6. štev.
V Ljubljani, v rek 24. junija 1879.
Letnik VI
Inseratl se sprejemajo in velj4 tristopna vrtita:
8 kr., če se tiska lkrat,
1 - ,, u » „ 2 ,,
^ » ii II n ^ „ Pri večkratnem tiskanj »ena primerno zmanjša.
R ok o pl si
so ne vračajo, nefrankovana pisma se ue sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Florijanske ulice li. št. 19.
Politični lisi za slovenski narod.
Po pošti	prejemar velja :
Za celo leto	. . 10 gl. — kr.
«a poileta	. . 5 „ — „
«a četrt leta	. . 2 „ 50 „
V administraciji velja:
Z a celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta . . i „ 20 *a četrt ieta . . 2 „ 10
V Ljnbljaui na dom pošiljal velji 60 kr. več na leto.
Vredništvo je v Rožnih ulicah štev. 25.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Rojaki!
Z ozirom na naš oklic od 17. t. m. Vam naznanimo, da po poročilih naših pododborov velika večina volilcev dolenjskih mest želi, naj se za našega kandidata v tej skupini postavi
gospod grof Albin Margheri,
v 61 i k i posestnik v Otočicah pri Novemmestu, ki nam že poprej ni nasproten bil in je zdaj popolnem sprejel nas narodni program.
Zato vam ga tudi podpisani odbor toplo priporoča v enoglasno volitev.
Narodni volilni odbor
v Ljubljani 23. junija 1879.
Dr. Jan. BIeiwcis,
prvomestnik.
Možem volilcem kranjskih mest in trgov.
Ko bode ta list prišel večini naših bralcev v roke, bodo volitve po kmetiških občinah kranjskih že končane in — o tem ni dvoma več — vse v narodnem smislu, po volji ljudstva samega, ne po volji njegovih nasprotnikov. Do vrlih volilcev teh občin toraj danes nimamo druge besede, nego to, da smo ponosni na-nje, naj bodo tudi drugim v posnemanje.
Danes se obračamo le do volilcev mest in trgov po Kranjskem, a to velja tudi volilcem po drugih deželah, kjer bivajo Slovenci. Povedali smo že, da sama vlada želi v državno zbornico drugih poslancev, ker so Be ona in viši krogi prepričali, da z dosedanjimi Avstrija ne more naprej, ampak mora lesti le nazaj. Kdor namreč v 6 letih potrosi 100 milijonov gotovine , razen tega pa naredi še 500 milijonov dolga, pač ni sposoben za gospodarstvo, če bi prav s tem izdatno pomnožil si dohodke, a ne obtežil svojih podložnih preveč. Ali tudi tukaj je ravno nasprotno;
avstrijski podložniki ne le niso na boljšem, nego ua slabšem, Čeravao so jim davki viši od prejšnjih. Kmetijstvo prezadolženo hira, obrtuija in rokodelstvo nima dela in zaslužka zavoljo slabših časov iu tuje konkurence, tr-govstvo peša po obojih prvih, delavec strada, ker se zavoljo obožanja drugih stanov ta če dalje bolj množi, toraj ima posamezni manj zaslužka; le eden stan gre v kviško in to je stan hudodelnikov vzlasti drugih premoženju nevarnih. Vzrok tej žalostni prikazni je nekaj brezverstvo in liberalizem, slaba odgoja po brezverskih šolah, nekoliko pa splošno obubo-ževanje vseh stanov, t. j. revščina, ki potem ljudi do hudodelstev goni. Ti se potem pitajo na stroške davkoplačevalcev po ječah in če si že v teh svojo hrano sami služijo z delom, se godi to zopet le na kvar obrtnikom in rokodelcem, ki imajo rediti z tlelom svojo družino, razen tega pa še davke plačevati. Vsega tega je zopet kolikor toliko krivo slabo državno gospodarstvo zadnjih 6 let, kar je bila na krmilu tako zvana „nemško-liberalna" ali „usta-voverska" stranka.
Pa bo morda rekel kdo: „Saj tega ni zakrivila ta stranka, marveč zakrivilo je edino le ministerstvo Auersperg-Lasserjevo.
Res je to, ministerstvo ima v prvi vrsti klicati se na odgovor. Ali ministerstvo bo reklo: „Kaj moremo mi zato 1 Mi smo le tisti bili, ki smo imeli spolnovati naročila in ravnati se po sklepih državnega zbora, iz kterega smo bili posadeni na ministerske stole. Večino državnega zbora tožite, ne nas, mi smo morali tako ravnati — ali pa iti."
In vsak bo rekel, da imajo bivši ministri prav in da edina krivda, ki jih zadene, je ta, da niso rajši odstopili, nego bi bili spolnovali sklepe državnega zbora.
Sedanje ministerstvo Taaffejevo — prepričano, da po tej poti ne gre dalje, je sklenilo poskusiti vladanje z drugo stranko, ktero si misli pridobiti po novih volitvah. Da bi bila ta stranka različna od dosedaj v večini bivše, je ukrenilo, da se imajo volitve vršiti brez vsakega vladnega pritiska, da se jih toraj smejo vsi c. kr. uradniki vdele-žiti le kot volilci po svojem notranjem
Ljubljanske slike.
C<OS(>a sploh (domina lvxuriosa nata aut facta).
(Dalje.)
