N i. 'on mesečno
J ' '1 II. /ii ! IU l/.LMIl' sv 40 I )in ne-in i s ■ h i/.(Ih iu celoletno "t> I >in. za inozemstvo 120 Din
l i r e d n i š t v o je v ttupilUI'JL'Vi ul.6/111
Telefoni uredništva: duevna služba 2090 — nočna 2996, 2994 in 2050
Izhaja vsak den zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika
ček. račun: Ljnb-liana št. 10.650 in 10.344 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993

	■ v 'v ' гУ.., ,'v ' 'ï	y v}} ; .. ,/Јј/(							
IIP', R i un '			' "v	M Шш	л, , ;. ■ -V..- 'i.--				
IPfe	, V '••. '■ '.-.•'■■,4 N-I ■ •		'SPtWMfé	M	N ,. Vi*— ,V' ■■.'- ■• ''			... v. V	•''•V-t- ,.JM'1-^ifltftt^." . ■ • . -,.л': ; ' - > .,,......' . • £ _
тшџ? ■ . .;r* ..ji/*
Ш- Ш
|Ж ' / •»
, •'.- -i,-• • ■• ■
■ igr. • v.
'ШШ.
• ' ' *> M'. :
.is* . >'»■ .f'/
'-Шф:
Шшт Wtiwiï
џж ...
A • -
• ■
ШШк рш
.''i'V-:-'

^cSë
KNE
A* KARLIN

		
у/	''..".'i'. 'I ш	
ïv - ... ч: '1. -'. '		
	'.■v vi", 'м	
џа.	-•rv-v'-' .. i ' v^-"1;:;..	
		
Maribor, 5. aprt'a, No cof ob pol Ji» umrl vladika lavantirs i, prevzvžsent gospe d knezoskol dr. An dre i Kari. n.
Pogreb bo v ponedeljek, i®, a prit a ob ÎQ< dop.
Užaloščenih src stojimo ob krsti prevzvisenegn gospoda knezoškofa lavantinskega dr. Andreja Karlina, ki se je za vedno poslovil od nas, zapustil pa nam spomin na svoje izredno plodonosno živ-Ijetnje, ki je dogorelo v neumorno vesini in udani službi Bogu, narodu in domovini. Čeprav nas vesl o njegovi smrti ni presenetila, vendar jo boleče občutimo kot težko izgubo, ki je za naše človeško čustvovanje prišla prerano. Koliko stotin slovenske mladine se bo ob tej priliki s hvaležnostjo spomnilo svojega nekdanjega profesorja in rektorja, stotisoči vernih škofljanov prostrane i.i lepe lavantinske škofije bodo z ganotjem in pobožno molitvijo v srcu poslušali mrtvaški zvon, ki bo donel v slovo priljublienemu nadpaetirju. Tudi onkraj državnih mej bo segel odmev mrtvaškega zvona, tja na kršni Kras in Frimorje, kjer biva naš rod,
kateremu je rajni v sreči in nesreči pogumno nače-loval kot tržaški škof. Veliki pokojnik je s svojim delom objel takorekoč ves naš narod od Jadrana do Slovenskih goric; vsi verni Slovenci poznajo n;cgove spise in knjige, vsem je v ušesih njegova podjetna, tjubeznjiva beseda, s katero je bodril in vnemal za nadnaravne ideale. Naj bi njegova duhovna dedščina ostala vedno v spoštovanju med namil Njen i pa naj božja Dobrota za verno zvestobo dobrega pastirja izroče<ne mu črede in duhovniški vzor ter potrpežljivo ljubezen vsem so-bratom — da sama sebe v večno neminljivo plačilo.
Knezoškofu dr. Andreju Karlinu pa bo verno slovensko ljudstvo kot velikemu in zvestemu svojemu sinu in voditelju ohranilo tudi preko groba hvaležen in drag spomin, R. I, P,
Novomašnik - kaplan -profesor - kanonik
Zibelka je tekla velikemu pokojniku v Stari Loki na Gorenjskem, kjer se je narodil dne 15. novembra 1857. Bil je najmlajši med osmerimi otroci globokovernih staršev očeta Florijana in matere Terezije roj. Hartman. Prvotno je bil sin Andrej določen, da prevzame doma gospodarstvo, ker sta starejša brata že bila v šolah. Toda mali Andrej bi se bil zelo rad učil in je tako dolgo prosil svojega očeta, da ga da v šolo, dokler se oče Florijan res ni odločil, da ga pošlje v Ljubljano, kjer je leta 1871) dovršil gimnazijske študije in nato vstopil v ljubljansko bogoslovje. Dne 27. julija 1880 je prejel mašnikovo posvečenje, dne 8. avgusta 1880 pa je obdan od presrečnih staršev, bratov in sester pel novo mašo v župnijski cerkvi v Stari Loki. Potem se je pričelo naporno življenje katoliškega duhovnika: pridige, verouk, spovedovanje, delo od zore do mraka... Tri leta je kaplanoval v Smledniku, eno in pol leta v Šenčurju pri Kranju, nato pa je bil prestavljen k Sv. Jakobu v Ljubljano, kjer je vršil kaplansko službo pet let do leta 1890. Knezo-škof Miesfa ga je tedaj poslal v Rim. Bil je kaplan na zavodu sv. Maria del Anima in študiral pravo na vseučilišču sv. Apolinara. Leta 1892 je napravil doktorat iz cerkvenega in civilnega prava. Ko se je vrnil nazaj v domovino, je postal profesor verouka na ljubljanski državni gimnaziji in vršil to službo do leta 1900, ko je nastopil mesto kanonika ljubljanskega stolnega kapitlja in obenem prevzel nadzorstvo verouka na ljubljanskih učiteljiščih ter meščanskih in ljudskih šolah. Od leta 1906 do 1010 pa je bil ravnatelj v Alojzijevišču.
Kulturni in javni detavec
Teda poklicne dolžnosti niso mogle izčrpati zrelega moža tako odličnih in visokih kvalitet kakor je bil dr. Karlin. Vštric temu je šlo njegovo izredno živahno in mnogostraneko kulturno in publicistično ter organizatorično delovanje. Sodeloval je pri Ljudski posojilnici, Vzajemni zavarovalnici in Številnih ljubljanskih prosvetnih in delavskih društvih. Udejstvoval se je pa tudi publicistično, in sicer je spisal učno knjigo za zgodovino starega in novega zakona. Potem je poslovenil za Mohorjevo družbo Alfonza Ligvorskega »Pripravo na smrt«, priredil znani in priljubljeni potopis »V Kelmorajn«, veliko zanimanje je zbudil njegov potopis v >Dom in svetu r po albnnskih gorah ter izdal skupno z Zlogarjem »Mestno farno cerkev sv. Jakoba v Ljubljani«. Zelo se ie zanimal dr. Andrej Karlin zlasti za cerkveno glasbo in je od leta 1905 do 1910 urejeval Cerkvenega Glasbenika«.
Vse to njegovo nesebično, mnogostransko in goreče delovanje je naravno moralo zbuditi pozornost pri odločilnih osebah, ki so v znak posebnega odlikovanja in priznanja pripomogle, da je dr. And. Karlin po odhodu škofa Nagla iz Trsta bil dne 21. decembra 1910 imenovan za trŽaško-koprskega škofa, kjer ga je na praznik sv. Jožefa leta 1911 posvetil njegov prednik, takrat dunajski nadškof, v stolnici sv. Justa za škofa tržaško-koprskega. Tukaj si je kot vladika pri sv. Justu izbral vzvišene škofovsko geslo
»V Tebe, Gospod, zaupam«.
