večeraca 2014
ZA LETO 2013
Večernica je edina slovenska nagrada za najboljše izvirno mladinsko literarno delo preteklega leta, ki zajema celotno slovensko knjižno produkcijo: »Žirija upošteva izvirna pesniška, prozna in dramska besedila za otroke in mladino v slovenskem jeziku, ki so v preteklem letu izšla (nosijo to letnico) v knjižni obliki pri kateri od založb ali v samozaložbi v RS ali v tujini (slovensko zamejstvo, slovensko izseljenstvo, drugo) in ki jih je založba ali avtor prijavil/a na razpis. Razpis objavi časnik Večer v času neposredno okrog slovenskega kulturnega praznika. Žirija ima pravico, da v izbor kandidirajočih literarnih del vključi neprijavljeno delo, če meni, da po svojih literar-no-estetskih kvalitetah sodi vanj.« (Pravilnik o delu žirije za nagrado večernica, 6. člen)
Žirija si pri izboru pomaga s seznamom novih knjig, ki ga pripravlja Mestna knjižnica Ljubljana, Pionirska - center za mladinsko književnost in knjižničarstvo.
V žiriji za podelitev nagrade večernica, ki šteje pet članov, so predstavniki Podjetja za promocijo kulture Franc-Franc d.o.o., revije Otrok in knjiga, ČZP Večer, Društva slovenskih pisateljev in Društva bibliotekarjev Slovenije v sodelovanju s Slovensko sekcijo Mednarodne zveze za mladinsko književnost IBBY. Mandat žirije traja tri leta in se lahko enkrat ponovi. Pravilnik o delu žirije za nagrado večernica je objavljen na spletnem naslovu www.vecernica.si.
Večernico sta leta 1996 ustanovila Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc in revija Otrok in knjiga, pokroviteljstvo nad nagrado je na pobudo Ferija Lainščka prevzelo Časopisno-založniško podjetje Večer iz Maribora. Leta 2006 je Večer postal še enakovreden (tretjinski) lastnik blagovne znamke večernica.
Nagrado, ki je tudi finančna, podeljuje Večer na vsakoletnem Srečanju slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede v Murski Soboti.
Žirija v sestavi: dr. Aleš Debeljak (predstavnik Društva slovenskih pisateljev ), dr. Dragica Haramija (predstavnica Podjetja za promocijo kulture Franc-Franc, predsednica žirije), Kristina Picco (predstavnica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije in Slovenske sekcije IBBY), Melita Forstnerič Hajnšek (predstavnica ČZP Večer) in Maja Logar (predstavnica revije Otrok in knjiga) je pregledala slovenska mladinska literarna dela, ki so izšla v letu 2013, in izbrala naslednjih pet finalistov:
Neli Kodrič Filipic: Solze so za luzerje (Mladinska knjiga)
Tadej Golob: Kam je izginila Brina? (Miš)
Vinko Moderndorfer: Kot v filmu (Mladinska knjiga)
Anja Štefan: Gugalnica za vse (Mladinska knjiga)
Janja Vidmar: Otroci sveta (Undara Studio)
8
Žirija je odločila, da večernico prejme Vinko Moderndorfer za knjigo Kot v filmu. Nagrada je bila podeljena 9. oktobra 2014 na 19. Srečanju slovenskih mladinskih pisateljev OKO BESEDE v Murski Soboti.
Utemeljitev žirije:
Najstniški roman Vinka Moderndorferja je delo sijajnega fabulista. Prepričljiva, lucidna pripoved o odraščanju v sodobnem svetu je tako rekoč brezhibna, na vseh ravneh pravilno dozirana, polna presenetljivih, nevsiljivih preobratov. Prvoosebna zgodba o skoraj 12-letnem Gašperju in njegovem zorenju subtilno kombinira humorno in trpko. Spretno se sprehaja med zgolj na prvi pogled zguljenimi arhetipi in dobro znanimi situacijami iz sodobnega življenja. A skozi Moderndorferjevo optiko in njegov superavtentični najstniški jezik so vsakdanje teme, kot ločitev, vrstniško nasilje, nepriljubljenost v razredu, zaživele na novo, povsem drugače in sveže. Da je literatura močnejša, jasnejša in sugestivnejša od življenja, dokazuje avtor. Izkušnja dramskega pisanja mu koristi in tudi kilometrina dialogov, ki jih je izpisal v dramah, romanih, filmskih scenarijih. Pa tudi režiral, kar ne gre zanemariti. Vse je v tej knjigi, vsi žanri, sodobno in starinsko, znanstvenofantastični trilerji in kriminalke, drame in pustolovske knjige, vse v privlačni, žlahtni eklektični mešanici, brez vsiljive poučnosti, moraliziranja. Vse je tako, kot je. Vse je okej, kot bi rekel Gašper. Kar se živosti dialoga in jezika tiče, je Moderndorfer v prednosti pred drugimi avtorji, ker se ukvarja z dramatiko celo življenje. Ampak ni samo to. »Jezik je značaj, kar pride iz ust, je slika duše. Niti slučajno ne govorimo vsi enako, niti slučajno ni tu jezikovnih pravil, jezik je ritem duše,« pravi avtor. Gašper je brihten in »čisto drugačen« mulo. V prostem času visi na spletu, na skajpu in googlu, pozna goro filmov, težave v družini pa zaznava skozi svoje domišljijske in popkulturne junake in vse tisto, kar se dogaja njim in z njimi. Zdi se mu, da je njegovo življenje čisto v redu. Dokler ... Dokler se nekega dne Gašperjev smiselno urejeni svet ne postavi na glavo in sesuje na prafaktorje ... Fantovo življenje se spremeni za vedno, ko se nepričakovano pojavi še netipični biološki oče v prvinskem naravnem,pa spet pravljičnem okolju, kjer nič ni (več) tako, kot je bilo ... Vse, kar se zdi sprva brezupno, se na koncu bolj ali manj uredi »Skoraj kot v kakšnem filmu, happy end pa to, boste rekli,« pravi glavni junak romana ob koncu svoje pripovedi. Strastno pisanje za strastno branje.
Petra Vidali, urednica kulturne redakcije Večera, in Vinko Moderndorfer
9