»Id dnevnik ▼ Združenih državah Velja x* Tae leto ... $6 00 Zrn. pol leta.....$3.00 S Za New York celo leto « $7.00 I Za inozematro celo leto $7.00 S NARODA j Issued every day except Sundays ta and legal Holidays. List slovenskih delavcev v Ameriki« 1EUEFOW: CORTLAHDT 2876 75,000 Readers. Entered as Second Class Matter. September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., unuer Act of Congress of March 3. K0. 256. ŠTEV. 256. NEW YORK, SATURDAY. OCTOBER 31, 1923. — SOBOTA, 31. OKTOEfeA 1925. 1ELEFON: CORTLAWDT 2876 VOLUME XXXIIL — LETNIK XXXIII GEN. SARRAIL BO ODSTAVLJEN General Sar rail, dosedanji poveljnik v Siriji, bo najbrž odstavljen radi dogodkov, ki so se za vršili v Damasku. — Protesti Združenih držav in Anglije radi bombardiranja mesta so povzročili v Parizu reakcijo proti poveljniku v Siriji. PARIZ, Francija, 30. oktobra. — Ker zahteva? ta ameriška kot angleška vlada informacije glede obstreljevanja Damaska, katero je odredil gen. Sarrail, so se pričeli tukajšnji francoski vladni in politični krogi zavedati resnosti položaja v Siriji. Narava francoske administracije v mandatnem o-zemlju Bližnjega iztoka bo eden prvih in najbolj resnih problemov, s katerimi se bo morala- pečati nova vlada. Včeraj zvečer je vlada sklenila takoj odposlati v Sirijo visoko-stoječega civilista, da sestavi polno poročilo ter ukaže generalu Sarrailu, naj se vrne v Francijo. Glasi se, da bo novi pooblaščenec Paul Boncour, odličen socijalistični voditelj ter aktiven član Lige narodov. On je sestavil predlogo za skrčenje francoskega vojaškega aparata. Agitacija proti generalu Sarrailu, katerega dol-že, da je odgovoren za kaotično stanje, je postala se bolj intenzivna. Skoro z vseh strani zahtevajo njegov odpoklic. Čeprav ga je zun. urad imenoval visokim komisarjem v Siriji, je zunanji minister Briand povedal včeraj ministrskemu predsedniku Painleveju, da ne bo branil visokega komisarja, če bi bila stavljena v poslanski zbornici kaka interpelacija, tikajoča se njega. Vprašanje Zdriiženih držav glede položaja je imelo obliko ustmenih poizvedovanj ameriškega poslaništva v imenu državnega departmenta. Ameriško poslaništvo je poudarjalo potrebo zavarovanja ameriških življenj in lastnine v Damasku. V strogem smislu besede ni bil vložen nikak protest, vendar pa se je pojasnilo francoski vladi, da Združene države ne pričakujejo, da bi bili njih državljani zopet izpostavljeni brezobzirnemu artilerijskemu ognju, brez primernih in obširnih svaril. V kolikor je znano dosedaj, ni bilo izgubljeno nobeno ameriško življenje. Skorogotovo bo general Sarrail odpoklican, in kot njegovega naslednika omenjajo generala Gui-laumata, ki poveljuje sedaj francoskim četam ob Renu. Izza dogovorov v Locarno se je važnost službe generala Guillaumata očividno zmanjšala. Zmožnosti tega generala bi prišle v večji vpoštev v Siriji, kje rbi lahko ustanovil red ter zavaroval življenja. PARIZ, Francija, 30. oktobra. — M. Millerand, prejšnji predsednik Francije, je zahteval včeraj v senatnem komiteju odpoklic generala Sarrail, francoskega visokega komisarja v Siriji. Rekel je, da je general Sarrail odgovoren za smrt 3000 francoskih vojakoy ter resno oškodovanje ugleda Francije, ker je skušal pokriti napake stranke, ki ga je imenovala na to mesto . V nekem poročilu, ki je došlo od generala* Sar-raila, se glasi, da je bil v Damasku zopet uveljavljen mir. / —— — —---:-=-- Cankovov brat usmrčen IJar,lcn,)mk' katerega sosedje y 5Qf£j| | opozorili na kruto ravnanje 7. otro- » kom, lžaj j<* rtvo. ho soda j objavljen prejšnji j tozadevni sklep, v kater^pra so no-! • . - . , , - , , „ . .... ^ .. .. , . zjutraj svoj novi kabinet, katere- koe privolili tuai nacnonalci.' • ,, , , -, , v. ,, - .. , . , , ga je popoldne odobril predsednik Nemški nacjjornalei so bdi takrat , „-.. ,. .... , . republike. Doumersue. Življenje zadovoljni s tem. da se zarrsi pri-1 - - , . . . . . . 1 ministrstva, ki je .popolnoma or- eoto delo. i PARIZ, Francija, 30. oktobra. — Grško-bol-garski spor je stopil včeraj definitivno v^štadij preiskave Lige narodov, ko je izjavil svet Liee .zborujoč v francoskem zunanjem uradu, da sta obe na-to. deželi zadostili zahtevam ultimata glede preneha- PARIZ. Francija. 30. oktobra, 'aul Painleve j,* sestavil včeraj KARLSRUHE. ranizaeija levice. je problematik -i no. Dvomljivo jo. ee bo moglo Nemčija. 30. oktobra. — Včeraj je bila sloves-, „„ v „ , • ... J . prenesti vihar, ki se zbira sedaj no proslavljena stola obletnica;. , , . . . ..... na parlamentarnem obzorju ui ustanovitve slavne politehnike.' ... c- . - , . . ... , .....1 ..... , akutni finančni problemi, ob- I)ipl«-matieni zbor ni naivisji dr-' . ....... . . .... . lenem z op racijami v Siriji in ^la- za vm uradniki so prisostvovali Italija uganja v južni Tirolski velikanska nasilja proti Nemcem. — Predlagalo se je varnosti dogover za Brenner prelaz. IH'NA.r. Avstrija. 30. oktobra. Semkaj ravno do~-pWo poroči 1<>. - sovraznostl ter ^praznenja zasedenega ozem- nem Tirolskem na način, da jo !i>t pr nehal izhajati. To j,- že tretji Svet je sprejel poročilo Austen Chamberlaina PjJ^r^TJl^Z:. ki- d°l0Ča imenovanje komisije, k, bo izvedla pre' čani vojni Italijani polastili južni-Tirolska. Edini li-t. ki jo še ostal, je "-Meraner Zoitmig". Avstrijsko časopisje protestira na najbolj odločen način proli nasilnim odredbam Italijanov, ki skušajo s -ilo poitalijančiti nemško prebivalstvo južne Tirols-ke. v Nasilna odrodbo vključujejo počasno izločonje Avstrijcev iz šol. roku bodo do skrajnih meja preiz-j kusili življenjsko to^a kabineta. ■ Painleve .it* pole-jr tejra tudi finančni minister. Zunanji minister I • • N ; .H' ostal »riajnl. kot je splošno i pričakovalo. IH NAJ. Avstrija. 29. oktobra, »rat bo4|car5kega ministrskega predsednika Cankova, Dansoo Canlcor, j«« bil v Sofiji ustreljen na ulioi. Nahajal se je v družbi da j - zaprla dečka v šupo. ker jo žone in hčere, katerima so pa ni' je motil pri del»u. Sosedje izjav- nič zjjodilo. Živinski stariši. ljajo, da je Freeman priden človek in os^jtev v Avstriji, katere nameravajo kupiti Arthur NetteT kovinarske naprave. slovesnosti, na kateri so bili zastopani številni ne»mški ter inozemski učni zavodi. »ERL1N. Nemčija. 30. okt. — Državni kancler dr. Tyirther je izdal vči-raj proklamaeijo, v kateri l>ozivljc na .sploSno proslavo drio- \ Painlctve bo priliodiji torek va varčnosti, ki je določen na so- j l>redsiavil j)Oslaiiski zbornici svo-^ boto. dne 31. oktobra. je drugo ministrstvo. Važno me- Državni kaaieler ^zjjivlja, da zakladuiiškega tajništva, ki.se hteva nujna potreba vsakomur j mora pečati s takimi nujnimi in varčevati da se na ta način za- zaploteaietmi problemi. lx>.sta oprav gotrtvi srečnejšo bodočnost Nem- Uala dva ministra invNto enega, čijo. — Ne izdajt4» po nepotreb- j zadnjem trenutku je sklenil n.m aiobene.fja centa, — se'°rlasi v i včeraj Painlove opustiti }>ortfelj prnklamaciji. — Siariši, šole in ; vojnega ministra, katisregra je imel cerkve morajo vzgajati našo nila-j v svojih rokah več m -seeev ter drno v varčnoslti. Kdor varčuje.; po-rtati i iiuuični minister, s po-l>ri'p?va k splošnemu blagosta- j močjo in sodelovanjem Ueorges' nju. Boitneta. starega še.st. in trideset »ERL1N. Nemčija. 