Slomškov naslednik
Sirom prostrane in prelepe lavantinrfte vladi-kovine se je z velikim veseljem sprejela vest, da je po smrti blagojiokojnega knezoškofa dr. Mihaela Napotnika imenoval sedanji veliki papež Pij XI. dr. Andreja Karlina dne 6. junija 1923 za lavan-tinskega vladiko. Ali bo dr. Karlin, že tedaj starček.
H K
E
K
B ■
Ef
Kil K И M K R И
a
R
a
Rf! №1


prevzel nase težko breme-.' Z besedami Skola Mar-I'mi. ('e sem ljudstvu potreben, se no branim dela, je 18. julija 1023 prevzel v svoje roke krmilo lavant inske škofije, ki je bila še isto leto povečana z apostolsko administraturo delov krške, sekovske iu s.imbotoljske škofije. Tudi je za njegovega vlad-I v u izločila sv. stolica lavantinsko škofijo iz solno-eraške melropolitanske zveze in jo neposredno podreti i Iu ^ebi.
Z mladostnim, žarom jo vladika Andrej začel sej:,ti ' seino preporoda V lavantinski škofiji, ki je M mesecev bila brez svojega škofa. Duhovščino in ljudstvo si ie takoj pridobil s svojo ljudomilostjo, dobroto in očetovsko ljubeznivostjo. V teku petih let je obiskal vse župnije razsežne lavantinsko vladikovine oil skalnate Ojstrice do nepreglednih nižav Slovenske Krajine, od Posavja do visoko-ležečih pohorskih župnij, škof Andrej si jo povsod osvojil srca in zvestobo dobrega in vernega lavau-tinskega ljudstva. 7.a cilj si je bil postavil duhovno in nravno obnovo luvantjnskega ljudstva. V znaku le.ua svoje .in vzvišenega cilja je posvetil posebno skrb beatifikaciji velikega duhovna slovenskega škofa Antona Martina Slomška, dijaškemu semenišču in bogoslovju 1er Katoliški akciji.
Častilec A. M, Slomška
škof Andrej je spoznal, da je eden izmed ix>-gojev nravne iu duhovne rasti priproSnja slovenskega svetnika. Kot naslednik na Slomškovem škofovskem sedežu so je zaživel v svetniško veličitio svojega predhodnika in začutil v «ebi poklicanost, da stori vse korake in kar je potrebno, da se veliki -lovcnski in lavantinski škof povzdigne na oltar, da bo slovenskemu narodu priprosnjik in zaščitnik. Ogromno gradiva se je že zbralo v ta namen in slovensko ljudstvo bo Škotu Andreju večno hvaležno, da je povzročil gibanje za povzdigujenje škofa Antona Martina v svetniško blaženost.
Za dijaško semenišče
Dijaško semen i -če \ Mariboru je težo voj-lih razmer zelo o! и"и t i lo. V zavodu je bila nastanjena vojaška bolnišnica, gojenci so prejemali samo lir.i no ali podporo. Obstoj zavoda jo bil naravnost ogrožen in je čutil posledice zlasti v prvih povojnih letih. Tedaj je ietn 1923 prevzel škofovsko oblast lavantinsko škofije dr. Andrej K ari in. V polni meri se je zavedal |к> nena, ki ga ima zavod zn pripravo in odgojo bodočega duhovskega naraščaja-, ki je zazna-menoval radi posebnosti medvojnih in povojnih razmer nekak zastoj. Dr. Karlin je prvo pažnjo in vprav očetovsko -kri) obrnil dijaškemu " semenišču ter izročil votlstvo zavodu v vešče roke novega raMiatelja dr. Mirta, kateremu je iz lastnih izkušenj, ki jih je nabral kot r-vojei-asni ravnatelj ljubljanskega Alojzi-jovišča iu pozneje kot rektor zavoda sv. Stanislava. stal s tehtnimi nasveti ob strani. Veliko je iz lastnega žrtvoval, potem pu se je obrnil na dobro srce Invnntinskih škofljunov. Dne 4. oktobra 1925 je naslovil nu svoje škol-Ijane toplo prošnjo zu podporo dijaškemu .semenišču: isto je ponovil v svojem pastirskem listu lotu 192"). Kako očetovsko ljubeče zvenijo njegove besede v tem pastirskem listu: I .ikoj. ko sem bil ustoličen na luvuiitiliski stoliei sv. \ndre.jn v Mariboru, sem opazil, dn je svetovna vojna tudi našim škofijskim /avodoui zasekala mnogo občutnih ran. Med vsemi pa .ji' najbolj zdelala naše dijaško semenišče. Ostala je — hvala Bogu — hiša z vrtom. \su druga sredstva pa je svetovna vojna vzela... Ko .so vam danes \ sem iu vsakemu posebe j zahvalim za \se dobrote. ki ste jih lansko leto žrtvovali škofijskemu zavodu, moram takoj dostavili ;-\o.ji /a-livali tudi prošnjo za bodoče...' In tudi pozneje je ob priliki vizilaeij in raznih duhovni-škili zborovanj poživljal med duhovščino smisel za podporo škofijskemu dijaškemu semenišču. Velikodušna briga dr. Karlinova je imela po-)>olen uspeli. Ne samo. da se je /n jamčil nemoten obstoj tega odličnega škofijskega zavoda, ampak so se mogla /, znatnimi v.sofami nabranega denarja izvršili temeljita popravila, tako da je sedaj mogoče sprejeti vsako leto v semenišče preko 100 gojencev. Pa tudi sicer jo -kof dr Karlin rad prihajal med senieuiško mladino, /lasti pa vsuko leto noseča majnika, ko se vrši sprejem v Dijaško kongregacijo in pa nu praznik zavodovih pnirrtnov sv. Maksimilijanu in sv. \ iktorina. Ni -t sicer mogel izvršiti pokojnikov načrt, da so k sedanjemu poslopju prizidn nov trnki, s čimer bi se pridobilo prostora za večje število gojencev, pač pu se je posrečilo s prispevki postavili lično dvorano, ki je po svojem zaščitniku in podporniku dobila ime Karlinova dvorana . /uvod bo svojega pokrovitelju večno hranil \ hvale/-liem spominu, karlinova dvorana- pa bo trajna svedočba pokojnikovih neutrudnih prizadevanj za ohranitev, napredek iu spopolnitev urov až.ncgn škofijskega zavoda Muk,si:nnli.ja-nišča in Y iktofiliišča<.
Za mariborsko bogoslovno učilišče
kini časom lepa vsota denarja, ki predstavlja osnovo pri izvršitvi velike akcije. Vlažen lega pa je škol dr. Karlin poskrbel, da je dobilo bogoslovno poslopje vsaj na znotraj nekoliko prijaznejše lice. Oprava in oprema v učilnicah in spalnicah se je prenovila in spopolnila. za bog« slovee se jo priredila posebna čitalnica«, uredila se je tudi Avla« za skupne sestanke vseh slušateljev bogoslovju in druge svečane zavodov e; prireditve, I udi v zgodovini mariborske bogoslovnicc bo dr. kurlinovo ime ostalo napisano z zlatimi pisuienkami.