3. Gospa srednjega stanu (domina aut femina conjux). Sem spada vse, kar nosi gosposki klobuk, a ni doslej še omenjenega višega ali po državi plačanega stanu. Tukaj se že začne kolikor toliko ženska, kakoršno in za kar jo je Bog vstvaril, namreč pomočnica moža, ki ni le zato na svetu, da trati in po ganja, ampak tudi pridobiva, ki toraj v hiši ni le zavoljo lepšega, marveč tudi za korist in potrebo.
Odgoja njena ni bila namenjena na veliko gospo, vodila sta jo že bolj pamet sta-rišev in pa ozir na stan iu denarno zmožnost. Vendar tudi tukaj ni bila meja natančna, tudi
ta bi bila stopila na stanov lestvi na tisti klin, na kterem bi bil stal tisti, ki jo je snubil. Ženska se sploh misli zadosti izobraženo in sposobno za moža če tudi najviše vrste. Ali tacega ni bilo, in če je bil, je starišev zdrava pamet potegnila „žnoro", čez ktero dalje hrepeneča ali po mladostnih sanjah napihnjeno srce ni smelo skočiti, in tako je ostala v svojem stanu in se gaje privadila. Je ktera tudi, ki je še niže rojena, ali ktera, ki je po rojstva lestvi zlezla navzdol, ker sploh je pri ženskem spolu največ nerednosti. „Obleka dela žensko' — to je pravilo, kterega se naj svet drži, to hoče vsaka ženska, dokler si more špogati lepo in drago obleko.
Pravo gospo srednjega stanu, če se ne odteguje vsakdanjim življenja skrbem, je videti le ob nedeljah in praznikih zunaj doma, ker za-njo ni, kakor za prej naštete, vsak dan
nedelja. Takrat jo najdeš v cerkvi, pozneje na kakem javnem kraji, z možem in družino, popoldne tudi zunaj mesta kje ali zvečer v go-stilnici, kjer si tudi kaj boljega privošči in včasih celo pokaže, da jej kaka veča potrata ne de hudo. Koliko bolje pa tudi diši vsaka reč, če je zabeljena z zavestjo, da je zaslužena! Otroci so že bolj plašni in ne delajo drugim nadloge, tudi pri mizi in nikjer drugje nimajo besede.
V tem stanu je tudi že slovenščina bolj spoštovana deloma, ker nemščina za vsakdanjo rabo ni dosti gladka jeziku, deloma pa, ker je domovinsko čutje že bolj vkoreninjeno tudi ženi. Le na javnih krajih in če jo žgače napuh, češ da je nemško nobelj, pokaže, da tudi ona zna nemški — posebno, če pride med gospe više vrste; takrat jej kipi iz ust sloveča ljubljanska nemščina, ki se tudi „kubel-
prepričanji) a ne kot agitatorji. Iz tega že je očitno, da se ne bo noben c. kr uradnik prikupil vladi, niti delal v njenem interesu, če da svoj glas nenarodnemu kandidatu; bolj pa bo vstregel TaafTejevemu mini sterstvu, če ne da svojega glasu takemu kandidatu, ki je dozdaj že v državnem zboru bil ud dosedanje njegove večine ali očiten privrženec stranke njene, kakor so vsi kandi dati, ktere ponujajo tako zvani „ustavoverni" volilni odbori. Prav za gotovo se sme sklepati, da, če pride iz volitev zopet poprejšnja večina na dan, to Bedanjemu ministerstvu nikakor ne bo po volji.
Po vseh znamenjih namreč, ki se kažejo zdaj na političnem obnebji avstrijskem, ima unanja in notranja politika nastopiti drugo pot, pot do res boljšega. Tu velja najprej popraviti dosedaj storjeno škodo, zaceliti do sedaj vsekane rane, in za to je treba drugih ljudi, kajti dosedanja večina državnega zbora nima ne volje ne zmožnosti za to, ker še spoznati noče, da je grešila.
Vsakako toraj druge može v državni zbor, može, ki imajo razum, pa tudi voljo pomagati Avstriji in njenim prebivalcem iz zadreg, v ktere so prišli po „ustavovernih" Herbstovcih.
Prihodnjič bomo pokazali Vam kandidate, da si jih nekoliko nadrobneje ogledate.
Volitve.
V celjski okolici so se danes izvolili za volilne može krepki narodnjaki: Karol Šah, France Lipovšek, Valent. Zupanec, Andrej Žnidar, Gašpar Brežnik in France Glinšek. Polovičarska volilca od zadnjih volitev v dež. zbor: župana Maleta in Mravlaka smo odvrgli Z Goriškega smo dobili zopet več dopisov, iz kterih le toliko posnamemo, da bo kandidat društva „Sloge", gosp. Povše, če sprejme kandidaturo, težko zmagal, ker je ravno toliko volilcev za dr. Tonklija. „Duobus litigantibus tertius gaudet" — bati se je pri vsem tem, da bi ne zmagal tretji, t. j. gospod Winkler. Kakor pa prejšnjih pisem nismo ti-1 skali, tako tudi teh ne moremo. Mi Bi namreč ne moramo naložiti na rame očitanja, da bi bili s priporočanjem tega ali onega narodnega kandidata podrli tega ali onega ter s tem pripomogli vsaj kolikor toliko do zmage obojnim nasprotnega. Želja naša je ta, da bi se sporazumeli sami.
Politični pregled.
Avstrijske deiele.