30. oiktobra. j b't ter radikaliio-socijalistiSnegn Generalni poročnik Mueller, pri-j- : poslanca. Bonnet ho posloval kot ".nji poveljnik saške držav, hram- i minister proračuna. je bil včeraj na streljišču pri Ta metoda upravljanja financ •Tuoterbog zadet od krogi je iz siedi italijanskemu sistemu in do-1 strojine puške ter ubit. Ob istem j datno kabinetno mesto spravlja; času je bil.te/ko ranjen neki čast- j nt -vilo članov kabineta na štiri-nik njegovega štaba. Govorico, ki j najst, Painleve kot finančni mini-i je krožila danes zjutraj v BeriUi s,ter, se lw» pečal s problemom fun-i nu. da je posoal M.ueller žrtev za- diranja zunanjih dolgov, vod-i vratnega umora, so označili v tu-1 šivom posojil in valute, vzdrža l kajšnjih uradnih krogih kot ne-;njem zveze s Francosko banko in utemeljeno. | drugimi bančnimi zavodi ter nad- Generalni poročnik crueller j zoro van jem splošnih izplačil. Bon-! •>0 vel je val četam državne hram-'nt pa bo odgovoren za merodaj-Jie. ki so vkorakale leta 1923 na no ekonomijo, vodstvo obdačenja Saško, da napravijo zope-t red p;» ter carinsko službo. ponesrečenem puču komunistov. , . , i __\ parlamontarnem smislu pred-^ starvlja sedanje ministrstvo popol j no izločen je desnice. Vključuje j štiri senatorje, ki so vsi radikalni --i socijalisti ter d set poslancev. MONTREAL. Canada. 30. okt.|Iueo jx>ano včeraj zvfver so do-^le ski srn-ijalisti. ostali pa radikalni; nasVdcije novice glede izida vo- ocijalisti 'itev: kocrseirvativei 88; liberalci j .. 14 in progresivni 2. i ^ Preteklo-a ^ prejšnje Liberalni voditrlj ter dosedanji I milu^tr:S!tA*0 Pamleve-ja poslovalo I ■n:nistrski predsednik. Maekenzi^.^0' kl 1)lla K:ng in voditelj neodvisnih kon- V'1 /-vi i I bloka, servativcev v Qubecu. Patenaude. | .ta bila poražena v ovojih lahnih! ^ ^ s.s™om na v!ii(io vodnih okrajih. pa se predse.1-1 »v . , T. . . ^ : nik odkrito zdmižil z levico, ki l)ev*4 e anov kabineta niMiie so bodo t0r b° roti mož- • J L ~ •«. je poročilo, da bo mogoče razpravljati o njem na decembrskem sestanku sveta. Preiskali ne bodo le sedanjega položaja, da u-ŠLh t^trili g-tove odgovornost ter pravico do odškodnine, pač svoje soroilnike v Merami, je pa bo komisija tudi naprošena, naj predloži odred-stavii sedaj predlog, «la bi se mo- be, s pomočjo katerih bi bilo mogoče zmanjšati »!o . posrodov,,,,^.. »».»-.vzroke takih dogodkov ter preprečiti njih pono- uov sikleniti neke vrste varnostni r r J " u i * i ■ ■ i * ■ i • i - vitev. uogo\H>r. ki ni izločil vsako moz- no*t. da se uporabi Br nner pre- Grške pritožbe, sporočene zunajemu ministru Iar- "i •°,ia,:kM SV-rhe' L i Briandu, da so bolgarske čete napadle Grke, dočim ( c hi bil skl njen tak dogovor. „ i i -it* hi jvo n j etrov cm mnenju Italija Se s ednJ1 umikali, niso smatrali resnim, ker se je omilila pritisk, katerega izvaja se-: ^Ognaio, da so taka vzneiyiirjenja posledica delo- daj na 250.000 Tiroicev. ki žive v vanja oboVoženih, nepostavnih tolp. notranja ti njenih meja. P^v*.^,_ 1» • _i i d • i Isto. kar pravi ta članek glede , ^otem Je dal Briand zopet izraza svojemu za- južne Tirolsko velja tudi glede aovoljstvu nad hitro uravnavo se je serviralo čla- -5 s i venskega Primorja. Goriške in nom sveta čaj. Zunanji minister se je približal isrrn. Xa olajšanje pritiska pa n." bolgarskemu in grškemu poslaniku ter iu rirosil misliti, dokler bo vladal v Rimtt . . f ^oiq.iiiwu lci ju probii, Miis-i-olinisvojimi fašistovski-jnaJ si sezeta v roke ter pijeta čaj skupaj. Oba pp-mi banditi. I -.lanika sta se nato prijateljski pomenkovala. 1 PETRIC, Bolgarska, 30. oktobra. — Gršlce če- ' m nemški invaziji. (loverner avstrijsko Tirolske, j tir. Franz Stumpf, .kateremu no-i Starec si pripr ni grob. avlja ska!-4 S° ffpraznile bol^rsko ozemlje ob eni včeraj zjutraj, sedem ur pred časovnim rokom, določe-/ nim od sveta Lige narodov. f iz nacijonalii' >ra de-sr.f«a ! vsletl čtsar je zrla levica SACRAMENTO. < al.. :i0. okt. William M. Bowman, star iskalce r š<'l čas za za pečatenje groba. vzdržali konservativci v Manitoba. Saskatchewan in Albe.rta. bodo imeli skoro polovico sedežev v British Cihanbiji. kar jim bo dalo nad 123 »"»dežev. ki so potrelmi za večino v parlamentu. Če se ne bodo progresivni bolj-«5e obnesli kot v Ontario, bo po-menjah) to smrtni udarec za far-mersko gibanje, ki se je zavzemalo. za prosto trgovino in sličen program kot ga je nekoč zastopala Nom-Parlisan Liga v North D »ko t i. Zmaga konsfervotivcev bi pome-njala zvišanje carinskega tarifa. jeti mM v novem kabinetu ter imajo še vedno moč, tla ob kateremkoli času strmoglavijo vlado. Se bolj novarna za življenje novega kabinet kot finance so nujna vprašanja, ki se tičejo Sirije in Maroka. Takoj se je treba odločiti glede generala Sarrail. Briand zahteva aikcijo z ozirom na dej- j stvo. da sta se Amerika in Angli- i ja pritožili nad obstreljevanjem ^ Damaska brez svarila, vsi cd če-; sar so bila ogrožena življenja in Imetja inozemcev. j Prvi sneg v New Yorku. Vvoraj jo pričel padati v New Yorku prvi sneg. ki pa ni bil to-I'.ko močan, da bi pobelil tla. Zrak jo bil vsled tega skrajno mrzl'0-moker. Svet pretesujoca novica. WASHINGTON, D. C\, 30. okt. Predsednik Ooolklge je izročil svoji ženi. ki mu je prinesla gtimb Rdečega križa, svoto $25 za sklad Rdečega križa. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $18.80 2000 D n. — $37.40 5000 Din. — $93 00 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en t i koč dinarjev računamo poM-l^j eentov za poštnino in druse stroške. Razpošilja na zadnje pM.tr iu izplačuje "Poštni črkovni nrad". ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE 200 lir .......... S 9 10 500 lir..........$21.75 300 lir .......... $13 35 1000 lir.........$42 50 Pri naročilih. Id značajo manj kot 24M lir. računamo po 1» rrntov za poštnino in droge stroške. Razpošilja na zailnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trstu. Za poSJljatre. kl presegajo PnTTISOC DINARJEV ali pa T>VATISO0 LIR dovoljujemo fx. mogočnosti He posetten popust. Vrednost Dinarjem in Uram se«laj ni stalna, menja se večkrat In neort-takovaito: iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej; računamo po eeoi tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.— Denar nam Je poslati najbolje po Domestie Postal Money Order ali p« New York Bank Draft ^^ ^ FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street* Hew York, N'. Y; Telephone: Cortlandt 4687 •T •»-»•• 't-.. GLAS NAHODA, 31. OKT. 1925. G1ASNARODA (SLOVENE DAILY) 1 a or? k italijanske politike. • Owned und Published by ■LOTXNIG PUBLISHING COMPANY „ . (A Corporation) Louia Benedik, treasurer Plaea of busmen of the corporation and addi tmii of above officer«: M Oortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "BLAB NARODA" __ f'Veioe of the People"_ letued Every Day Except Sundays and Holiday*. eele let* velja Uet ea 4n Manode . 