Za katoliško akcijo
Obnova duš in src luvantinskili! leiuu so služila v sa n jegova pri/adevunju zn verski prerod in obnovo. V tem znamenju so se po njegovem naročilu vršili po vseh luvantinskili župnijah niisijoni iu so sli v.si njegovi številni pozivi. da je treba poživiti delovanje raznih cerkvenih in drugih prosvetnih, zlasti pa mladinskih društev, za katerih napredek iu razvoj se je škof dr. Karlin prav posebno zanimal. Su j je že v svojem pozdravnem pastirskem listu /. dne 18. juliju !92ï omenil naše mlade, niške organizacije, ki so /a današnji čas ti ko potrebne, du nam ohranijo naše v rle mladeniče zdrave na duši in telesu, navdušene za v-e. kar
je dobro, lepo iu pravo, zlasti pu zavzete zu krepost iu čednost, kar tako lepo pristaja mlademu junaku . Svojo vneto ljubezen do organizirane katoliške mladine je zlasti pokazal letu t')-'4 ob Mladinskih dnevih v Mariboru, ki jih je organizirala uiuriborsku Prosvetna zveza in ob kateri priliki jo izdal posebno Vabilo nu inlndiuske dneve v Mariboru». Zadnja letu se je / vso vnemo lotil organizacije Katoliško akcije v lavantinski školi.ji 1er so je leta 1929 u,i vseli pastoralnih konferencah kot uvod v organiziranje škofijskega in župnijskih svetov Katoliške akcije v lavantinski škofiji obravnavala tema Katoliška akcija pri nas iu drugod«. 1'nzglasil .je Pravil.i Katoliške akcije za Slovenijo«. obvezna zu lavantinsko škofijo, povabil centrale vseli katoliških društev I« živahnemu sodelovanju v Katoliški akciji ter ustanovil leta 1930 škofijski .svet Katoliške akcije za lavantinsko škofijo«, ki jo v teku zadnjih dveh let izvede! podrobno organizacijo Katoliške akcije v škofi ji in. osnoval posebno tajništvo K. A. v Mariboru. Najponienljivejšii zasluga vludike dr. Knrlina v tem velikem trudu za duhovni iu uruvni dvig luvantinskili školljanov pu je. du je skupno z. velikim pokojnikom ni.sgr.ilr. A. Je-rovškom omogočil oo. jezuitom po l"(i letih vrnitev v Maribor iu s tem njih goreče delovanje zlasti v pogledu duhovnih vuj.
Msgr* dr. Karlin koS tržaški škol
Ko je sredi zime 1910 odšel dotedanji tržaški škol monslgnor Nagi na Dunaj kot koadjutor-na-slediiik kardinala Grusche, jo vsa tržaška škofija z. umevno napetostjo pričakovala, kdo bo njegov naslednik.
Kandidatov, ki so jih poslavljali poklicani či-nitelji, je bilo nekoliko: onih. ki so jih postavljali nemerodajni činitelji, pa mnogo več. Vendarle ime dr. Karlina ni stalo v ospredju; dolgo se je mislilo, da zasede stolico sv. .lusta prelat italijanske narodnosti, kar jo bila tudi želja italijanskih vernikov, ki so si želeli po Slovanih Dobrili, Glavini, šterku, oziroma po Nemcu Naglu nadpastirja svojega rodu.
Avstrijska vlada, ki ie imela pri imenovanju škofov precej tehtno besedo, je bila tozadevno že obrnila vladarjevo pozornost na neko konkretno osebnost v Gorici, ki so pa v zadnjem trenutku (bilo je to oktobra 1010) ni mogla odločiti, da . sprejme mukepolno čast tržaškega škofu.
Nato so se nepričakovano hitro zedinili vsi na ime ljubljanskega kanonika dr. Karlina. Že dne '21. decembra 1910 je cesar franc Jožef I. podpisal sklep, da se imenuje dr. Karlin za tržaškega škofa, z. datumom od (i. februarja 1011 pa je izšla pa peška bula, s katero je sv. oče Pij X. potrdil lo imenovanje.
Na praznik sv. Jožefa 1911 je sledila konse-kracija, ki se je izvršila v častitljivi, starodavni stolnici sv. J usta' P>il je lo lep spomladanski dan, tako lep. kakor more tiiti le v Trstu v drugi polovici marca.
Divno je sijalo solnce nad griče okrog Trsta, in sipalo svoje žarke nad modre valove tržaškega zaliva.
Duhovščina se je zbrala za cerkveno slovesnost v tedanjem škofijskem konviktu blizu stolnice. Ob 9 zjutraj je zadonel dalekoznani kampiinon sv. .lusta. čigar brnenje se razlega vsak dan ob 0 zjutraj po vsem Trstu: je lo nekak jutrnji pozdrav, ki ga sv. .Iiist pošilja s hriba dol svojim tržaškim vernikom.
Kot glavni konsekrator škofa Karlina je funk-rijoniral dunajski koudjulor in poznejši kardinal Nagi. Temu cerkvenemu knezu je bil škof Karlin iskreno vdan že od časa, ko je študiral v Anitni • (Rim), kjer je bil dr. Nagi do 1902 rektor.
Kol soposvečevalca sta se udeležila i" visoke cerkvene slovesnosti rajni goriški nadškof dr. Sedej iu nadškof dr. Jeglič. — Od strani vlade je bil poleg uradniških načelnikov navzoč tedanji namestnik princ llolienlohe.
Pri svečanem obedu, ki se je vršil v Škofijskem dvorcu, je imel novoposvečeni škof lep nagovor. in sicer jo govoril v gladki latinščini: s tem ni hotel znabili obujali kake réminiscence na humanistično dobo, temveč je zahteval sam takt. da se posluži lega jezika, ko je imel pri mizi na eni strani avstrijskega namestnika, na drugi strani pa tržaškega župana: pred sabo pa lepo krono slovenskih. hrvatskih in italijanskih duhovnikov. 7.a take primere je naluaroden jezik, kakor je latinski, najbolj pripraven.
Dr. Karlin je prevzel derlščino lava ■ I. !ije v času. ko se je \ nizu posledic svetovne vojne začutilo pomanjkanje duhovniškega naraščaja. I/ tega spoznanja je pognulu skrb zu dijaško semenišče, obenem pn tudi za bogoslovni; učilišče. Trije škofje so v odločilnem smislu posegli v ra.-t luvaiitiiiskegu bogoslovja: škof M. Slomšek, ki jc duhovno semenišče ustanovil. škof dr. Napotnik. ki je s pridobitvijo siniogininazijskega poslopja razširil bogoslovni-ške prostore, in pu dr. Karlin. ki si jo v tem pogledu stekel trojno zaslugo: 1. Raztegnil je učno dobo na mariborskem bogoslovju v smislu lo/adevncga naročila papeža Pij« XI. iz leta 1922 na petletno dobo 1er razširil študij kiščnn--ke filozofije nu šijri semestre: 2. Poslal je na inozemska višja bogoslovna učilišča celo vrsto nadarjenih gojencev mariborskega bogoslovnemu učilišča, <lu so se izobrazili in pripravili /u niilogfl bogoslovnih profesorjev; 3. oh proslavi 700 letnice luvuntineke škofije jc sprožil načrt nove luvaiifinsko bogoslovnicc, za katero se je i>o njegovem prizadevanju zbraja navzlic tež-
Tudi italijanski jezik je škof Karlin dobro obvladal. V Rimu je imel kot doktorant priliko, da ga sliši v vsej zvOnkosti (lingua loscana in bocca romana) iu se ga jc- pridno učil; lo je bilo provl-dencijalno za ona poznejša leta, ko je moral voditi upravo težavne tržaško-koprske škofije.