V Ljubljani 23. junija. Jutri \olijo kmečke občine na Hrajn-skem, Gorenje- in »olenje-Av-strij*kem. Na Krajnskem pričakujemo, da bomo zmagali v vseh petih okrajih, štiri volitve bodo skoro enoglasne, le zoper grofa Barbota bodo glasovali Kočivarji, kteri mislijo, da ne smejo nikoli skupno postopati b svojimi slovenskimi sodeželani. V gorenji Avstriji zmagala bo katoliška stranka najbrže v vseh kmečkih občinah. V dolenji Avstriji je katoliška stranka postavila sedem kandidatov, pričakovati je, da bo vsaj v dveh ali treh okrajih zmagala.
Iz (»uHelje se piše, da bodo Poljaki iusinom še več sedežev vzeli, ko zadnjič, tako da bodo Poljaki imeli kakih 50, Rusini pa samo 10 poslancev. Čudno je to, če se pomisli, da je Itusinov več ko Poljakov namreč kake tri miljone duš, Poljakov pa le nekaj čez dva miljona, to se pa razjasni s tem, ker v mestih povsod poljski in judovski živelj prevladuje. Mi sicer tudi nemarno vzroka, Rusi-nov milovati, ker so za potrebno spoznali, pridružiti se ustavoverni stranki, kar jim pa no benega dobička ni prineslo, nasprotno so jih zdaj ustavoverci Poljakom izročili v milost in nemilost. Tako se samo kaznuje nemožko, polovičarsko postopanje.
Tudi ua nemškem flVmskem ne-majo ustavoverci povsod prve besede. Tudi tam hočejo katoliško misleči možje do veljave priti, in so se osnovali kot „patriotična" stranka, ter hočejo s to besedo povedati, da nečejo nič slišati o Prusiji in Nemčiji, kakor uekteri nemškoliberalci, ampak da hočejo pri Avstriji ostati. Kakor se čuje, bo ta stranka v nekterih okrajih prodrla svojimi kandidati.
Čelli so izdali volilen oklic, v kterem prav jasno dokazujejo, da nečejo nič več, ko ravnopravnost, in da ne mislijo na potlačenje nemških Pemcev. Pravijo, da ue morejo vstopiti v državni zbor, dokler ne vidijo dobre volje pri vladi, vresničiti vsaj tiste pravice, ki so narodom zagotovljene po ustavi. Samouprave češkega kraljestva se nikakor ne odrečejo, in trde, da bo taka avtonomija tudi nemškim Pemcem prav prišla v gospodarskem oziru; ostalo bo pa še vedno dosti vezi med kraljestvom ;n državo, tako da nemški Pemci
nikakor ne bodo odtrgani od drugih Nemcer Oklic je prav mirno in odkritosrčno pisan.
V Zagrelm je bil dr. Andrijevič ? deželni zbor zvoljen.
Iz Ifosnc se čuje o vedno novih prepirih med mahomedanci in kristjani. Poslednj nečejo Turkom več pokorni biti, ti pa, spodbujani po nekterih madjarskih vladnih organih, mislijo, da je še vedno vse pri starem, in da ,gjaur" nema nobene pravice. Ker se Tur kom ne more vselej prav dati, zato mnogi iz njih zapuščalo Bosno in se selijo v malo Azijo. Srečno jim pot!
V nanje države. Najvažnejši dogodek v zuuajni politiki je Ninrl mlit«lega Napoleona, sina prejšujega cesarja francoskega. Bonapartisti so zelo v zadregi, ker so tega princa vedno v zvezde kovali, nasprotno pa rodbino „rude-čega princa" zasmehovali. Zdaj pa ni druge rodbine Bonapartovega kolena, ko ravno ta „rudeči princ" ali „Plon-Plon", po imenu Jo-sef Paul Napoleon in njegova dva sinova, kterih eden je 19, drugi 17 let star. Če hočejo Bonapartisti pri svoji trmi ostali, sprijazniti se morajo sedaj s to rodbino. Tragičua smrt mladega princa na častnem polji krvavem dala bo rodbini Bonapartovi novega bleska, in tako bo ta smrt Bonapartistom prej v korist, nego v škodo.
Francii.skn skupščina se je preselila iz Verzelja v Pariz. Liberalci hočejo menda skupščino strahovati s parižkim mobom, kaj pa, ko bi socijalisti liberalce strahovati začeli? Potem bodo še radi v Verzelj nazaj bežali.
Izvirni dopisi.
Vijiil»! juni, 21. junija. (Dežman, Kromer, Vesteneck.) Nemškutarji so postavili troje takih kandidatov, kakor bi hoteli reči, da mislijo boj zoper slovensko narodnost z vso srditostjo nadaljevati, če je celi) na Češkem, kjer biva dvoje miljonov pravih Nemcev, zavladal nekov spravedljiv duh , ki hoče dokončano videti dolgoletno borbo med obema narodoma, na naše nemškutarje ta sprememba še ni imela vpliva, oni hočejo na Dunaj poslati tri može, ki se najbolj odlikujejo po za-gr ženem sovraštvu do vsega slovenskega I Delovanje teh mož je toliko znano po deželi, da ga pač ni treba na novo v spomin klicati vo-lilcem.
tajč" imenuje, ali pa tisti „tajč", ki ga malo izobraženi tujci k nam nosijo. Sploh se pa sme reči, da je narodna zavest tu že bolj razvita, sliši se celó prav lepa slovenščina, ki čedalje bolj spodriva „kranjsko špraho" ne le pri kuharicah, marveč celó tudi pri gospodi. Izjeme so — se ve da — tudi tu, dobi se tudi žena, ki, da-si rojena Slovenka, ne mara slišati slovenske besede in celó moža goni v nasprotni tabor. Če je tujka, se to samo ob sebi razume, ker kakor moški, bi tudi ženska raje nezrele trnjule zobala, nego bi se slovenščine naučila, in otroci, če prav je oče Slovenec, ne znajo nič ali prav Biabo slovenski in se pozneje tudi ne nauče, ker hodijo v nemško šolo.