16.00 Za pol lota______$3.00 0a četrt leta_______%1.S0 Za New t+rkmmleie* — $7.00 Ze pel Ma —» +3.50 Za nioeenutva ma eelo lete — $7.00 Za pal leta____ $3 JO Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Olas Naroda" iehaja vsaki dan izvzemii nedelj in praenikem. Popiti bru podpisa in osebnosti se ne priobčnje^«, Denar naj se blagovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni-Nn, prosimo, da se nam t odi prejšnje bivalii&s esnmni. da hitreje najdemo naslovnika. ••©LAS N A B O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y Telephone: Cortlzndt 2976. APFSTygTt-OUHfeJ KAJ IN KAKO JE g. GRDINA ODGOVORIL? Pred štiri najetimi dnevi >ino g. Grdini črno na beleth in ne-pobiiUno dokazali, da dopisa. ki je bil priobčen v 130. štev. Glasa Niwotla, nismo skovali v našem undnUtvu, da ga nismo bistveno izpremenili, ampak, da ga je pisala članica društva št v. 78 K. S. K. J. K te>nui iiJLs je napotil tudi poziv uri<1aiika Glasila K. š. K. J., ki s? jrlasi: "Označena. članica ni dopisa tako spisala, kakor je bi! v rt-niči priobcen. Kaj takega jc skrajno falotsko in nepošteno. Ce ima urednik ' Glas Naroda" Toliko korajže in poštenja,aiaj priobči fotografirano kopijo onega dopisa". V to svrho smo objabili 1'otografičiia ]>osnetek pisma ter pozvali gospoda Grdino, naj uvidi svojo zmoto ter naj plača $100.00. katere je javno obljubil, da jih bo plačal i/. >vojega žepa. ako mu to dokažemo. txoeipod Grdina pa ni plačal obljubljenih >4 o dolarjev in jih najbrž tudi aiq auuncrava plačati, ker ni mož beseda, ker ne pozna .svetosti obljube in ker »e je v Kovertovi šoli dodobra izučil zavijati resnico. . V zadnjem Glasi In je zopcit stopil za krilo J cd note ter objavil kot njen predsednik odgovor, katerega na tem mestu dobesedno objavljamo : Liberalnemu "Gla.*- Narodu" je bilo že povedano. e zelo moti. "Glas Naroda" še lahko ponovno napiše in ono stvar fotografira »e parkrait, s tem bo samo š:> bolj dokazal, da je po-tvarjal dopise; za /take pa jaz ne plačujem nagrad. Naj skuša še nadalje dokazati, da so italijanski fa kini in pa sv. Oče vseeno; mi mu tega ne lbomo nikoli vrjeli; naj to piše iai usiljuje le komu drugemu. Ako bo š? nadalje rogovilil, «c t>o oglasil še kdo drugi, da mu zaustavi lioeralno trobento. To naj mu bo v odgovor (od mojo strani. Anton. Grdina, glavni predsednik K. S. K. J. To je torej odgovor gospoda Grdine. To je odgovor človeka, ki je tako zagrizen, da noče razloč vati črnega od belega. Slovenska javnost je videla* original dopisa, poleg dopisa pa dopis, kot je bil objavljen v Glasu Naroda. Boljšega dokaza pristnosti žal ne moremo doprinetsrti. Javnost je sama prehodila, kdo ima prav. Glas Naroda ni nikdar dokalzoval, nikdar pisal in nikdar skušal dokazali, da so italijanski fakini in sv. er temelj za moralne furlanstvo. da ho trdno "ciasa friulana" (furlanska hiša). Kaj nam:rava pravzaprav s Slovenci, ni jasno. Ali morda hoče, da naj Sloven<*i o puste svoj jezik, pa V nobenem letnem času ni človek varen pred prehladom. Kdor se prehladi, vedno obdotžuje vzorne — spomladi, poleti, jetrni ;i!i , pozimi. Ali prehladi postanejo pogostejši in hujši, ko začne padati i sneg. ko se stiskanwi »vkoli peči j ali radiatorja in me-to v proomagati. Gospod Grdina, ki jc znan dobi oinik in velikodušnež, naj pošlje v New York tiisto ogromne skladovnico pisem, ki jih jc dobil j ^ prehlad. V -koraj v,-aki mno-zjstian obljubljene nagrade i/|žici st' "aJiaja-1 kak člo- prično govoriti (loma furlanščino |"v.«ch delov Združenih držav. i po uradih pa italijanščino? . . Pre, »-ičan sem, da bi s temi pi- obziren, da bi z rok'■ zakril usta. Skoro bi biho bolje, da bi ti gos- j s.ai lahko marsikatera slovenska | ^ada r kaši j a ali kiha. Kihljaj iz podje pustili Slovence bolj pri družina vso zimo grela svoje sta-,"ns" takega človeka je mnogo bolj mini in se rajši brigali za svoje j 40\:.njc. ; nevaren kot vsak prepih *kozi Grdma sedaj ta pisma prav h»h- j odprto okno. ko pogreša. Njega so. hvalabogif.; Siploh mnogo zdravnikov dan že ogrcia. j danes s^natra. da prepih v obče ni if. j skoljiv. Neki znani zdravnik je eelo trdil, da edina bolezen, k? j« 7 z neke za pad ne države pD\*ova ,;o. da je višja oblast spodila iz čisto italijanske reči. vlada pa naj bi uvedla oh me.j.i tako " asimilacijsko" politiko, da bi dala Slovencem vs<- pravice, ki jim gredo in mislila naj bi na to. da je njen sosedni sosed Jugoslavija. V vsaki družini bi se moral nahajati dober klinični termometer. V vsaki lekarni ga lahko dobite in tam vam pokažejo, kako se rabi. Ako se kdo v družini čuti bolnega. poglejte takoj njegovo temperaturo. Ako ima količkaj vročice, naj se takoj v leže. v j»ost.'ljo in pokliče naj se zdravnika. Bolezen "utegne biti nekaj hujšega kot navaden prehlad. Nespametno j t! prezirati pre-vr-tk. ki jo prehlajen in ki ni več^ hlad in dohiti nadalje. To utegne poslabšati prehlad in imeti zle posledice. Delavec, ki čuti. dn je prehlajen, naj takoj raportira r bolniško sobo tovarn? aH naj se poda k - vojemu zdravniku in sledi njegovim navodilom. UMOR FASISTOV PRED POROTO Dva mlada fašista Amadeo Maja ni in August o Bisagno sta bila umorjena leta 1921.. kr so divjali hud' boji med komunisti in fa*i--1i, ki pa /v. .V ! To v sedanj<»m času ni čisto nič j potreba. * ! Poglavitna, stvar je. da ima do-1 ber nos in da zna zašnofati. kje 1 se bo kaj graft« dobilo. ovek dobro oblcč-. kadar gre ven. Temperatura v hiši tie bi >mr'a nikdar pre-.'g;;ti 70 stdfiinj Fahrenheita — 65 stopinj jc še j bol j.-». Posebno >ulii. vroči zrak POLITIKA ANGLEŠKIH KONSERVATIVCEV nrislo 40 fašistov nit lu-ilv Car- vsi ameriški butlegarji pione pri Speziji z namenom, da i ^ udeleže z drugimi ekspedicije v Sarzano. Ta skupina je dala Majaniju in Bisagnu nalog, d.n gresta v Spozio po pisma, katera ^o pričakovali. Izbrali so nalašč dva mladeniča, češ. ta dva ne bosta izpostavljena mirnsaliinm jeplenili. izhlapevajočo votlo n« starih p«* čeb jp N^aj nekcliiko reguliral vin ". * j nos t v zraku, ali moderne peci na .Znani angleški državtoik Lloyd |'PUn in t"«^'J«torji «l«ij i zrak ill Geonge piše članike za) neki new-1'^nšniajo nikake priprave za do;Ia-vorški dnevnik ter razpravlja v j vlažnosti. Malokdo s.- briga njih o Ameriki in njenih zadevah.i-1 tn- ,bi Pni"'v VO(11 Zadnjič je Rjavil, da vsa Ev-i™ radijator ali napolnil predel ro]>a trpi vsled prosperitete Zdrn- vo,1° v l)rsVh 5151 vro?' zrak-ženih držav ter dokazal, da je to j Hrana je tudi okončina, ki igrn prosperiteto zakri\-ila prohibicija. j V-ri zimskih prehladih Če nihče drugi. s<»glašiijo ž njim j Zdi se nam. da nam jc treba mnn i go jesti v obrambo proti mrazu, j tudi če večinoma prebivamo v hi-i ši. Sveže sadnj in zelenjava st.n-Neki iiiewyorski dnevnik je z j nejo mnogo, ali ne nvažujenio debelimi črkami natisnil naslednjo | vrednosti otrobov in kruha \z novico: j pšenične moke z otrobi vred. ki Ko so se Grki umikali iz bol-1 -zalagajo r mineralnimi -nov rarskega ozemlja, so medpotjo vse jn surovimi osebno dosti tako. da nista mogla do njih. Bila • A , -, , . . . , ^ . Je pa takih, ki imajo kosmato sta trdno zvezana. Poprddn se je ves<. -ešel rdeči tribunal in mlada fa-, ' ^ šista sta bila obsojena na smrt.; Oez štiii dnis o našli njuna trup- Vdova slavnega pevca Carusa. a v nekem jarku pod hribom, ka- ki st' 1>° njegovi smrti zopet pokih 200 m. od kraja, kjer je po-!im"ila- se ločiti, doval rdeči tribunal. Lobanje so Stilmanova žena se hoče ločiti bile prazne, s hrbtišča je bili str- od svo.ie^a moža-miiijonarja. ga no meso, Majaiiiju je manjkala i par ducatov gledaliških igralk lesna roka. Bisaguova glava je ' Je vložilo tožbo za ločitev z&kopa. bila odtrgana od telesa. Na tele- Vsepovsod so torej same ločitve, sih so se. poznali sunki z bodali. ! Skra.i"i ^a^ bi bil da se Grdina Šele -sedaj se vrši razprava radi i ^ 0(1 sV0Je trmoglavosti, tega groznega delikta pred poro- * fo v Genovi. Obtožencev je pa 17 , pred sodiščem. 10 obdolžencev je! T J ^^ P°roea' (la je . - , - , 'John I). Rockefeller ba viti's poe- -aiezalo m se ne ve, kje se naha-1 1 jajo. Razprava pokaže grozoto notranjih bojev v Italiji pred sti- lmi leti.