Ni našel dr. Karlin v Trstu tal. ki bi bila posula z rožami; kateri tržaški škof jih jo kdaj našel . .. saj je znano, da je njegov neposredni naslednik. ugledni in blagi monslgnor Duptolomasi prostovoljno resigniral na tržaško stolico, ker je videl, da so razmere za njegov'e sile pretežavne.
škofu Karliuu pa je pri njegovem prihodu v Trst pomagalo dvoje: njegov vod.no prijazen nastop in dejstvo, dn je njegovo imenovanje sledilo šele, ko je italijanski prelat odklonil Trst.
Težavam, in teh ni bilo malo, je gledal mirno v oči; pri tem mu je pomagal neki prirojeni optimizem, ki pač ni dan vsakemu človeku, ki pa'je bil njemu, zlasti kot tržaškemu škofu, zelo koristen.
Pri vsej prijaznosti in ljubeznivosti pa jo znal bili tudi prav energičen, posebno če je šlo za čast duhovnikov.
Bilo je spomladi 191."i, torej sredi svetovne vojne, ko so nekateri ultranacionaliii nemški krogi v Trstu začeli hudo preganjati odličnega slovenskega profesorja-veroučitelja, ki da je baje učil, ko je razlagal krščansko ljubezen, da moramo ljubiti tudi Angleže, čeprav je država z njimi v vojski (dijaki so tedaj radi ponavljali neslano krilatico; Golt strafe Englnnd.). Zaradi tega zločina so odpeljali dotičnega duhovnika na ljubljanski grad, kjer so mu šest tednov preiskovali srce in obisti in slednjič dognali, da ni... ničesar zakrivil. Ko so odpeljali duhovnika v Ljubljano, se je škof Karlin takoj odpeljal a Dunaj in na kompetenlnem mestu razložil, da je omenjeni duhovnik nedolžen, prav tako mnogi drugi, ki jih je imela ultra-pa-trijotska struja na piki. — l'a se je škof Karlin tedanji neniško-nacionalni kliki, ki je bila vse lo aranžirala, na šegav način revanširal. — Ko so odprli kmalu potem privatno nemško srednjo šolo v Trstu, so potrebovali tudi kateheta; in škof Karlin jim je dni prav onega profesorja, ki so ga leto poprej vlačili po ječah ...
Sicer pa je bil škof Karlin v narodnem oziru zelo takten, vedno zmeren, kakor je to zahtevalo njegovo škofovsko dostojanstvo in delikatne narodnostne razmere v tržaško-koprski dlecezi.
Liki dober pastir, ki ne zapusti svojih ovac, jo ostal med vojno ves čas v Trstu, — Dan in noč je slišat grmenje topov s soške fronte, nad Trst in nad njegovo palačo so prihajali sovražili zrakoplovi, toda dr. Karlin se ni prestrašil, ostal je svojemu vernemu ljudstvu nc samo pastir, temveč tudi prijatelj iu lolažnik.
Po vojni Da so postale zanj politične in nacionalne razmero v "',-slu tako težke, da se je škof Karlin po resnem preudarku škofovski stoliei odpovedal.
Pri vernike) in duhovnikih je ostal v najboljšem spominu.	Dr. U.
ni kanonik iu zadnji ravnatelj deškega semenišči v Alojzije v išču. Po časteh je seveda postajal častitljiv, vendar je časti prebijala vedra čud in brezskrbna narav!
Zlasti kot profesor je rad prihajal domov na počitnice, V rojstni hiši je v z.gornjiei sobica, ki je bila vodno pripravljena za gospoda Andreju Tedaj so bili za družino in prijatelje solnčni dnevi, zakaj gospod Andrej ni poznal in ni maral melanholije temveč lo pošteno veselje, saj je. kakor je rad dejal, veselih ljudi še Bog visel. To veselje seveda ni bilo v nobenem nasprotju z resnim pojmovali,jen življenja. Saj jo gospod Andrej v najlepši moški dobi prevedel Alfonzov o Pripravo un smrt ts'i. ). Časih so ga jo lotilo toliko hrepenenje, da bi videl kaj sveta. V Rimu je imel marsikaj prilike za to Pozneje je z dr. Grudnom potoval v Švico in Po-renje. To popotovanje je tudi opisal v Mohorjevi knjigi V Kelmorajn (ШјЗ) Ni mu |,a i » - - i ■'-( hodilo na misel, da mu bo kdaj papež pisni: ljubi bral. Itad jo ponavljal Lambergarjevo;
l.ambergar si Kranjsko /.vol-, kjer je srečen zadovolj.«
A prišlo je drugače. Gospod Andrej je moral kol škof v Trst. gospod Andrej jc moral kot skof v Maribor Moral? Ali je bil marveč tudi tega vesel? Sv. Pavel pravi: ('o kdo hrepeni po škofovski službi, želi dobrega delu; (1 Tini 8, 1). Tudi skofovstva se je torej mogoče prav veselili. Da mu pa v Trslu niso rožce cvetele, to si lahko mislimo. Vendar mu tudi tržaške težave niso vzele vedre narave. Šele teduj, ko je moral iz. Trsta, je neka luga zateninilu njegovo vedro lice. Rad je delal, in sedaj ni vedel kam. Tista letu mu je globoka bol razjedala srce. Tudi je začel tožili, dn ni več zdrav, i'oziv v Maribor je bil zanj nekako odrešilen. Zopet je oživel, zopet se vesel lotil pastirskega dela. Duhovni gospodje, ki so se njegovega prednika bolj buli kakor veselili, so pa spoznali, dn - milost no uniči naravo, temveč jo le upleni-, niti ni da so tako kujior narave različno, tudi naravi škofov različne. V škofu Karlinu jo živela vedra narav gospoda Andreja. Bil jim ji? bolj prijatelj kakor episeopus. seveda episeopus. kadar škof mora bili škof. Kakor nekdaj gospod Andrej, tako je bil tudi škof Karlin veselo prijazen do prijateljev iz starih dni, če so ga obiskali v jasnem mestu ob Dravi. Poznalo se mu jo Ic, da ni več prejšnjega zdravju iu pa od časa do časa so mu jè vzbujalo hrepenenje po mladosti. Toda. gospod Andrej mladost se ne povrne, le a grobom čaka večna mladost.
Kdor ne bo pisal le o človeku Karlinu. ta bo seveda moral pisali o mnogočem. zlasti o njegovi vdanosti do Cerkve. Srčno je bil vdan kot duhovnik, svojemu škofu, srčno vdan kol škof svetemu Očetu. Tedaj, ko je zapuščal Trst, ga je le lo tolažilo. da ,je sv. Oče z njim. Kajpada se to takorekoč samo po sebi razume, vendar je v teh temnih dneh prav na to kazati, ko nam je tako treba ljubezni do Cerkve.
Sedaj je legel v grob. Ni mu kranjska dežela dala groba; vendar bo spal v zemlji domači, saj je lo zemlja slovenska, saj je to zemlja, kjer tnu je ljudstvo bilo srčno vdano kot svojemu oOèltf'ln škofu. Spal bo v zemlji, ki v njej spi Sloillšel'.'ki mu je bil tako drag in ki mu je bil po svoji vedri čudi tudi podoben.	Aleš Ušeničnik.