Doma je gospa srednjega stanu že bolj žena in mati, nego le gospa. Mož ni podjarm-ljen, k večemu imata oba enako veljavo v hiši, domač prepir je večkrat, a nikdar hud in dolg, vrti se vedno le okoli domačih zadev in poslov, zamera ni dolga, omedlevic skoro ni in krepka beseda moža je strel, po kterem vse vtihne. Jezik je domači slovenski, v tem se pogovarja
z otroci, ukazuje poslom, le če se govori kaj tacega, česar naj bi nemščine nezmožen posel ne razumil, se pokliče na pomoč nemščina; pohajkovanje ni v navadi, dela se z rokami ali umom, a dela se, zato je tudi življenje bolj moralno, otroci manj razvajeni. Če je bogastvo pri hiši, je odgoja otrok, posebno deklet, včasih tudi preveč gosposka, izrede se gospodične, ki niso potem za noben stan, ker so za višega premalo omikane, a za nižega preošabne.
Vendar smemo reči, da gospa srednjega stanu narodnemu razvitju in javni morali ni toliko škodljiva, ker ne daje v nobeni teh reči toliko pohujšanja, kakor gospč viših stanov. Nahajajo se tudi take, ki so v obojem odločno koristne in kterih rodovine dajo domovini svoji zveste sinove in hčere, ki potem množ<5 število borilcev za narodne pravice. Vsem takim čast in slava, naj jih bo čedalje več !
Tukaj Be tudi bolj poredkoma zgodi, da bi žena moža in premoženje na kaut spravila, če on noče. Je že več prave ljubezni med njima in če je ni, Be ženo ne prijema zmiraj z rokovicami, je pač manj galanterije, a tem
več resnobnosti, kar pa domačega miru in ro-dovinske sreče ne kali. Vsako mlado drevo se da vpogniti, le o pravem času se ga moraš lotiti. Mož je pač glavni reditelj družine, a vendar ne tako, da bi vse sam skup nosil, marveč mu tudi ona pomaga. Zato se premoženje množi ali vsaj brez posebnih nesreč ne razpada, pa ne na stroške davkoplačevalcev.
Ko Be postara, se bolj donui drži, le včasih se pokaže še v družbi, posebno z otroci, če so dosegli take stopinje, da more mi-nje ponosna biti. Potem je unukom jako priljubljena, ker jim nosi sladkarije in z neskončno potrpežljivostjo prenaša vse njihove razposajenosti. In „stara mama" je tako srečna pri tem, kakor morda še v svojem življenji nikdar bila ni. Kedar umre, gredo za pogrebom otroci iu unuki, pa tudi drugi ljudje, kteri so jo spoštovali in kterim je kaj dobrega storila.
4. Gospa za „škrip-škrap" (domina ad honores). Ta v gosposki stan le še gleda ali se vriva, pod gosposkim klobukom, podloženimi lasmi, pod zlatom in srebrom, pod svilo in žametom pa navadno druzega
Vendar voljeni še niso! Na naših volilcih je, da nemškutamkim nakanom nasproti stopijo. Vsak Slovenec, ki nima polževe krvi, in ki ima le trohico domovinske ljubezni v svojem srcu, vedel bo, kako se obnašati pri volitvah nasproti takim kandidatom. Kdor teh treh enega voli, nosi že Kajnovo znamenje na čelu, on je moralični ubijalec svojih slovenskih rojakov. Izdajalec naroda pa je tudi oni, ki k volitvi ne gre, ker tako neposredno pomaga nasprotniku do zmage. Kajti Dežman, Kromer in Vestenek, ako bodo izvoljeni, se bodo pri vsaki priložnosti oglašali, kjer bo treba pobiti prošnje slovenskega naroda.
Vesteneck ne bo voljen , tu pa poznamo naše Gorenjce in Notranjce predobro kot korenjake, da bi se mu prevariti dali. Tudi Kromer ne bo voljen, ako bodo volilci dolenjskih mest složni. Črnomelj in Metlika, Ribnica, No-vomesto bo stara garda slovenska, zatorej pričakujemo od vrlih Črnomaljcev, da bodo enoglasno volili narodnega kandidata, čeravno so oni druzega kandidata želeli. Ako bo sloga vladala in goreče rodoljubje navduševalo volilce, da bodo vsi narodnjaki na volišče prihiteli, potem nam je tudi zmaga na Dolenjskem gotova.