____________________Rockefeller ju bi skoraj garan- tiral, da ne bo nikdar pesnik. In ker to injemu garantiram, moram tudi vsalkemu pesniku posebej garatiratfi. da ne bo nikdar prečil.jejo zaprtje. Prav mogoče j . da se naW.ete prehlada navzlic pravilni prehrani. za do-1 nega gibanja in rednih navad. ali. ako je vaše telo v dobrem stanju, bo prehlad milejši in s? ga kmalu iznebite. Izboren zrakoplovec. ! zijo in da zlaga pesmi. | Zlaganje pesmi je precej težavna stvar. Osemdesetletnik — doktor hono- ris causa. Akademični .SL^nat zagrebške ujiiverze je soglasno skleni;, da se Vladimir Mažuranič, predsednik banskega stola v pokoju in član Jugoslovanske akademije: znanosti in umetnosti, v prizna-1 njo njegovih zaslug za zavod in pravosodje ob priliki osemdesetletnice, promovira za čast. doktorja prava honoris ea-usa. Dospela je VELIKA Biaznikova PRATIKA saleto 19». Cena 25f komad. V pratiki je poleg koledarja in raznih zanimivih navedb tudi zgodovina 200-letnega obstanka. Prva pratika j/? namreč izšla 1. 1726. Starane FebKahiag C*. m (M«M4tfit., New Yoxfc, M. T. Proti bolečinam v hrbtu, straneh, kolkih in v prsih, na otekline in krče rabite Severa's GothardoL Hišni liniment za mazanje zunaj ki hitro prežene revmatične in nevralgične bolečine. Cona 20 in 60 caotsv. priteka***.' S F. v' E P * CO. r r- O A P pap'os JNDIRWOOD i.tNOmWQOfi, M._t.. Poročnik Al Williams, najboljši pilot v ameriški mornarici. V četrti k S. okt. se je otvoril v Brightonu strankin zbor ansrl š-kih konservativcev, katerega sr udeležilo okrog 2000 delegatov in ve? članov vir de. Zbor j4> >piVj<-l več icz« !nr*ij. i7 katerih j razvidna polil ična orv jentaeija ken-ervati.vno stranke. Prva resolucija naglasa, da smatra strankin zbor sedanjo depresijo angh"vke» industrije za zelo nevarno. Z ozironi na malenkostne izglede angleškega i/, v o za. kar j«» pe.-Jediea neugodnega -tanja 1-nozemskih valut in m-primemih tavifov. je treba -.lo'-iti vse. da sr* zaščiti angle",k« imln^trija prod umazano konkurenco. Nadalje opozarja rezolucija 11a iiitrr. povečanje angleškega uvoza napram Jkvo^u. ITvoz 1. in-2'5. je znašal 122 miljonov funtov, takoj prihodnje leto pa j«' dosegel v?nto 24C, miljonov funtov. Ako lu šlo tn tako naprej, bi bil angleški uvoz f.li koncu tekočega finančnega leta za 460 miljjnov funfov večji kakor pa izvoz. Resolucija roti tedenski mezdi treh funtov. "Druga rivjolucija zahteva "izvedbo britanske valutne politike ? o-zi'-<-ni :ia britansko indu>trijo. V tretji re7.0luc.iji se pozivlje vlada, n/ij kar najhitrej • izvede reformo gornje zbornice. Predlagatelj te rezolucije j > izjavil, da bi bil zadovoljen, aiko bi ta reforma izključila vse nesposobneže vsaj iz gornje zbrrnic" i.i a'-'o bi prišli na njihova mesta zastopniki dominijonov. Posebna rezolucija vsebuje pritožbe radi povečanega oboroževanja in državnih izdatkov. Rezolucija poziva vlado, naj prične -štedenjem. Vse rezolarcij sc^ bile sprejete soglasno. Pozno ponoči j? imel ministrski predsednik Baldwin govor o zunanjepolitičnih vprašanjih. KUPUJEM FRANCOSKE CLARET DOGE. Vsi kontraktorji so naprošeni, da se oglase pri: S. M a s s m a n , 801 Lousiana Building, New Orleans, La. (7x 30.3142.3.4,5,6) VASI PRIHRANKI SO VASA NAJBOLJŠA ZASLOMBA! Najsibodo še tako skromni, vendar so Vam zaslomba, na ko-jo se lahko zmiraj zanesete. Hranjenje je že samoobsebi vrlina in korist, a temvecja je korist, ako se prihranki naložijo v sigurno banko, katera plačuje primerne obresti. Vložite tedaj svoje prihranke pri nas na — "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" kjer "Term nosijo 4% obresti na leto. Mesečno dbrestovanje. Sigurnost zajamčena pod nadzorstvom države New York. Vse bankovne posle izvršujemo b^zo, točno in solidno. NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSLOVNICA V AMERIKI! FRANK SAKSER STATE BANK 82 Ctartlandt Street, New York, N. Y. / GLAS NARODA, 31. OKT. 1925. i i KORZARJI. i (Nadaljevanje.) polu milohe do svoje najmlajše: — *aj tfa še nisi videla, ti nepri-3 dipra v! Kaj pa veš, če prihaja Mulo Trublet se sklanja nadjres tvoJ brat! Morda je kak drug žarečhn ojsnjrač**!. brska s IdO- obešenjak. ki so ga vrgli iz ošta-čami dobrino minuto po žerjavici i riie! — 0na Pa hutla- tla skoraj iti zgrebr, ves ]>epel. da prasketa-11>02abi- s kom &oVori: ~ Kaj? jo polena v pUmenu in pošiljajo jTomaž Tn,blet <,a Je obeSenjafc: >noj»e isker pod široko napo ka K<1or mu to "reče, jemlje Tomažu mina. Malo Tiublei >edc nato|^ast iu s tem tudi va®°! — zopet v >voj naslanjač in položi! »>otrese svo** dolSe 4rite' lkrvi- in on li,,bi to kri- teni' in odrinejo somrak do stvn. Oko ! in razburljivo kri Triable to v. razloči sedaj vso.nisko *obo, beli SkoTaj Uubeznivo poboža hčerko pomiti pod iu počrneli hrastov oblih ramenih. oblečenih v strop. Prav lepa je ta soba in i,nodro Pražn-ie sllkno- Mina sv je kakor nova. Na beli hrastovi mi-j naiureč napravila posebno lepo w» zi stoji tebimast einast vrč, j>oln prejem svojca brata, ki ga lju-otoikega vina in štiri čaše čakajo bi 2 vs0 nežnostjo, kakor vsaka pivcev. Toda le e.11 sam moški j<- sestra brata, dokler še nima svoje-doma. Malo Trublet. oče in hišni ifanta- — gospo« I ar. ter dve ženski: Perina. Korzar sedi torej v druegm na-njegova žena, in Mina. njuna hči. j slanjaeu ob robu kamina svoje-Mati šiva, hči prede. nm očetu nasproti. Perina in Mina — Mati, — se po daljšem molku j pa sedita med njimax gledata za-oglasi Malo Tnublet, — poglej no. i dovolj no m ne odpreta tist, da ne koliko ikaže kukavica? — Ura s! izgubita hesediee oibojnih moških kukavico visi na steni blizu ko- j glasov, močnega pa suhega stare-lovrnta in njen črni številnik se i ga in donečega mladega, ki drug skoraj ne loči od temne stene. — dmgega povprašujeta in odgovar-Perina mora s-tegniti vrat, da raz- j jata v starem prijateljstvu, kakor pozna kazalca : — Deveta je že treba med očetom in sinom. Ne. proč. — Govori s tihim, krhkim j dečko res ni kriv, da niso na naglasom. kakor da so se ji polomile1 tanenem admiralstvu že pred mra- zc vse vzmeti. Iu vendar še ni zelo stara. Toda če je- ribičeva žena imela že še-st fantov in štiri pun-ee, s,» jej potin-Štirideset let Življenja p« zna tako. kakor drugim devetdeset. Ko sliši stari, koliko^je ura, se naniršči in izjavi počasi: — Včasih se j»» mladim bolj žurilo, da se j>okažejo doma pri .starših, posebno še prvi večer po daljši vožnji. — Mina se zravna pri svojem kolovratu. Vidi se ji. da bi rada odgovorila očetu. Iz spoštljivosti pa raje molči. Mati pa se oglasi čez ne'kaj časa v obrambo sinovo. — Najbrže je mladega zadržal gospodar, ko je toliko pisanja. — Dandanes je drugače kakor nekdaj. Saj popišejo sedaj več papirja ko apotekarji za svoje ra-čune. — Malo Trublet ni zgovoren. Tudi sedaj ne odgovarja, samo z rameni zmigne. Čas poteka. Kukavica odbije pokleseti. Malo Trublet p i za renči jezno : — Kmalu bo zvonilo k spanju. Pošteni ljudje kom dali moštvu dovoljenja, da stopi na kopno in da po stari «egi zasadi najmanjše sidro s krova pred prag prve oštarije za Velikimi vratni i in da izprazni na tem pragu vsak mornar svojo polno ea-šo na kraljevo zdravje. In kje je tisti kapitan, ki bi se vkljub stari šegi drznil pred to zdravico zapustiti svoje moštvo? — Torej kako je sedaj ? — vpraša stari Trublet. — Ali si zares postal kapitan vkljub svojim triindvajsetim letom ? — Tomažu se pa zmrari eelo: — Bomo videli, — pravi, — kakor pravijo Normand-ei. — Mati Perina je namreč iz *"*aint. - Vasta. odkoder jo je Malo nekoč vzel s »eboj. Tomaž je bil torej le napol Rretonec. — Bomo videli ? Kaj se to »pravi? Tega čvekanja ne razumem. Ali si kapitan ali nisi ? Sinko, očetu odgovarjaj z da ali ne! — Tomaž se že razlju-ti in njegove pesti se krčijo. Toda brzda se s tolikim naporom, da se mu