Dejali so mi. naj l>i zapisal kaj o škofu Andreju Karlinu Moveku. N,- ven;, čr- je la ločilev škofa in človeka čisto pravilna. Kajpada vsaka služba zahteva od človeku nekih ozirov. da ni vedno prav lak. kar bi rad iiil. V* :-iar tisti naj. u-polneje vrši svojo službo, ki jo vedno kar najbolj ki. i.::;- je. Celo ..a mora bili tako v sveti -lužbi, kjer mora služiti vsa človečnost, oplemenitena po milosti, kjer obraz nc sme nosili nobene obrazinc. nobene maske. Zato bi se dejalo ji-ovp..-- vali no Moveku, po škofu, povpraševali po tem. resni' milost ni oplcmciiilila, torej po njegovih i-hiv. ;;iii slabostih. V dobrem zmislu more biti vprašanje le lo, kakšna je bila Karlina narav, to, kar mu je dala narava in kar je poleni milost prevzela in oplemenitila.
Andrejčka nisem pozna!. Spoznal sem Karlina vred z Andrejčkoln in škofom, tedaj, ko je bil — gespnd Andi - j
Gospod Andrej je bil vesele narave. Prirojen mu jo bil zdrav optimizem. Ni bil vedno v skrbeli, kaj bo in kaj bi moglo bili. kakor je v takih skrbeh zlasti dandanes toliko drugih ljudi. Držal so jo tistega lepega svetopisemskega izreka; . No skrbite za jutri; kajti jutrišnji dan bo imel skrb sam za.se; zadosli je dnevu njegova lastna teža (Mt (i 'tl). Znlo je gospod Andrej rad zapel. !Pe- m ga jo spremljala vse življenje. In prav nič se nisem začudil, ko so dejali, da je šo na smrtni postelji, ko se mu je bledlo, začel peli. Pesem pu glasba. Rad je sedel v prostih urah k harmoniju, zaigral in zipol.
Bil jc z, vsakim prijazen, zelo družaben, dober
z.insti s preprostimi in ubogimi. To je bila dola, ki jo je dobil z ildnin, kakor je dobil z doma, če bi — 111 ; - ! reči. že ud narave preprost'», a kleno \ т-nosl in jiobužnosl. Na Kulunovšu kakor se pravi tri Karlinuvih v Stari Loki ob potočku niso bil; bogati svetnih dobrin, a bili so bogati po na-. - :. sit; dobroti in še bogatejši po krščanski kreposti. Iva -u trije fantje iu pet deklet iu vso .so dobro iu lopu v zgojili. \ so tri funte so dali v šolo; najstarejši, Janez, je bil župnik. Martin profesor, naj-mlnj-j škof. Sestre so pa pomagale duhovnima bratoma in na domu. In kako so so ljubili! Najbolj si .je pa osvojil vsa srca gospod Andrej. (Sedaj so že vsi pomrli razen seslre Marjanioe.)
liad jo pripovedoval gospod Andrej o svojem očetu. Oče je bil krščanski mož staro korenine Kakor gospod Andrej, je že oče rad prepeval, seveda le pobožne pesmi, u. pr. listo o sv. Alešu — gospod Andrej jo je po spominu zapel —:
Olež. pa reče, liarèien steče. P,-i ga jo. ponesla Preko morju.
Pravil nam jo tudi rad. kako ga je oče učil življenjske modrosti, u. pr. kako se juin vesti pri obiskih: Andrej, ko to bodo najrajši imeli, se pa poslovi! In lega pravila se jo gospod Andrej tudi
držal.
Takšen je bil gospod Andrej, ko je bil kaplan pri sv. Jakobu v Ljubljani, v Aninii v 1'imu. kjer si je pridobil doktorat iz. prava, potem kot prefekt v Alojziiev išču. nroti lor-kateliel uri "jmnnziji. stol-
zavoda sv. Siams'ava
Y decembru 1919 se je moral kot tržaški škol umakniti italijanski nasilnosti. Pribežal jo v Ljubljano in je bil imenovan /a rektorja kil. šk. zavoda sv. Stanislava v št. Vidu nad Ljubljano. To službo je opravljal do .julija 1923, ko jc odšel za škofa v Maribor.
Videlo se mu je, du gu je tn udarce, ko je bil prcguuii iz. Trstu, hudo zadel in da je vsled tega mnogo dušno trpel. dn~i jc molčal. Trpel menda bolj zaradi svojega narodu, ki ga je moral pustiti ter nn milost in nemilost prepustiti lokavemu Italijanu, kakor radi sebe. A kot >:nož žive vere se je kmalu uravnovesil in mirno užival svoj novi položaj.
Dasi škol. jo živel v zavodu jako skromno iu tiho. Videli smo gu. da je mnogo preklečul pred taberiinkljcm. Tam je pač mišel največ mnev unju in tolažbe, pa tudi pomoči za svoje težko preskušono ljudstvo in zn mladino, ki mu je bila kot rektorju /uvodu izročena.
Kot nekdanji profesor, prefekt in pozneje vodju v ljubljanskem A loj/i.jov išču. je dobro poznal pedagoško polje, znlo se je tudi kot rektor zavodu kmalu uživel v svoj delokrog-Zanimal so je /a vsestranski napredek svojih gojencev. Posebno so mu bili pri srcu siromašni dijaki in jim je skušal dobiti razuc podpore in ustanove, /u njim jo prišlo več dijakov iz tr-/nške škofije, ki jih je nn njegovo priporočilo podpiral tržaški ordinn rini. Zato s no jili kratko imenovani tržaški štipendisti . leni je. kot bodočim duhovnikom tržaške škofije posveča! še posebno iiozoniost iu s!v:-|,. i epo število teli že deluje po raznih župnijah tržaške škofije iu -o zanesljiva opora lep!nncinn narodu. — Mnogo je pokojni vladika žrtvoval /u dijake tudi iz. svojega, /a kar mu bodi dobri lîog bogat plačnik.
Kakor je Iiil skrbei: zu dijake, tako je (udi skrbel za blagor in koristi zavodu. Ze pred vojsko jc kupil zavodu lep klavir in skupno s pokojnim prelutom dr. Lesarjem zn zavod i«,i kapelo krasno orgle, ki so veljale Inkrul titltji) kron. Silili mu/ikuličen jo tudi dijakom dajal pobudo za glasbo.
Mnogo mu je bilo nu leni, du vlada uod zavodskimi pmlcMirjj iu prelekti lepo družinsko razmerje. I oda j jo Iiil še sam raziie-roni i čil. živahen in družaben, jm je islo žlvuhiiosi in drtlžnbnesi . - p o u t i 111 o prenašal luili na svojo okolico. — Marsikaj je povehil o svojem delovanju in življenju v listu. Opazili sjno du se s posebno ljubeznijo spominja ubogega istrskega ljudstvu, 'vselej pa nn je stisnili! «rir bridkost. ko se je spomnil šikan iu preganjanja lla-I i ju us k i h oblasti.
/uvod sv. Stanisliivu mu oliruni hvuložcr spomin iu prosi njegovega blagoslovu in pri-prosiije še i/ večnosti, (M. št u lat'. Vodju.)
Dva. svetova
Poset zastopnika sovjetske Rusije pri gospodu Daladjeru, katerega je Dovgalevski opozoril. da njegova vlnda v nameravani zvezi štirih zapadnih velesil vidi proti interesom Rusije naperjeno tendenco, je mogoče na j važnejši dogodek v razvoju mednarodne politike zadnjega časa. drsi ga revizijonistično časopisje Evrope zaenkrat skuša še ignorirati. Zakaj ta nepričakovani korak države, o kateri bi se zdelo, da se je takozvani Mussolinijev načrt veliko ne tičv. nam odgrinja zastor, za katerim se skrivajo «leianski nameni onih ki so si zamislili rimski pakt. katerega predstavljajo kot edino rešitev Evrope iz sedanjega politično in gospodarsko razmajanega stanja.