V Ljubljani imamo Slovenci težko stanje, ker uradniki so večinom na nemški strani, narodne so nam v obilni meri iz dežele izgnali in z Nemci nadomestili. Tudi uradniki ne verujejo prav v spremembo sisteme, akoravno nekaj tacega slutijo , pa držali se bodo stare sisteme tako dolgo, dokler TaalTe ne spregovori ostreje besede z njimi. Ako ministerstvo res misli na spravo z narodi, potem naj prestavi Blovenske uradnike na Slovensko, nemške pa na Nemško. Uradniki se motijo, ako mislijo, da bo vse pri starem ostalo, toliko bi morali poznati politično vreme, da bi čutili veliko premembo, ki se je že zdaj vršila, ko še staro ministerstvo ni odstopilo, in ko je edini Taaffe že tolik prevrat prouzročil. Naj bo uradnikom povedano, da bodo po volitvah vsi ministri odstopili razuu edinega Taaffeja, in da stopijo potem drugi nam prijaznejši možje v ministerstvo, in med njimi najbrže tudi Hohenwart. Ravno Hohenwart pa še menda ni p o z ab i 1, kako so mu ravno uradniki nasprotovali, ko je prvič minister postal, in on bo zdaj vedel, kaj ima s takimi uradniki početi. Kajti zdaj ga ne bo vrgel noben Beust
in noben Andrassy, tega naj si bodo nemškutarji v svesti! Kakor so morali naši narodni uradniki romati v Bukovino, Šlezijo in Tirolsko , tako se zna kedaj pripetiti tudi takim uradnikom, ki še zdaj ne nehajo sovraštva kazati našemu narodu, in ravno s tem bodo pokazali to sovraštvo, ako volijo take može, kakor so Dežman, Kromar in Vesteneck.
Neodvisnim meščanom smo že dostikrat ua srce pokladali, kake dolžnosti imajo do domovine. Posebno Ljubljančani naj pomislijo, da le narodna stranka dela za povzdigo in pro-cvet Ljubljane, ker jo hoče povečati za glavno mesto vseh Slovencev, ker jej hoče pridobiti vseučilišče, višo sodnijo itd., vse reči, ktere nemškutarji pobijajo, ker oni hočejo, da bi Ljubljana vedno ostala neznatno provincijalno mesto brez pomena in vpliva v državi, ker bi bilo vsako povišanje Ljubljane na škodo nemškemu Gradcu, ki je vsakemu nemškutarju na srce prirastel.
Mnogo je žalibog še ljubljanskih meščanov, ki v svoji nemškutarski zaslepljenosti naprej živč, in se duševno hranijo po nemškutarskih in nemških listih, ki srečo vedno le obetajo, a nikdar v resnici ne prinesejo.
Daj Bog, da bi pravo izpoznanje kmalo prodrlo do vseh prebivalcev te lepe dežele, da bi vsi rojeni Slovenci začeli ljubiti svojo mater, slovensko domovino, in da bi tudi med nami živeči Nemci spregledali, kako naravno in nepravično bi bilo , ako bi še dalje smatrali se za naše gospodarje, ko so v resnici le gostje, kojim nič slabega ne želimo, ako nam prepustijo naše prvorojenstvo, ki je po pravici naše v naši deželi 1
Iz Novega mesta, 22. junija, (f Karl Rozman.) Naznanjam Vam, da je danes ob 5. zjutraj g. Kare! Rozman, znani narodnjak in nabiralec za tukajšnji „Narodni dom", vsled mrtvuda umrl. Včeraj je prišel zdrav in vesel iz Šmarjeških toplic domu in čez 21 ur je zamrl. Žena njegova s čveterimi nepreskrbljenimi otroci je v obupnem stanu, kajti ranjki je bil v zadnjem času v neugodnih denarnih razmerah. — Mi pa, pri že tako pičlem številu narodnjakov, zgubimo z njim vedno zanesljivega narodnega volilca.
Iz jtiitske «lolinc na Koroškem, 18. junija. (Krščanski nauk v ljudskih šolah. — Volitev.) Častisti bralci „Slovenca"! se bodo še spominjali, da je bilo rečeno, kako
težavno je za g. kateheta, ker predpisanega katehisma več rabiti ne morejo in da otroci iz krščanskega nauka le to znajo, kar se jim z velikim trudom v glavo v cepi. Tega je krivo, kakor znano, fanatično ponemčevanje po tukajšnjih ljudskih šolah, ker se otroci malo ali celó nič slovenski čitati ne uče. Velečastito knezoškofijstvo je sicer v imenu vseh podpisanih g. katehetov z neovrgljivimi razlogi priporočano prošnjo vložilo na deželni šolski svet, da bi se otroci toliko slovenski čitati učili, da bi katehizem rabiti zamogli, ali prošnja ni bila uslišana, potem je rekuriralo škofijstvo na ministerstvo uka in bogočastja in tudi tukaj je bila se ve da prošnja odbita s pristav-kom, da vspešni poduk o krščanskem nauku ni odvisen od učenja iz knjige in da so tudi iz takih nemških šol pred 1848. letom za državo in cerkev izvrstni možje se odgojevali, tega pa menda gospod minister ne vé, da je večina ljudstva iz takih šol v nevednosti ostala kakor zdaj. —