prikažejo rdeče lise v obrazu in nimajo navade, da bi ponočevali! jda mu potemai sveža bra«Zgotma na Mati in hči to pot ne odgovorita ičHii beset lice. Mina vstane, stopi k oknu, dxigne dve šipi in ■ — in sencih. — iPrav imate, o-nesliano ^ — mu odgovori z izpremenje- 'pogleda na ulico. V Strojarski ulici stanujejo sko-ro vsi stroja rji mesta. Ozka je. zavita v temo. ob tej uri zapuščena od kraja do konca. Mina sr sklanja iz rkna in kljab temi vidi na desni visoko pročelje nove hiše, ki si jo je na križišču s Kovaško nlieo zgradil armator Yves Ganit ier. Na tej strani ni svetilke. Na levo ima ulica tri ovinke, da ne vidiš niti do ulice 4Pod bresti', čeprav je Čisto blizu. Mina ne vidi in ne sliši ničesar drugega, le oddaleč odmeva Sun: iz mornarskih beznic. ra-ztresenfh okrog velikih vrat. sedem ali o-sem ulic oddaljenih od mirne četrti, kjer stoji dom Tnabletov. Tn ž* hoče Mina zopet spustiti dvignjene šipe, ko zasliši z ulice, ne da bi mogla prav določiti odkod, odmeve ri -*Wkrvrath. Tako se vfti In ž«fl>ori. da se stari T rob let nasmeje, v svojo. bradx>, nim glasom. — toda .Tulien Grave mi poprej sam ni odgovoril z da ali ne. — Tomaž Trublet ima jeklene oči trsrte barve, kakor morski valovi pod viharnim • nebom. V teh o čeli se blesti. V njih se zre h li žerjavica iz kamina in zdi 5*. kakor da sta vzplamtela v korzar-jevih očeh ognjena zublja. Tudi stari se sedaj raeljuti. pa to j>ot r.e na cjega sina. — Sakra.r.ert, kako pa misli nagraditi to-Ie. ta gospod .Tulien Grave? — In s prstom pokaže stari na razsekani obraz in povito roko.-— Eh, — pravi Tomaž izanieljivo, to-le? Komu pa to mar, «ko so vrhu vsega oni psi. ki so me oklali, že pri vragu. — Jezus. — vzklikne Peirina Trublet ova in -materinske oči so polne straha, — povej ano svojim starim resnico, ati so ti jo zlomili. ♦v*ojo roko? — Tomaž že ni več J3zen in se gromko izakrohota. — K^j pa še! Za kaj takega je ta kost premočna. Holandski pi-pec se je na njej sdcrhal. lie pomirite se, mamica, pa ti tudi. Mina. Glejte, smo nekaj korže mi je krogla odtrgala, po mesu je samo prasnilo. Tak fcaj se ni treba emeriti. Tisti, ki hoče mene pobiti, to ram povem, njegov oče in mati dos»cj še :ii:*1a zamenjakt »vojih^cakcli! » Tomaž govori kar hoče. dve zvrhani merici krvi je pa le iz- guiul MateriwMtmločeaa tega ne more prikiiti. Ker se pa mati oc-ji, da se sin zopet ne razhudi, g • v«; %] r asu je več po udarcih, ki ]iV je Tomaž delil in dobil. Razgovarjali so se nato o odsotnih. Saj tiste čase menda ni bilo maloneške rodbine, kjer bi bili vsi njeni člani doma. Toda Tomaž ni niogel povpraševati po bratu -Janezu, pa tudi ne jk> GuiDeaumu. Bert old u in Jemaču. Vsi štirje so pomorščaki iu vsi štirje daleč zu-Kaj na morjih vseh štirih delov sveta. 1 zmed petih sinov — šesti je že prej izginil s svojo ladjo vred — je Tomaž zadnji zapustil Saint Malo. ko je odplul z 'Velikim zmajem', da gre snemat smetano z roba Evrope, in nikdar ni imel povelja, da odrine delj ko do mavriške obali ali do Made tre. Pa ni še bil ce-le tri mesece na vo. d i. ko je njegova kampanja že končala, kakor smo gori izvedeli, in vsekakor ranije, kakor si je želel njegov armator. Tomaž torej ni mogel spraševati po dnugih svojih sorodnikih, zato so mu pripovedovali o treh sestrah, starejših od Mine in vseh treh omoženih. — Da, Tomažek. pravi Malo, — kakor je naša rodbina nekoč bila številna, sedaj je majhna, dokler nam Bog ne vrne tvojih bratov. Nič zato. sedaj isano štirje in štiri polne čaše so na mizi. V njih je še ono otoško vino. ki sta ga vpkenila Guallaume in Jer-nač, ko sta vzela špansko galijo-no, in sedem let je staro. Ti si bil takrat še moker za ušesi. Danes ti pa že brada raste. Na tvoje zdravje, sin moj! Tomaž vstane in z globokim spoštovanjem trči s svojo Čašo ob očetovo. Ta hip pa udari nekdo trdo trikrat po hišnih vratih, da odmeva po vsem domovanju. Deseta ura je iprošla in dekliški zvonec v stražnem stolpu pri velikih vratih je že zdavnaj odzvo-nil uro. ko so morali vsi prebivalci pokriti žerjavico na ognjiščih. Seveda se pa večina Malo-nezov ,ni brigala za občinske predpis«'. Raje so se potepali po mestu noč in dan. Ti ponočnjaki, ki so dovolj pogosto kršili predpise in za brane visaokočestitega gospoda kneza in škofa -ter sklepe mestnega sveta, so se potepali večinoma le po oštarijah in njihovi o-kolici. Strojarska ulica jim j<* ležala preveč od rok. Ko je torej slišal stari Trublet udarce na svoja vrata, si je takoj pojasnil, da sedaj ni ura. da bi prihajali čestiti gosti. Ven dar ni dolgo pomišljal. Mirno stopi k steni, sname s kliaia težko puško, prižge vžigalnik, stopi nato v vežo k vratom ter vpraša skozi reš etko: — Kdo trka? — Toda vaš boter in sosed iz Vikarske u-Iice, saj veste, mojster Tnublet! — Presenečen pomeri stari Trublet s puško v vrata ter čaka v preži: — Odpri! — ukaže sinu. V jKKlboju pa se pokaže visoka postava in preko praga stopi ple-čat možakar prijaznega obraza. Leva pest počiva na držaju dolgega meča. Tomaž pa vzklikne veselopreseneče «n in ostrmi odprtih ust: — Kaj. vi gospod vitez Danycan? Gautier Danycan. plemič iz Closdoreja, je mlajši brat gospoda D'Espine, čigar sin je pozneje postal markiz Landiviaiau in grof du Plessis d'Aligue. Ni 'bil ravno še najibogatejši r nosi,i v rokah križ in PAlttŠKEKAVAJINE KIVtTONt VICW CO. NI« VOH katero imenujejo umetniki *Ma-dono evropskega kontinenta'. bilo je videti mnoge, kako so padali na kolena. Med zamorci južnih držav je zavladalo veliko razburjenje. udeleževali so se vneto božjih služb in so zanemarjali vsti- govini sledila vojna in korzarst-vo, in ko je vsak pohod vrgel prifej zlata v vitezove skrinje, so ko Gautierja Danveana. v St." Ma^o i Tak' l»ojavi bi nikakor ne še za mlada pričeli šteti med naj-iizredni v ^rednejm veku, k( bili je uglednejše meščane. Splošno se .v-pričakovalo, da bo njegovo bogastvo še znatno narastlo in da bo kmalu zatemnilo največja in najstarejša .pivnioženja v mosru in celo daleč naokrog. Stopil je v izbo in se smejal čez vse široko lice. Vse štiri domače je nagovoril prijazno in vsakega drugače, in pri vseh štirih jo zadel v črno. da so se ga raz- veselili oče in mati, sin in hči. — Sedaj je z njimi pil dobrodošlico in nad vse hvalil dobroto španskega vinca, uplenjenega na ga-lijoni: — Hoj. boter Trublet, ali pa imate še dovolj te zlate kapije v sodu, da se je aiapijeiao na ohce-ti vašciga dekleta? — Nekako pol polovnja.ka ga bo še, gospod vitez. vladala še splošna nepoučenost o prirodnih zakonih, bili so pa zelo žalostni v našem prosvitljeuem in izobražene mstoletju. Vidimo torej. da še nimamo pravice biti ponosni na stopnjo svoje obzazir ponosni na stopnjo svoje, izobrazbe in duševne svobode, če so tako velike množice ljudi še vedno žrtve one brezumne jrrazne vere. pod katero so trpeli že njihovi predniki. — Še dandanes je na tisoče žen. ki so prepričane, ako dva človeka sočasno pogledata v zrcalo ali ako si darujeta kaj ostrega ali poostrenega (na primer iglo), da to slabo vpliva na njihovo prijateljstvo tako, da se mora spremeniti celo v sovraštvo. Ako se ponudi mlademu dekletu na prst 11 ik, osta- — Potem naj si pa Tomaž le!ne stara tlevlca; odltl 2 (loTna in zaviha rokave, da poišče na Ruv-I P°7abiti «M>meni - terjevih ladjah nove zaloge! Kdor se vrača p opozabljeno stvar Pri teh se vite* široko zasmeje in'sosh VSH-' ™ trenotfk krepko pot repi ja Tomaža po ra-!na sto1- lmM*no °(,lde- Ak° srečamo na povra-tku koga z met- . Pariz je mesto kavarn. t'e gre človek po zidiotni ulici ali po širokem