KMuč za pravilno nmevanje ruske intervencije v Parizu nam je dan v prijateljski pogodbi. ki jo ie bil sklenil lani s sovjeti Hcrriot. ko je bil šef francoske vlade. Ta pogodba nosi sicer samo ime pakta o nenapadnniu, vsebuje pn obenem tudi pozitivno določilo, da pogodbenici ne bosta sklepali nobenih dogovorov s katerokoli drugo državo, ne dn bi preje druga drugo o tem obvestili, tili ne bi mogoče taka pogodba ogrožala interesov ene izmed obeli pogodbenic. To vsekakor pomeni, dn sta danes Francija in Rusija med seboj tesno vezani v vseli važnih mednarodnih vprašanjih in dn Rusija danes ni več sovražen ali samo brezbrižen mctrilec francoske nolitike v Evropi, marveč da je takorekoč n'en tihi kompanjon. tembolj ker je v to zvezo z enako pogodbo vključena tudi Poliskn in v gotovi meri indirektno tudi ostali zavezniki F-ancijc. Tak pakt ne bi bil mogoč, ako 110 bi bila Rusija na razporeditvi sil in nii-liovem medsebojnem razmerju r>a na teritorialni raznioi'fvi. kakor jo je začrtal" versnillsVq pogodba, ielerosirana vsaj v nekih bistvenih potezah iz enakih razlogov lako kakor Francija in nični prijatelji, čeprav ie sovjetsko č'isopis'o iz.početka hudo kritiziralo »francosko hegemonijo v Evroni« in so sovjeti nekni let igrali vIoto kujaječega se otroka v knfu, ki se za tako Evropo sploh ne mara brigati.
čns. nnimodrejši tvorec tudi v politiki, na je pokazal. da gredo politične koristi Franci ie in Rusije no notranji logiki stvari vendarle tudi po Versailln v eni in isti sineri skupaj kakor ie to bilo pred vojno, ko sta se zvezala francoska demokraoiia in ruski carski absolutizem, ki mentaliteti francoskega meščana ni bil nič manj tuj nego mu je takozvana nrolefavska diktatura. Viikor hitro se ie moderna Rusija zopet poiav:!a kot važen faktor na evropskem pa na svetovne-' polit'čneni torišču snloh in je proti vol »i svojih marksističnih teoretikov morala stopiti v krog "ktivno sodelujočih tvorcev !" so. Ivorcev političnega in gospodarskega peložain bnržu 'skega sveta«, se ie prepvič>da, dn življenjski interesi njenega imperija (str-'šna beseda za lieninista!) zahtevajo od sovjetskega diolomafn bistveno isto nsmerienost kakor od diplomata bivših carjev — znkni tako je bilo in vedno bo. da zunanje politike države ne usmerja in ne vodi ničesar dru<rega kakor vro-jeno nagonsko nacionalno stremljenje, katerega nobena svetovnonazorska leorija ne more "ro-lismeriti in predrugačiti. ako je narod snloh še življenja zmožen. Sovjeti so torej po kratkih in-timncpih odnošnjih z Nemčijo, ki je zaradi svoje takratne popolne osamljenosti v svojem obupi" igrala z idejo svetovne revolucije, uvideli. da politika Francije po neki notranji nuji ruskim nacionalnim interesom najbolj odgovor in. Iz tega sc je pakt s Francijo rodil čisto logično in naravno baš v trenutku, ko si ie v Nemčiji po marksistični psihozi krčila pot do zmcgo nacionalistična reakcija, ki je samo predhodnik zamišljenega nemškega imperija v drugi izda'i. koiegn pohlepni nagoni ne segajo samo po Alzaciii in po poljskem Pomorju, ampak tudi po Ukrajini pa po vseh svetovnih potih sploh, ki vodijo do zavoievanjn sveta na ing !n vzhod. Zakaj tudi nemška nacionalna psihn se klinb vsem zunanjim in notranjim preobratom nj čisto nič izpremenila kakor se tudi ni ruska in sr,loh r.f bena.
Tn vzporednost francoske in ruske politike, ki se je izpremenila v prijateljsko pogodbeno zvezo, je naravno zelo vznemirila Anglijo, ki je tudi skozi vse vekove ostala ista Irda, vztrajna. za svoje trgovske interese do skrajnosti zavzeta Cromvvollova Anglija, pa naj jo vodi tudi bivši antimilitarist, laborist in internacionalist MncDonald. ki je bil preganjan, ker ni bil zadosti patriofičen. Ravno v zopetnem približevanju dveh starih zaveznic, ki ju je ločila le boUše-vička revolucija, je videti najgloblji vzrok za najnovejši korak MacDonalda, ki hoče Franci °o prikleniti k svojemu sistemu štirih zapadnih velesil, katere naj se po zainislu rimskega pakta zodinijo tudi v vseh izvenevropskih in koloni-jalnih vprašan jih, jo tako ločiti od Rusije kakor od njenih ostalih povojnih zaveznic in jo podrediti angleškemu vodstvu, za kar bi Francija dobila 7.n plačilo zasignranje njenih meja pred lemško revnnšo m iNomlj'vo prijateljstvo Italije. Anglija na bi kot voditelj zapada bila sigurna pred Rusijo predvsem v Aziji, kjer na tihem podpira Japonsko, da je zaprla Rusiji vrata v Mandžurijo in kjer se je že začela delit:^ I ibeta in Mongolije, od katerega naj hi levji del pripadal britski kroni.
Vidimo torej staro igro. Nočemo pogrevati zgodovine nove dobe do svetovne vojne, v kateri je Anglija skrbno igrala tako, da Rusija ni prišla do Carigrada. Anglija je tudi izvlekla največ koristi od boljševiške revolucije, ki je Rusijo oropala pravičnega deleža nn zmagi zaveznikov. Tudi nočemo ponavljati zgodovine ekspedicije nn Murman ter subsidij carskim generalom, ki so skušali strmoglaviti sovjete, kar je bilo le prozorna igra, da se maskira to. kar je Angliji bilo v največjo korist, namreč c'lnb'tev Rusije kot tvornega faktorja svetovne politike. Danes ko Rusija Ljeninn zopet začenja igrati v mednarodnem oziru vlogo Rii-s Petra velikega, gredo prizadevanja Anglije z tem, da Rijsijo izolirajo in ji postavijo na-s- ti zapodili blok, ki naj revidira evropske
0	o tako, da bodo najbolj prizadeti slovanski
1	;li in pa nnpolslovanska Romunija, dočim hi Francija prišla pod varilstvo Britanije, ki n io izmiri z njeno romansko sosedo in bln-r Ivino Ščili pred germanskim furorjem. Zato
•daj popolnoma razumljivo, če se je Rusija, I ' 'i ni nobena stvar bolj nasprotna kot angle-hogenonija nad svetom, postavila vseskozi n sir,m Francije, če ne želi vpostavitve pred-v -o Nemčije in če je pripravljena braniti Г r:sko. da ne izgubi slovanskega Pomorja ter
pomirili z Romunijo, ki danes nima najbolj n» • 'ineg:' nasprotnika v Besarnbiji, ampak na sedmograški meji.