Volitve so pred durmi; 5. julija je volitev kmečkih poslancev, 10. julija pa voli velikopo-sestvo. Menda ni dežele po celi Avstriji, kjer bi prebivalci tako nevedni bili v političnem oziru in torej tudi zastran volitev, kakor so koroški Slovenci. Močno čutijo sicer težka bremena, ki se jim nakladajo, toda voljno prenašajo vse. Vzrok te politične nevednosti je pa ta, ker večidel kmečkih ljudi uič ne bere, časnikov pa že celó ne nemških ne slovenskih, ker nobenih pravilno čitati pa tudi razumeti ne more. Nekaj je pa te nevednosti kmečkih ljudi kriva tudi duhovščina, ker razun duhovnov iz Štajarskega in Kranjskega, ki tukaj služijo, je med koroškimi duhovni domačini le malo odločnih narodnjakov, ki bi ljudstvo pod-učevali in vzbujali v narodnem duhu. Ni čuda, ker se v celovškem bogoslovji pod sedanjim ravnateljstvom narodui duh zatira in se celó nerado sliši, ako se slovenski govori. Tako pride, da se koroški Slovenci večinoma narodnega duha še niso poprijeli in jih veliko ne vé in se tudi ne zmenijo, v kterem jeziku se otroci v šolah podučujejo. Ravno tako malomarni so pa tudi zastran volitev, kar očitno priča tudi to, ker jih je v neki srenji pri zadnji volitvi deželnega poslanca v celovškem okraju k volitvi volilnih mož komaj toliko prišlo, da so volilne može imeli. Tako častiti bralci že lahko iz teb črtic spoznajo žalosten položaj koroških
nič ni, kakor napuh, naslonjen na nevednost, Govorica njena utegne pač biti visoka in ba-harijska, a brž pogleda iz nje neolikano3t. In res zna komaj brati in pisati, kar jej je še iz šole ostalo, ali pa še tega ne. Tem bolj drdra jej pa jezik in najrajše ,,kuheltajč", če ga je le toliko zmožna, da se jej pri vsaki drugi besedi jezik ne zatakne, ker je te vere, da se k gosposkemu klobuku najbolje poda nemščina, bodi si kakoršna koli. Če jih je več skup, navadno opravljajo ali hvalijo krščence, se ponašajo s svojimi otroci in grajajo druge, devljejo na reščeto zakonske, neomožene in neoženjene, in to delajo že koj mlade, kajti če še ne znajo prav, se nauče kmalu po sta-rejih. Zunaj doma se obnaša ta vrsta ženske še bolj gosposko, kakor najviša gospoda, se sili v vsako uoblejšo družbo in tam vriva se na prvo mesto; ogiba se pa svoje vrste diuž-nic. Vzlasti živež mora biti izdaten, kakor za kmetiškega hlapca, in če gre z družino kam v okolico, plača mož toliko kakor tri druge družine skup. Pri tem pa se vendar šemi z gosposkimi manirami in rokovicami, čeravno
je večkrat teh bolj škoda, kakor njene kože. Otroci so tudi kakor popotne opice našemljeni, odgoje doma ni nobene; sinovi hodijo v šolo, ker so namenjeni za boljši stan, kakor je očetov, hčere pak se, ko so nekoliko odrastle in navadne dekliške šole dovršile, uče kaj druzega, morda celo francoščine in godbe, na skrivnem ali celo očitno bero pa romane, kar lahko store, ker mati in oče tega navadno ne razumita, se nosijo kakor gospodične najviših stanov in se tako pripravljajo na to, da bi postale zmožne osrečiti s svojo osebo kakega mladenča boljšega stanu ali uradnika, ki bi jim šel na limance. Mati jih vodi nališpane po vseh krajih, tudi na plese, in kedar jih vidi tu rajati z gospodiči njenega dopadajenja, se jej smeje srce in iz ust jej buhnejo besede: „Oh, kako so lepe I Prav po materi so ratale." Včasih se res primeri, da kaka hči vjame klina, večkrat pa vjame klin njo in potem --no, pa saj se vsaka veša prismodi,
če v ogenj sili.
' Doma je življenje zakonsko čisto mrzlo,
| govori se več o opravkih, kupčiji, dobičku,
nego se mečejo prazne sladke besede sem ter tje. Včasih je tudi ta „gospa" v prid hiši in obrtniji, vsaj pa doma hišo oskrbuje, če že možu pri zaslužku naravnost ne pomaga. Škodljiva je narodnemu napredku le, če je taka, kakor je tu naslikana, marsiktera — posebno če je že bolj izobražena z doma narodna — obdrži pod gosposkim klobukom, če ga prav ni od mladih nog nosila, še narodno srce in odgoja svojo deco v narodnem duhu. Sploh je vsakega prevrata v tem obziru kriva le nevednost, ki potem rodi pretvezo in napuh, vzlasti če se more potrkati ob polno mošnjo.
Nahaja se te ženske posebnosti največ v obrtnijskem in rokodelskem stanu in je veli-krat vzrok, da ta stan hira ali si vsaj v dveh, treh letih ne more kupovati gradov. „Vsak po svojem stanu" — če ni zaslužka, se mora pa tudi potrata skrčiti — to bi moralo veljati tudi tu in potem bi ne bilo morda toliko pritožeb o .slabih časih in pičlem zaslužku, kakor se jih zdaj prepogosto sliši v Ljubljani.
(Dalje prih.)
Slovencev in da imajo nasprotniki pač lahko delo pri volitvah in je tudi sedaj posebno v celovškem okraji malo upanja, da bi naš ne-utrudljivi g. Einšpieler državni poslanec bil, kar sicer iz vsega srca želimo.
liivno, 15. rožnega cveta. (Binkoštni prazniki.) Človeku je prirojeno veseliti se spomina vrednih dni, posebno pa praznikov, že nedelja sama na sebi ima nekaj nenavadnega, ker je dan početka in posvečenja, temveč pa prazniki, ki se obhajajo samo enkrat v letu. To veselje se čuti sicer pri vseh katoličanih, samo da ga v raznovrstnih krajih bolje pokazati znajo. V krajih, kakor na Kranjskem, kjer ima katoliška vera zdatne pripomočke, se ti prazniki slovesno obhajajo, tukaj v Bosni, ko so se krščanskim obredom tako rekoč še le vrata odprla, pa človeške srce marsikako veselje pogreša; vendar ima tukaj vsaka mala Bvečanost dvojno vrednost, ker pride nenadoma.