bulvarju. naleti povsod ufi nebroj kavarn. Ponckml <0 mod seboj malo oddaljene, drugod pa se drže kar skupaj. Pariška kavarna obstoja iz dveli delov: iz zunanjosti in notranjosti. Zunanji del je na hodniku preti kavarno. Tu je vsepoliio pletenih stolov in naslanjačev. ki k rase splo-šni vi is kavarne. Nad tem zunanjim delom je razprostrta platnena streha z napisom, kako se kavarna imenuje. Notranji del pariške kavarne je nekaj posebnega. Nekje ob steni je pult, za katerim se suče gospod kavarnar v belem predpasniku. Nekaj svetlih loncev. in druge posode tvori kavarniško kuhinjo. Na pultu ,-*«> krožniki. skodelice in druga taka ropotija. Police so preobložene s steklenicami likerjev, ki jih pijejo Francozi z vodo pred jedjo. V pariških kavarnah 11«* "vidimo, natakarjev. kakor smo jih vajeni pri nas. Oblečeni so tako. kakor ka-vamav sam. Kratek črn suknjič in bel p rini pašnik od pasu do glcž-Ttjrv. to" je vst«. Zanimivo je tudi. Via: V-'p-irwkfli kavarnah sploh ni nobenih listov. Citanje časnikov je privatna zadeva vsakega Pariža-na. C'e hoče čitati. si mora list kupiti sam in ga prinesli v kavarno, ki je samo za to. da se človek ok-repča in pomeni z znanci. Pariza-ni čitajo časopise največ v |mx.1-zemski železnici, v avtobusu in na tramvaju. Zlasli opoldne kar mrgoli potnikov s časnikom v roki. Obiskovalci pariških kavarn se dele v dve vrsti. Eni pridejo, popijejo pri pultu kako pivo ali liker. plačajo in zopet odidejo. — Drugi sedejo k mizi pred kavarno, se obrnejo na ulico ali bulvar Jako. da bi človek mislil, da vidi radovedneže v kinu. Parižan snia- Tako je govoriči! na dolgo in je so pričakovali, kaj prkle. saj so vedeli, da je vitez Danvcan ra-zunitn za štiri druge in tla se tako pozno v noč ni potrudil k njim lo, potem bo ta dan nesrečen; — ravno tako pomeni nesrečo, ako se spremeni mesto pri mizi itd. Poznam gospo, lastnico nekega znanega časopisa, ki se je zelo »ri nekem ob- le zato. da jim popije nekaj čaš Plašila, ko je in pove nekaj smešnic. Sicer pa!isku za',azil* na stem I™1" °kra' itak ni govoril več ko toliko, da sek 5z |,avovih ^^ Prerokovala upraviči svoj sloves dobrega družabnika. I11 ko je bilo že tega dovolj. reče naenkrat: -— Ne vem, bpter Trublet. če je kdo med nami odveč v tej izbi, da ne bi smel ostati, če bi se mi sedaj hoteli pogovarjati o zaupnih zadevali. — Pri tem je pogledal 'Periuo ra Mino. Stari Trublet jih je hotel poslati spat. Toda Danvcan pro- j testira; — Pa ne. Trublet, naro-i be ste me razumeli. Hudiča. saj| se vendar .nočem odreči, da ne bi smel gledati v obraz razumni že- je vsled tega stanovalcem v sobi vse mogoče nesreče. V mnogih krajih se smatra za zločin zadeti z nogo ob prazno zibelko: ostane namreč od tega trenotka prazna, kajti otroci, ki se porode njenemu lastniku, baje zgodaj pomrjejo. Mnogo izobraženih žen je tako-rekoč zbolelo vsled strahu, ker so bile radi male rane na prstrt pri-morane odložiti svoj j>oročni prstan. Bile so namreč naziranja. da se stavek "dokler vas smrt ne razloči" nanaša na prstan. Odstra- tra posedanju:po;kavarnah za za-( bavo. IIoče si ogledati miiuoidočjj občinstvo. |»oI.okotiTati z ženskiuf sjiolom in i>okramljati z znanci. Krvava rodbinska drama. V požeškem s»>lu Koprivnica s je prete.kh' dni odigrala krvava robinska tragedija. 9 Sel jak Ivan Petranovič je /. nožem zaklal svojo »eno. s katero je živel v divjem zakonu, nato pa je izvršil-samomor. lliša, w kateri je odigrala tragedija, je bila ž>« pozori-w j ■ - ... • si-e sli-cnejra krvavega doirfl«lkn. Vdova Marija SjtVer ji' svojo hčerko Množila z nekim Antonom Novincem. Posestvo je bilo last tašč . in ko je zet zahteval, da se preise nanj. stara ni hotela o tem ničesad vedeti. Zato »:» bili v hiši prepiri na dnevnem redu. Dur 27. novembra lela l!>2-'5 j<- tašča v prepiru udarila z»ta ^ kolom po glavo. Novine je l>il takoj mrtev. Tašča je bila obsojena na dve leti ječe. nji na hčerka Kranja pa je pričela razmerje z zgoraj omenjenim Petranovieeni. N- kaj ča-a sta živela precej složno, nato j>r? so pričeli prepiri iu -icer zopet radi pbseta. Petranovič kritičnega H-B", ne ».a preležano k,.t v drujrili trgovinah. Pošiljamo jk. Ameriki in Kanpdi. rišite p.» BRl-asPI^Ai" NE uzorce perja in UriiKe podrobnosti. ALBERT STETZ. Dspt. 3. 138 Passaic St., Passaic, N. J. ni ali pa tako ljubeznivemu de-. . J . ___ j , ^ * . v I mtev prs-tana s prsta pa je pome- te letu. Bog varuj ! Hotel sem reci; . . , * . . , ® v. - i njala zanje razporoko. le, da obdržimo to rec zase, kar! , ,., - - i __m* , , . ! Kako veliko je se dandanes ste- bom sedaj povedal, zlasti ker se tiče to vas vseh, če se zelo ne motim. — Po teh besedah odpne zaponko in položi meč čez mizo pred seboj, kakor delaš, če se hočeš iznebiti neprijetnega • pritiska tesne borbene oprave, predno se pripraviš na daljši razgovor. Potem se nasloni Danvcan na komolec, to pot §ara vnost JTomažu inafjproti, ter mu pogleda naravnost v oči, kakor da ga hoče prodreti s pogledom: — Tomaž, mornar Tomaž! Govoriva naravnost in odkrito, če ti tega ne brani dana beseda: Kaj sta se prej razgovar-jala ti in tvoj gospodar Julien Grave, kaj si mu odgovoril in kaj sta se dogovorila? — Danvcan pri tem ni pustil korzarja iz Oči. Toliko je gotovo, tem ostrim očem ne smem lagati, ko se mi njih ostri pogled zapiči v možgane in odpira tam predalčke najtajnejših misli. Toda Tomaž tudi ni imel namena, da bi kaj prikrival. Ves srd, ki ga je pred uro jedva prikril, ma je bušil sedaj iznova iz srca v grlo. Besede ni mogel izdaviti in je samo zagrgral, naslon-ke pa zaskripljejo v prijemu njegovih železnih pesti. Vitez Damy-can ravnodušno opazuje ta napad 1 jntosti ter se oglasi čez nekaj časa: -» Pomiri 4e, dedka moj in mi odgovori Ne souug «e in pra- vilo onih ljudi, ki ne odpotrijejo ali ki ničesar ne pričenjajo v petek, ki bi za nobeno ceno ne sedli za mizo. ako bi število vseh znašalo trinajst, ki bi nikoli ne spali v hotelski sobi označeni s številko 13! Zato v večini hotelov ne sledi dvanajsti 13, ampak 12a ali pa takoj 14. magaj svojo zadrego, saj itak že vse vem, kaj mi poveš, ali pa vsaj slutim. Čemu bi bile tajnosti med nama? Pozneje, ko sta končala z Julienom, sem govoril.jaz z njim. Mnogo novega mi torej ne poveš. (Dalje prihodnjič.) Dober te ifilolni fciaaeat Pain-Expeller tuslet hi staro. * AB. KXCHTR * CO. H. T. SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO IN ITALIJO ZA BOŽIČ s parnikom "PRESIDENTE WILSON 99 kater! odpluje dne 24* novembra, 1925 Potnike bo spremljal do Trsta in Ljubljane naš dolgoletni uradnik Josip Rems, ki bo za-jedno pazil, da bodo imeli vsi potniki udobno potovanje in pazil za njih prtljago. Cena voznemu listu III. razreda do Trsta $100.00 z vojnim davkom vred, do Ljubljane pa $101.06; vozni listek do Trsta in nazaj stane pa samo $162.00 in $5.00 vojni davek, nedržavljani plačajo tudi "head tax". Kdor hoče preživeti božične praznike v knuni svojih staršev in sorodnikov ter vzbuditi spomine na svojo nežno mladost, slišati pritrkova-nje zvonov domačih erkva in mile j>esmi ob polnočnici. naj čimprej priglasi: na razpolago imamo na parniku kabine 111-razredu . posebnem oddelku, tako da bodo naši potniki čisto zn sebe. Zunaj ostanete lahko eno leto ter se vrnete v Združene države ne oziraje se na kvoto s tem. da dobite ameriško vladno dovoljenje za pov-ratek. Prošnje ra taka dovoljenja preskrbljujemo mi. FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST , NEW YORK Popolnoma varno naložite denar v LJUBLJANSKO POSOJILNICO V Ljubljani, Mestni trg štev. 6, Jugoslavija Hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje najbolje. AMERIKANCI! Nalagajte svoje prihranke v Ljubljansko posojilnico! Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO {stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company 83 Cortlandt Street New Tork. H. t. GOSPODAR PLAVŽEV. Francoski spisal Georges Ohnet. Za "Glas Naroda"' priredil G. P. GLAS NARODA;' -31. OKlV 1925. / > ' ' i^. ----- - -- » (Nadaljevanje.) - Poletje jc preživela cela družina v Normandiji, na nekem posestvu markize, kajti v.n-ua srd;i svojega moža ni prišla niti enkrat \ Rcaulieu. Tam j<« hi! Ga-ton popolnoma sreč-ejj. S Claire in Octave -r je izpreliajal po goadovih. dočirn i.skala markiza v družinskem arhivu nove dokumente, ki hi ji mogli biti koristni v procesu proti an grškim sorodnikom. Zadeva se je tikala izdatne svote, ki je bila tt>tamentarično za • j puš«"-ena markiju te Bcaulieu. Angleži >o zanikavali legat in odvet-1 liiki obeli strank, ki >o se vgnrzdili v pioces, so se.bogatili s tem, da val o zavlačevali proces. Ta prere-. katerega j«- za|>očel markij iz sa-nioljubja. j<* marala njegova vdova nadaljevati iz tehtnih fa zlogov, kajti premoženje go-potla Beaulitu j«- vsled njegove brezumne Sheiu*S\X&i£ SAMO SEST DNI PREKO Z OGROMNIMI PAŠNIKI N*. OLJI PARIS 7. NOVEMBRA LA SAVOIE 14. novembra. havre — pariško pristanišče a z umivalniki in takočo vodi za Francoska kuhinja in pijača. 19 STATE STREET ali lokalni agentje Kabin* tretjoga run 4 sli • oseb. NEW YORK ii : f Na nobeno stvar uistm mislila, mama. Gorki zrak me js v.spa-. Zakaj si me klicala.' — Da govoriš z menoj, — jebno pn moženje markiz/ ji* bilo lepo in solidno, a je zado siovalo komaj za poravnavo stanu primernega gospodinjstva. Kljub svojemu strahu p ml pravnimi finesiuni si je pridobila markiza, zatopljena v -tare akte ter potom svojega dopisovanja z odličnimi pravniki, prreej vednosti na polju pravništva. Prepričana je bila, da bo proces ugo.lno izpadel. Njeni so jr> v. leni prepričanju se krepili in Claire je predstavljala partijo dveh milijnov frankov za onega. ki bo nekoč tako srečen, da jo ho povedel na svoj dom. Odlični snuhaei >o se že oglasili, a Claire jc vse ponudbe zavrnila. Markiza, vznemirejna v>led trga. je vprašala Claire za Vzrok in slednja ji je brez obotavljanja sporočila, da -e jc že zaobljubila vojvodi de i Klignv. Marki/a ni bila posebno vzradošcena vspričo te novice. Ni bila le proti zakonu med tako ožjimi sorodniki, pač pa j' tudi presodila (iastona s precejšnjo bistroumnostjo. Spoznala ga je kot je bil v re-nici,- omahujoč, strasten in nestalen, pač zmožen ljubiti globoko, a nezmožen ljubiti zvesto. Kljub t« mu pa ni hotela uplivati na svojo hčer. Poznala je trd-•li značaj Clairt ter vedela, tla je ne more nobena stvar dovesti do t< g;i. da bi ločila prostovoljno sklenjeno zvezo. V dnu svoje duše pa je bila markiza vzradošcena nad zvezo, ki hi prinesla nazaj v družino lepo ime Blignv. katero je morala odloniti pri svoji poroki. Vsled tega je dobro xprej ja svojega nečaka in ker ni mogla boljše postopati ž njim kot dotedaj. ga je še nadalje smatrala za svojega sina. Po teh dogodkih je bil vojvoda imenovan tajnikom poslaništva v Petrogradu. sklenjena-j«- bilo, da se določi poroko mladega para na prvi dopust, kat rega bo dobil mladi diplomat. Ta prvi dopust je prišel po ši-stih mesecih in Gaston je prišel v Pariz, a le za osem dni. Poverjena mu je bila tajna misija, katere ni hotel poslanik zaupati depeši. O-vin dni! Ali se je mogoče v osmih dneh v.stno poročrtoi ? Ta kratki čas zadostuje komaj da -e pravilno objavi poroko. Mladi vojvoda je bil zelo nežen s Claire, a z neke vrste lahkomišlj uiostjo. ki je predstavljala čuden kOcitrast proti njegovi prejšnji spoštljivi nežnost i. \ Odkar je odpotoval i/. Pariza, se je kretal Gaston v ruski družbi. najbolj pokvarjeni >na ci.lein svetu ter se jc vrnil s popolnoma lastnimi idejami glede ljubezni. Izraz njegovega Obraza se je prav tako izpremeaiil kot so se izipremeaiiLa čustva njegovega srca. Poti ze nje go v t ga obraza so postale trde in njegovo poprej tako čisto čelo je nosilo pečal razuzdanega življenja. Claire je videla, a ni hotela videti te izpremeinbe. Vojvodi jc poklonila neomajno nagne-nenje in razventega je imela zaupanje v plemenitaša ter čakala. Pi->ma Gastona. ki no bila prejo iak(» pogosta in redna, so .postajala vedno bolj redka. Vsebovala so še vedno strastna zatrjevanja. Pisal je, da trpi vsled zavlačevanja svoje sreče, vendar pa ni govori! o povratku. čeprav sna potekli že dve leti izza njf£oVega odpomlad. je hotela Claire spoznati posestvo Beau licu. katero je njen oče bojkoJiral celo svoje življenje. Markiza, ki se ni mogla ustavljati kvoji hč rki in katero je skušala razvedriti, je privolila v to izpremembo. Tako je t »rdi prisilo, da so nekega lepega oktobrskega dne zalotili mladega markija, ki je ravnokar'napravil svoje skušnje, s puško na rami tu. ko je mladi markij. obložen z divjačino, korakal proti domu. sta sedeli velikem salonu gradu markiza in Claire uživajoč večer krasnega dne. Skozi visoka, odprta vrata - balkona, ki - o vodila na teraso, je sija jo solnee ter osvetljevalo na st;;nah visi če slike pradedov. Gosjia de Beaulieu je že prekoračila svoje št i rid set o leto. Njen resni. mili obraz >o Obrobljali že skoro popolnoma beli lasje, kar mu je dajalo zelo odlično zunanjost. Njene črne, melanholične oči so bile še vlažne od soLza, katere je na skrivnem j>otočla. Ker je bila drobna ter z<-lo <1. likalnega zdravja, je morala markiza voditi skrajno mirno in previdno življenje. Čeprav je bil dan gorak, jc imela sv-.ja kolena pokrita z velikim šalom, ki naj bi obvaroval njene majhne rožice pred svežim zrakotfi. Pogreznjena v veliko naslonjače, z glavo sklonjeno nazaj, je zrla Claire na krasen horizont, ki se je razgrinjal prednjo, ne da bi ga videla. Že eno uro je sedela tako nepremično in molče, v blesku solnea, kojega žarki s<> se poigravali z njenimi lasmi. Markiza je zrla že več minut na svojo hčerko z vidnim nemirom. Žalosten smehljaj je krožil krojr njenih ustnic in da vzbudi .pozor-®iost Claire, je večkrat pomembno zakašljata. Mlada deklica, ki je sledila svojim mislim z neomajno t.rdovratmostjo, pa se ni brigala za te indireleme klice. Tedaj pa je markiza jezno odložila delo°ter rekla: — Claire! Claire! Deklica je za trenutek zaprla oči, da se poslovi od svojih sanj in ne da bi premaknila glave je odvrnila: — Manja! K,. ' . . ij|i — kaj misli«? v •' VnoRSHf^Nff'iFiJ^^nf ^cčTu se' je prikazala goba. Skušal« pa-w^^W^ladttlht^^o^^PflWla^z inijfeim glasom: — Koliko časa je že. da nismo dobili nobentiga pisma iz Petro-grada Markiza je zmajala z glavo kar je pač pomenjalo: — Vedela sem. zakaj gre. Nato pa odvrnila s prisiljeno hladnost jo: — Nekaka dva meseca. — Da, dva meseca. — je ponovila Clair? z bolesinim vzdihom. Tedaj pa je izgubila markiza svoje potrpljenje. Hitro se je dvignila. sedla pri oknu svoji hčerki nasproti ter prijela roki slednje. — Vidiš, det? moje, zakaj misliš neprestano na to ter mučiš svojega duha? (Dalje prihodnjič.) VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA OBRAVNAVA PROTI C0LLAR1CHU Zadnje čase je bilo vreme v Ka-i Zadnje dni je 'bila zaslišana na labriji zelo deževno. Nalivi so bili razpravi proti CoUarichu v Puli na dnevnem redu. hudourniki so priča Antonija Glavicich poroce naraščaji in zemlja je bila tako na Leglissa. Ta ženska je bila ne-premočena. da so se trgali plažo-j koč Collar i cheva