To so stvari, nad katerimi se ne gre prav i';<' 'a/buliati, ker so vseskozi naravne in razumljive. Rusija in Anglija vodita obe svojo ti-ed'' ionalno politiko, ki izvira iz nntngoiiiznia «Ivch nasprotnih ras, če sc naj poslužimo m o-
Pogajanja okrog sporazuma štirih velesil
Prizadevanja, da hi rimski načrt
umrl brez bolečin Intrige trajajo da je
V Belgradu gledalo na potek dogodkov brez nervoznosti
Pryso" 'n Slawek, poljska državnika, ki sta odtrgala Poljsko od Italije,
Vihar -e mi'«*?©
Belgrad, 5. aprila. 1. Pogajarja, ki sc vršijo v Parizu okrog italijansko-a-jgleš.ega predloga o sporazumu med štirimi velikimi s'lcmi v Evropi, se iz Belgrade zasledujejo z veliko pozor :est;0, vendar se opaža, da je v merodajnih krogih vzne-mirjenje precej poleglo, ker se str aira, da je ne-I varnost, ki jo je vseboval p,, vi načrt Mussolini— j MacDonald, prešla i® da je položaj prišel '.z taz-I burkanih in nepredvidenih ostrvi v mirnejše vode : diplomatskih razgovorov. Prvi načrt je ramreč iz-nenadil vsled svoje nepričakovanosti in predrzno-! sti ter zato, ker je rimska vlada cisto do zad::jega i časa raznim diplomatskim zns opnikom, k; so ja j izpraševali, dajala popolnoma nasprotna obvestla. ! Tako je Italija notorično še koncem januarja zagotovila odposla cu neke vzhodno-evrooske velesile, ki je prijateljica ItpJ'je, da se njena zahteva po reviziji mirovnih pogodb ne r.anf.ša na evrop-I sko, ampak na izvenevropske predvsem kolonijal-I no ozemlje. Par ted'-ov pozneje pa je MussoHni-MacDonaldov načrt objavil pod prvo točko, da se ; mora revidirati poljsko-nemška meja. Danes se gleda na razvoj že bolj flegmatič o.
Pomirjenje je bilo mogoče ed nole, ker so Mala zveza in Poljska krepko pariraie in v hitrih zaporednih udarcih prvotni načrt o paktu med 4 velesilami omrtvile, ta'io da se nahaja dar.es pred diplomati, ki se pogajajo v Parizu, že spremenjen, j mnogo ublažen predlog o sp. razumu štirih, predlog, kateremu je bila odbita osï proti Zvezi narodov. Vi-! soko zasnovani in z elar.om izvršeni pokret italijanske in angleške diplomacije je preskočil v.srno ograjo Zveze narodov in se hotel razmahniti v svobodi. Danes je ta pokret zopet ujet v plotove j in ograje Zveze narodov in je zalo izgubil večinoma vse cd svoje prvotiie, elementarne strašnosti.
Presojanje s ha ccshe&a st'it'š- «?
Stališče, ki ga je zavzela francoska vlada, tukaj očiv'dno pravilno razomejo. Mogoče je, da se v sedanjem francoskem kabinetu nahajajo osebe ministrov, ki imajo svoic lastne simpatije do ene ali do druge skupine evropskih držav, toda francoska vlada kot taka bi nc mot?la obstati niti 24 ur pred skoroda enodušr im mne.-.jem, ki ga je zavzel parlament in ki ga je zavzela francoska javnost. Osnovna lirija francoska zunanje politike v povojni dobi se je z neverjetno trdovratnostjo 1 držala pravnih načel, ki so zapisana v mirovnih pogodbah in v Zvezi narodov in ta načela pravijo, da so vsi rarodi enaki in enakovredni ter da se morajo bodoči konliikti, ki bi nastali med I državami, rešiti v okvru Zveze narodov.
To stališče mora tudi sedanja francoska vlada zavzeti, nobenega drugega. Zato vznemirjenje, ki se je pojavilo ponekod, ni bilo upravičeno. Toda I nobena francoska vlada tudi ne more z озко surovo gesto odkloniti ponudbo, ki 'o ji stavita dve velesili. To bi ne bilo poIPično. niti dejansko lio-I ristr.o. Predlog, da se naj 4 veli'.e države med seboj sporazumejo, je t»obe? «n bi " il fcln^ocejen, kot je blagodejen pakt Male zvrze. Faz'ti je samo ire-j ba, da dobi ta sporazum pravo vseb'no in da s uši ! dobremu cilju. Prvotni načrt, ki s'a £a predložila Mussolini in MacDs-ald, in K je brezusmi'jeno razkosaval Evropo, ni bil doher, toda mesto da bi se bruialno odklonil, je pametnejše, da se iz njega izluščijo dobre stvari in naperijo oroti dobremu cilju. Francoska vlada je 'crej s hvaležnostjo sprejela na znanje ilaljars'to-angleški predlog, nalo registrirala ves odmev po Evropi in bo sedaj po tehtrem študiju odgovorila angleški in ita'ijav..-,H vladi, da jc njihova s!-.upna zar-issl sijajna in zares odločilna, da se Francr'a hoče na vsak nač'n udeležiti pri ustvarjanju tega spora ruma, e se l:o držal okvira Zveze narodov in se v svo'ih ciljih držal strogo naîe!, ki jih je postavil pakt Zveza narodov. Z drug'mi besedami se bo vsebina rimskega zarotr.iškega pakta lepo iztresla in vanj se bo nalila druga tekočfca, ki bo bolj vžitna za vse evropske narode brez razVke. In ta opcracija ne ho vrhu tega povzročila nikjer nobene zamere.
S s aco čast o . . .
Tukaj menijo v zunanjepolitičrih krogih, da ni treba izgubljati živcev glede bodočega razvoja pogajanj okrog imenovanega pakta. Zelo verjetno je celo, da bodo ugodno potekala in da se bedo končala s slovesnim podpisovanjem '.-.--kega pismenega pekta, po načinu slovečega B. ia'd-KeIlogovc,ja pakta v Parizu, ki se bo izvrîilo med pempoznimi ceremonijami kje v kakšnem italijanskem mestu. Ni izključeno, da bo dobil tudi ime Mussolini-Mac Donaldovega pakta, lako da bosta ti dve imeni
ostal: zabeleženi na skupnem papirju v vzgled vsem poznejšim rodovom državnikov, ki so se trudili za mir. Jasno je, da bo polem pakt z zlatim peresnikom vred, s kaierim bo podpisat:,, šel počivat v arhive, poleg Briand-Kellogovega, poleg Lokama, svetovna zgodovina pa bo šla naprej svojo pot.
Francoski odgovor gotov
Jasm, iskren, pošten
Pariz, 4. apr. tg. Danes popoldne je bil v Eli-zeju pod predsedstvom rredsednika republike miniislrski svet, na katerem so razpravljali o memorandumu francoske vlade. Paul-Boncour je izdelal francoske prolipredloge, ki jih je pojasnil v daljšem govoru, nakar so jih vsi člani vlade odobrili soglasno. Uradni komunike se omeijuje, kolikor se tiče pakta velesil, na en sam stavek, da je Paul-Boncour predložil hWtve»ne linije memoran-da in da jih je minisarski svet odobril soglasno.
Memoia' -'um bodo jutri izročili angleški in italijanski vladi.