Navadno so prazniki minuli kakor drugi dnevi, vendar ne s toliko slovesnostjo, ko o veliki noči. Poglavitni omenenja vredni slučaj je: narodna veselica v ponjedelek popoldan. Ta je že starinska navada, še od srečnih časov bosanske svobode in čuditi se je, da se z drugimi lepimi vred že davnej ni zatrla.
Omenjenega dne popoldan zbralo se je katoličanstvo vsega mesta na kake pol ure oddaljen prostor „pod rastom." Tu je bilo videti poteptano travo, znamenje, da so se že večkrat na njih zabave vršile. Tu stopijo v kolobar držeči se za roke in sicer vsaki spol in vsaka starost za se, in igrajo „kolo". To je pravi narodni ples, sedajnim plesom čisto nič podoben ; ne samo da je brez godbe, tudi 6ukanje okol svoje osi ni pri njem videti, te muč „ide sad na levo, sad na desno" in potem pod sokami, kakor smo še mi nekdaj kot otroci poskušali „trden most". Med tem se prepevajo narodne pesmi, kterih konec je pa začetku enak, dasiravno so po uro dolge. Med mnogimi so tudi dve novi vpeljali ; pri prvi se je večkrat slišalo „tužan sultan suze briše jer on nejma Bosne više." Proti mraku še le se veselica konča in prepevaje so se vračali proti domu Radovednih vojakov nas je bilo precejšnje število, toda pristop k njih veselicam ni bil dovoljen, ker pri takih priložnostih Bošnjak ne trpi tujca med seboj. No, pa bi se bil vsak kmalu naveličal gledati, ker ta ples je bil podoben skakanju onih divjakov, ki sem jih ma lane v Robinzonu videl.
Svečanost sv. Telesa je bila pa že bolj sijajna. Pri procesiji so bili nazoči vsi častniki in uradniki, in dve stotniji vojakov z novo zastavo in godbo. Pol stotnije šlo je pred ne besom, kteri so pri vsakem znamenji po enkrat VBtrelili; pred njimi je šla šolska mladina b šolsko, cesarsko in slovensko zastavo. Nebo so nosili podčastniki od „artilerije", straža krog nebesa pa je bilo 12 podčastnikov našega polka. Duhovščina (gg. frančiškani) je bila oblečena v srnate, kakoršnih sem še malo videl posebno monštranca je bila jako lepa, bila je namreč prvikrat v rabi, ker pred enem mes cem še le jo je kupil naš polk v zahvalo za trud poveličevanja o priliki blagosljovljenja naše zastave. Vse je bilo v najlepšem redu samo pevcev je manjkalo, in prepozno je b:lo naše snidenje , drugače bi se bili tudi o tem obnesli. Kako se je to Bošnjakom dopadlo, mi ni treba praviti; se ve ti ao cerkvenih sve čanosti še jako malo vajcui.
Naša vrtnarija lepo cvete, včakali smo že cvetlice, salato, grah, redkev itd. Večkrat se snide mo na kakem vrtu in zappjemo kako
našo, pri kteri priložnosti Bošnjaki usta in oči odpirajo, posebno ako pride ktera jugoslovanska na vrsto.
Vojaška nabera se je pričela, in tukajšne ženBke so že počele naše posnemati, večkrat ktero videti jokajočo se za kakim voglom, ctere bo sin ali brat mogel Bkoraj nositi ,micko." Sicer bi jim one morale le privoščiti, da pridejo malo med svet, ali kdo se bo ustavljal materni in bratovski ljubezni! Brambovna postava se po vseh gostilnah rešeta, in priča sem bil zadnjič, ko se je nekdo izrazil: „da uejmam otca i majke, ne bil bi vojak", ali drugi mu odgovori: „budala , onda ne bil bi uiti čovjek." Turčini Be pa tega boje, in iz tega in še marsikterega druzega vzroka jako zapuščajo Livno ; te dni jih gre nad 300 proč. Iz tega se vidi, da se tudi njim ne godi tako, iakor marsikteri časniki pravijo, mogoče da, kjer so madjarski in nemški polki, se kristjanom kaka krivica zgodi, ali tukaj vLivnu se lahko vsak prepriča, da smo ljudem za dobroto v varstvu in omiki, saj je Kranjec za vse dober, za udariti pa še najbolj.
Domače novice.
V Ljubljani, 24. junija. (Volilni shod) v čitalnici je bil v nedeljo prav obilno obiskan. Vdeležilo se ga je kakih 200 volilcev. Ker korespondenca centralnega odbora z raznimi kandidati še ni končana, in ker je v Ljubljani treba velike previdnosti, ako kočemo zmagati, sklenilo se je, naj ae snidejo volilci zopet v četrtek zvečer, tačas se bo kandidat definitivno postavil. Do tje bo namreč mogoče zbranim volilcem nasvetovati moža, ki bi imel zaupanje vseh krogov ljubljanskega prebivalstva. Zato naj bi se volilci sešli v prav obilnem številu.
