoslavijo. Buluariio. na Romunsko in Madžarsko. « » POŠLJANJE DENARJA po pošti ali brzojavno hitro, poceni, zanesljivo. Na uložke plačamo po 4% obresti. Prodajamo parobrodne listke. Javni notarski oddelek. AMERICAN UNION BANK Ivan Nemeth, predsednik GLAVNI URAD: 10 E. 22nd Street. PODRUŽNICA: 1597 2nd Avenue. New York City KRASNA ZIDANA HIŠA ZA 2 družini blizu '''Five Points" 5&5. Veliko zemljišče. Cena $12.000 na obroke. Pokličite Ont. 15 ali * pa pridite v sobo 246 Engineers Bldg. Slov. Nar. Dom prodaja vrtno zemljo s travo (ruševina ali vaze'). Kedor želi kupiti naj se obrne na John Marn — New York Dry Cleaning Co., 6220 St. Clair Ave., kjer dobite pogoje in ceno. CALABRIA i 17. MAJA Direktno v g K DUBROVNIK .......... $ 125 g B TRST ................. 9 Constanta preko Patras.. .$11'' t M Dodatno še $5.00 vojnega davka. PREKO CHERBOURG: * Mauretania ..........12. maia g S Aquitania (45647 ton) 24. ma]a w Pannonia ............4. jun"8 | 1 V Reko, Trst ali Dubrovnik 1 Kabina ............. $200 I Tretji razred ....... S125 A i,,,....... agBU'u ^ Pozor rojaki! Mi prodajamo in kupujem" tet zamenjavamo hiše, farme in l°te' Oglasite se pri Zdešar & Bolden 687 CUT RD. Stop 126, Euclid, Ohio^ swaaKssnrnMHsiniMBB**®®*' Frank Zakrajšek Najmodernejši pogrebni v Clevelandu POGREBNIK IN EMBALMER 1105 Norwood Kd. Tel. Princeton 1735— TEL. Rasedale: 4983 Avtomobili za krste, poroke pogrebe in druge priligg laaaaaaaiaagaPBfflaaaBBiMgg^ O.S. Princ' 245 Bell Randolph 6353- JOS. VOVK 1123 ADDISON RD. Ce„e Najlepši avtomobil za poroKe. nižje kot drugod. Se vam pnp°r0ggt.) Oglašujte v "Enakopravni ti!"