ljubica in bandit vi. ki so se spuščali v doline. Mno-| jo je skušal umoriti, ker se je ho go naprav j» bilo tako poškodo-' tel maščevati nad njeno nezvesto-vanih. da jih je bilo t reba teme j bo. Ona jc tista ženska, na katero Ijito popraviti. j je Collaricli dne 7. avgusta 19*23- Žrtev poplav je postala tudi j streljal s samokresom. Seznanila železniška proga med postajama se je s Collarichem kmalu potem. Santa Caterina in Badolata v l\a-;ko se je sprla s svojim možem, ki labriji. Proga gre tulkaj čez vode ni bil baš nežen napram nji. tem-Poilso, Buda in Moneta. čez kate-jveč .io je večkrat pretepal. Ob ne-re drže posebni varnostni most o- j ki taki priliki je prišel Collaricli vi. Kar so es vtem delu že ponov j v stanovanje v družbi * njenega no pripetile nesreče, je pred ki-at-jbrata ter je nastopil proti njene-kiin posebna komisija pregledala, mu možu. To. da se je zavzel za-teren in odredila, da se mora pro-; njo in jo branil pred možem« jo je ga vnovič popraviti. To.se je zgo-jtako ganilo,da mu je podarila svo-dilo. Vendar je deževje kmalu zr*-|je srce. ^Začela sta si dopisovati in net zrahljajo temelje mostov v vo- sta se. kadar je bil CollaricJi na di. kar je imelo za posledico težko svobodi, tudi večkrat sestajala, železniško nesrečo. j Poznala pa sta se le površno in Te dni je vozil čez reko Ponso; bežno, potniški vlak Št. 215. Most je naj Nekoč jo je srečal Collaricli na tem mestu 14 metrov visok. Vlak . ulici, kjer ji je grozil s smrtjo in je imel samo tri osebne vozove, i pozneje, ko je ljubimfcovala z ne-lokomotivo in vagon za blago. Činijkim drugim mladeničem, jo je za ie lokomotiva dospela na most, sa čil v veži neke hiš? ter jo je v-^ se itenmilji zamajali in most se prašal. če ga ima še *ada. Ob ne- je udri. Strojevodja je imel še toliko prisotnosti duha. da je potegnil zavoro v trenot\ku. vko se je most začel podirati. S tem je obvaroval polovico vlaka neizbežne katastrofe; Lokomotiva in vagon T. razreda, ki Je bil pripet takoj za strojem, sta izginila v valovih Potniki, ki so sedeli v I. razredu, so postali žrtev, besnega vodovja. Med potniki je bil .tudi neki gradbeni inženir, katerega je sunek na mostu opozoril na pretečo nevarnost. Odprl jc vrata in se je hotel rešiti s skokom iz vlaka. Skočil pa je v praznino in odnesli so ga valovi. Okolica, v kateri se je pripetila grozna nesreča, je sedaj popolnoma neobljud na. Radi neprestanega deževja se je namreč v tem predelu že večkrat utrgala zemlja, vsled česar so se začeli prebivalci izseljevati. Gstavili so pralne domove ter se naselili v višjih predelih. - Besni vafovi so odnesli vagon T. razreda 50 metrov daleč po strugi. Tovorni vagon je obvisel nad podrtim mos-tom. tz ostalih vagonov pa so ljudje poskakali na prosto. iPo dosedanjih poročilih je zahtevala grozna nesreča 18 človeških žrtev. Reševalna dela so trajala tri tedne in nesreča je odjeknila po celi Italiji ter je po vzroeila povsod veliko žalost. DOBfcO SLUŽBO dobi slovensko dekle ali žena za daljšo dobo za splošno pomoč pri družini. Naslovite: "Pomoč", cjo Glas -Naroda, 82 Cortlandt St., ___ K.-Y. (2x 30, kem poznejšem srečanju jo jc ozmerjal javno na ulici, češ, da se klati tako pozno sama okrog. Ker mu je ona odvrnila na enak način je bandit potegnil revolver ter začel streljati nanjo. .Bandit je pripovedovanju priče s-ledil z velikG napetost jo ter je večkrat bruhnil v smeli in popravljal izjave svoje nekdanje ljubice. Nato je bil zaslišan Josip Db! Monte, oče gostilničarke, katere je umoril Oollarich pri sv. Ivanu. Starec je povedal, da je usodnega dne, ko je Collaricli um^n1 njegovo hčer. baš zapiral gostilno. Odslovil je zadnje goste, ter hotel spustiti jeklene zastore pri vratih. Pri tem j"! opazil pred gostilno neznanega mladega človeka. Nič hudega sluteč ga je imel za ljubljenca, ki čaka na svojo iz-voljenko. Pozval je Kvojo hč"tr, ki je nosila denar vedno pri sebi v ročni torbici, naj se požuri. Hči je šla iz gostilne ip ko. je. starec sfo-pil -zanjo, da zaklene vrata, so počili trije streli in hči ■'. i , ..........i : ti jjjrr -.M f'YUrf Sretanje parmkov - Shipping Ne«« S 3. novembra: Pres. Harding. Cherbourg, Bremen 4. novembra: Mauritania. Cherbouxx; De Graa-«e. Havre. 5. novembra: Antwerp; Mount Clay. Pittsburgh, Hamburg. 7. novembra: Paris, Havre: Homeric, Cherbourg 10. novembra: - George Washingt^u, Cherbourg, Bremen; Stuttgart. Cherbourg. Bremen. 11. novembra: Aquitania, Cherbourg. 12. novembra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 14. novembra: Leviathan, Cherbourg: Majestic. Cherbourg: l a Savole, Havre; An-danta, Hamburg. 17. novembra: Bremen. Bremen. 18. novembra: Berengaxia, Cherbourg. 19. novembra: Zeeland. Antwerp; Westphalia. Hamburg. 21. novembra: Olympjf, Cherbourg; nepublic, Bremen. 24. novembra: Pres. Wilson, Trst; Berlin, Bremer * 25. novembra: Mauritania, Cherbourg; Rochara-Havre. xr novembra: (AVbert Ballin. Hamburg. 28. novembra: Homeric, Cherbourg, SulXren, Havre: America. Bremen. 1. decembra: Muenchen. Cherbourg, Bremen. 2. decembra: Aquitanla. Cherbourg; De Oma?««, Havre; Arabic, Hamburg . 3. decembra: Thuringia, Hajnburg. 5. decembra: Leviathan, Cherbourg: Fnris .Havre: Majestic. "Cherbourg; ilartKa Washington. Trst. 9. decembri: Eerengaria, Cherbourg. 10. decembra: Luetrow, Bremen. 12. decembra: • Homeric, Cherbourg: j.a Savole, HaATe; C.eorge Washington. Cherbourg. Eremen. 13. decembra: Columbus, Cherbourg, Bremen. >6. decembra: Mauretania, Cherbourg. 17. decembra: Mount Clay, Hamburg . 19. decembra: Andania, Hamburg. 22. decembra: Rofhambeau, Havre. 26. decembra: Paris, Havre; Cleveland, Hamburg: Pr»*3. R'joaevett. Bremen. 28. decembra: Majestic. Cherbourg. 29. decembra: Berlin, Cherliourg, Brpmen. 31. decembrar '"« Westphalia, IIainliwtg.<: V SLOVENKA DOBI SLUŽBO za splošna dela pri družini štirih oseb. v mali premogarski koloniji na deželi. Sprejme se taka, katera ne mrzi otrok in je voljna sta- Krajn, Pa. .uL. Vzrokov, Zakaj bi se Udeležili Jugoslovanskega Božičnega Izleta Cunard Črte. 1. Hitre zveze med New Voc«kom in Jugoslavijo preko Cherbourga. 2. Veliki moderni parniki, udobne kabine tretjega razreda, javni prostori in pokriti izprchajalni krovi. 3. Vsaka pomoč od strani našega iz-vežbanega uradnika na vsem potovanju med New Yorkom in Ljubljano. 4. Uljudna postrežba in domača hrana po starokrajskem načinu. Prtljaga čekirana skozi do cilja Sotovanja. riTANLIl. k| oilplu ie 17 Xp\v Vorka 2. IIHKMBKA, v spremstvu Mr. Alfrrd» Marku>», t-lana ua^egu nexvyorik««" Ataba, ali »ii. IIKRKNCAR.il 9. mtCKMDRA v iitrrmsivu Mr. J. tVrlwre, Olanu na><->ra newyorSkcKa slab". Vsi p«itnlkl so napianjpni v udobnih anbah 1 punirlUml; posebni pr»>»ftori za druiln«. Zh podrobnosti pledp vinilnih dovoljen/ z;i \rnitev. (*n. voznih ll»lko»- it.l . \pra>!>Hf «\ oJ«'^a lokalnega a^cniii ali pnt^l^Hc nam \ svojem inaternem ji-zikn. ' Kupite Karto z» Tja In Nazaj Ter Sledite Denar. CUNARD LINE 25 Broadway, New York, N. Y. fU NAZNANILO IN ZAHHVALA. Tužnim srcem naznanjamo sorodnikom. prijateljem in znancem da je n iinila smrr pretrgala nit življenja dne 21. oktobra naši nad vse ljubljeni hčeri. oz. sestri •ni h >.TZL AIX>.TZl^r VLRA^NT. Bolehala je dve leiti. Pogreb se je vršil 23. oktobra s sv. mašo na popokališču v Falornn. Xev. Pogreba se je udeležilo dosrti ljudi, in krsta jo bila vsa v cvetlicah, Ranjka je bila rojeiua leta 1897 v Pijavi gorici, št. 12. (podomace ♦Tamnikova), fara Ig pri Ljubljani. Tukaj zapušča potrtega in žalostnega očeta, dva brata, eno