(Naš kandidat za dolenjska mesta) je, kakor je razvidno iz oklica na prvi strani da našnjega lista, g. A lbi n grof M argheri. Naj toraj naši narodnjaki po teh mestih popri-mejo se ga z vso močjo. Več o vseh naših in nasprotnih kandidatih bomo spregovorili v prihodnjem listu. Le to zopet ponavljamo, da se našim ni treba nič bati, volitev je popolnoma prosta, toraj naj se nasprotnim hujskačem le krepko na noge postavijo.
(Odbor družbe kmetijske) je v seji 15. dne t. m., ktere sta se udeležila tudi zastopnika c. kr. deželne vlade in deželnega odbora, določil, kako se ima državna podpora za letošnje leto, ktero je objavil naš zadnji list, razdeliti in obrniti. Prihodnjič poročamo več o teh sklepih. — Danes naj le to objavimo, da je družbi kmetijski, ki je leta 1877. prošnjo izročila c. k. deželni vladi za naatavo toliko c. kr. živinozdravnikov, da dolenska, notranjska in gorenska stran dobijo po enega takega ži vinozdravnika, je došel dopis si. deželue vlade, ki jej naznanja, da po sklepu Nj. veličanstva cesarja od 2. aprila t. 1. dobimo na Kranjsko še dva c. k. okrajna živinozdravnika. V ktero mesto eden ali drugi pride, bode vlada določila po dogovoru z deželnim odborom.
(Knjige iz zapuščine rajnkega g. Para pata) se prav po ceni lahko kupijo pri materi rajnkega gospoda na Bregu v Matični hiši, v II. nadstropji.
(„Brencelj" Št. 11,) ki se je ravnokar razposlal, je pripravljen ves za volitve. Ljubljančanom posebno priporočamo, naj bero ono, kar govori „Pavliha" o Dežmanu.
Vabilo k naročevanjn
„SLOVENCA".
„Slovenec" velja kakor dozdaj: Za Ljubljano: Na dom pošiljan za celo leto 9 gl. — kr.;
„ pol leta 4
50
ii	n
,,	10 „
— „	70 „
_	7
s*	1
„ „ „ „ četrt leta 2 „ 30 „
„ ......en mesec 80 „
V administraciji sprejeman;
Za celo leto.....8 gl. 40 kr.
„ pol leta.....4 „ 20
„ četrt leta.....2
„ en mesec .... posamezne številke . . .
Po pošti:
Za celo leto.....10 gl. — kr.;
„ pol leta.....5 „ — „
„ četrt leta.....2 „ 50 „
„ en mesec.....— „ 90 „
posamezne številke . . . —■ „ 8 „ Za bogoslovce, dijake in učitelje:
Za celo leto.....6 gl. — kr.;
„ pol leta..... 3 —
četrt leta
1 „ 50
List pošljemo vsem dosedanjim naročnikom. Kdor se ne misli naročiti, naj ga pošlje nazaj, ker ga sicer smatramo kot naročnika. Tudi prosimo tiste gospode , ki naročnine še niso poravnali, da bi to storili prej ko mogoče, da tudi mi poravnamo račun v tiskarni.
Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postanweisungen)
opravništvu,
Stari trg, hiš. štev. 16»
Razne reči.
- „314 zvezkov Bibliothek der Kirchenväter"
je na prodaj, zvezek po 15 kr. — Kdor želi to koristno delo kupiti, ki Be pri knjigotržcih po 24 kr. zvezek prodaja, naj Be obrne do opravništva tega ÜBta!"
— Duhovske premembe v ljubljanski škofiji: Č. g. Ignacij Ključevšek je dobil faro Spodnji Log (Unterlag) na Kočevskem.
Prošnja
do si. mestnega zbora ljubljanskega. Mestni magistrat je zapovedal, da ne Bme noben kmet, kdor si bodi, dveh vozov vkupej zvezanih skozi mesto peljati. Ne razumemo, čemu je ta prepoved dobra, to pa vemo, da nam posestnikom na močvirji mnogo sitnosti in škode dela. Zakaj pa so kmetje po dva voza vkup sklepali? Zemlja na močvirji je namreč zelo vlažna in mehka, težek voz se ne Bme naložiti, sicer se ves v zemljo vdere in ga ni moč do ceste pripeljati. Zato so jemali po dva voza s seboj, oba nekoliko naložili in speljali do ceste, od tam so ju konji vkup sklenjena lahko naprej peljali po cesti. Da bi se v vsak voz en konj vpregel, ne gre, ker bi bilo potem potreba dveh ljudi namesto enega. Posebno nam je to zdaj o košnji sitno, ker potrebujemo dvakrat toliko časa, tedaj tudi dvakrat toliko denarja, da avojo mrvo iz močvirja domu spravimo. Prosimo tedaj si. magistrat in si. mestni zbor, naj to prepoved prekliče, ki nam toliko sitnosti dela, saj škoda zadene tudi mnoge Ljubljančane, ki imajo se-nožeti na Močvirji.
V Ljubljani 18. rožnika 1879.
Eden v imenu njih več.
Loterijske številke 21. junija. V Gradcu: 72, 49, 65, 69, 78. Na Dunaju: IG, 81. 14, 9, 1.
TeleKrnllrne «ivnnrne cen* 23. junij». Panirn» rent» 06.80 — ftreberna rent» 68.40 — filata rent« 77.85 — 18601etno državno posojilo 125 90 ttankine akcije 828 — Kreditne akcije 260.50 — London 16 85 — — Ce«. kr. cekini 6.48. — 20-frankov 9.22.
Izdajatelj in ogovor vrdik Filip Haderlap.
J. aniovi nalmiki v Ljunjni.