Kdaj ga bodo objavili, še ni gotovo. Mogoče je, da si bo ministrski predsednik Daladier prirfržal sporočiti bistveno vsebino v govoru, ki ga bo imel najbrž v petek v poslanski zbornici tekom zunanjepolitične debate. Na željo vlade se je razprava o proračunu zunanjega ministrstva odgodila na petek. Že danes pa je bila v zunanjepoliličnem odboru poslanske zbornice razprava o Mussolinijevem načrtu, na kateri je poročal pred kratkim iz radikalne stranke izstopivši poslanec Bergeri. Odbor ; je izrazil željo, da bi se razprava o paktu velesil vršila popolnoma ločeno od razprave o razorožitvi. Pred današnjim ministrskim svetom je imel minis'rski predsednik Daladier razgovor z ameriškim ?a?topnikom Normanom Davisom, kateremu je prisostvoval tudi ameriški poslanik. Poleg razgovorov z Davisom pa se nadaljujejo na Quai d'Orsayu razgovori s francoskimi zaveznicami.
Paul-Boncour je sprejel poljskega poslanika CMapowskega, r-oto pa ga je obiskal in se poslovil romunski zunanji minister Titulcscu, kateri je popoldne odpotoval dalje v London, rtasi je še sam pred par drevi deriantiral vest, da bi nameraval iti v London.
Akoravno vlada glede vsebine lega odgovora še neprodirljiv misterij, je vendar že mogoče na-I vesti glavna načela, katera bo francoski odgovor j podčrtal. Tako se govori, da bo francoska vlada:
1. načelno pristala na sodelovanje z ostalimi velesilami pri ureditvi Evrope in pri obrambi miru med evropskimi narodi pod pogojem seveda, da se odkloni vsaka misel na teritorijalne revizije, 2. francoska vlada smatra, da mora ostati načelo o enakopravnosti vseh držav v okviru Zveze narodov nedotaknjeno in je zaradi tega zamisel, da bi se gotove evropske države postavljale nad dru-ne, neizvedljiva, 3. pakt Zveze narodov je osnovni zakon za politi&>o organizacijo Evrope in vsak sporazum med evropskimi državami je mogoč edinole, ako se ta pakt ohrani neokrnjen in v svoji celoti, 4. francoska vlada radevolje pristane na pokrajinske sporazume po zgledu pakta male zveze. Sporazum med velesilami bo torej v duhu načel Zveze narodov predstavb'al neke vrste veliko zvezo, ki bi med seboj delovala na isti način
kot dela mala zveza v vseh vprašanjih, ki in'ere sirajo samo doiične države.
London, 4. apr. tg. Titulescu je danes zvečer dospel iz Pariza v London na razgovore r. zunanjim ministrom v zvezi s pal. lom ve'esil. Prvi razgovor s sirom Simonom bo imel v čelriek.
Stališče Po she
Varšava, 5. aprila, tg. Poluradna »Gazeta Poljska« vidi v .-.vem stališču Francije prelom v dosedanji liniji francoske zunanje politike. List izjavlja, da je brez vsake vrednosti zagotovilo, da naj se na posvetovanja četvorice pritegne vsakokrat ona država, za katere interese gre. List pristavlja, da bi Poljska nikdar ne vpoštcva'n takega vabila. Tudi poljski poslanik v Londonu je v jasvi obliki izjavil angleškemu zurciremu ministru, da Poljska brezpogojno odklanja pakt četvor ce.
Za feuî<seî7i trn a o n1r ae dafre
Pariz, 5. aprila. AA. Po poročilu lista »L'Ordre« kaže, da v francoski vladi ni soglasja o tem, kakšno naj bo stališče Francijo napram direktorskemu paktu zapadnih sil. Paul-l oncour, pravi list, vodi v lem oziru popolnoma osebno politiko. Prav nič ni k, Iclial, da sprejme popolnoma nemogočo izjavo našega rimskega poslanika dc .louvenela, ki se je iznenada pojavil v Parizu in ki je sestavil svojo izjavo v sporazumu z zunanjim ministrom. Te izjave nista nili pokazala predsedniku francoske vlade Daladierju, ki je bil celo neinformiran o nje-; ni glavni vsebini. Daladier je to izvedel šele iz I listov Ni voma, da gre tu za dejanje, ki bi povzročilo v drugih okoliščinah takojšen odpoklic poklicnega poslanika. Daladier in večina članov ministr. sveta se upira pritisku, ki ga name izvajajo Pai:!-Poncour, Dc Monzie in Dc Jouvenel. Predsednik vlade, ki je znan realist, ni naklonjen direktorskemu načrtu, ker bi la načrt izoliral Fran-ci;o in pripravljal njen poraz. Razgovori, ki jih jc imel s Titulescom, so nanj napravili najgloblji vtis. Daladier, Mala anlanla in Poljska, piše list dal(c, so našli v ameriškem delegatu Normanu Davisu nenaiinega zaveznika Norman Davis je že v razgovorih z MacDonaldom zagovarjal stališče, ki nasprotuje Mussoliniic vemu.
Jasno je, da Zerlinjene države severne Anv-rike ne bi bile zadovoljne z ustanovitvijo bloka štirih velesil. Zalo je Normami Davisu do tega. da je v Parizu in da se posvetire s člani franeor'- c vlade, ko le-ta sestavlja svojo spomenico o iiali-jansko-an(<leškcm načrtu četvornega direktorija.
Gš>rm<s m Papen po»a"e2a v R<"m
Rerlin, 5. aprila, tg. Dorr^va sc, da nameravata za velikonočne praznike polovati v Rim pod-kancler Papen in minister Gôring. Smatra se za samo po sebi umevno, da se bosta v času svojega bivanja v Rimu sestala tudi z oficijeini r.i osebnostmi italijanske vlade. To potovanje pa se snrav-Ija tudi v zvezo z izpremenjer.im stališčem katoliške cerkve nasproti narodnim socialistom, kakor je bilo to videti ▼ zadnjih izjavah nemškega epi-skopata.
Na izzsvame Italire-Angliie-Nemčiie
msija odgovarja
dernega izraza, in gotovo je tendenca rimskega pakta v bistvu antislovnnskn. To nas pa more le utrditi v odporu proti temu produktu angleško-germnnskegn in italijanskega duha. ki v Slovanih od nekdaj vidita rojene sužnje. Da so se pa sovjeti očividno zavedli nacionalnih podlag svoje politike in da so je po petnajst lol ii zopet našla edino naravna linija mednarodne politike, ki je v interesu slovanskih narodov, to je zelo razveseljivo dejstvo. Posebno še zato. ker je ta slovanska politika v zvezi s staro kiilluruo Francijo obenem politika miru, demokratičnega duha in resnične kulture.
Nanetost z Anglijo
London, 5. aprila. AA. Danes dopoldne ob 10
so objavili Belo knjigo s korespondenco med brit-skim zunanjim ministrstvom in moskovskim poslanikom zastran aretacij Vickcrsovih inženjerjev v Moskvi. Najznačilnejše v tej knjigi je ostrost, s katero poslanik Ovey komentira stališče sovjetske vlade. V svoji brzojavki 12. marca izjavlja, da ni možna nobena primerjava med angleškimi pravnimi metodami in strahotami, ki vladajo v sovjetski Rusiji. Nato našteva razne metode, kako skušajo ustrahovati sovjetske jetnike. V brzojavki dne 15 marca naglaša poslanik, da obstoji največja nevarnost v sovjetski mentaliteti, češ da ti ljudje niso zmožni gledati v sebi kaj drugega kakor silo, ki se čuti v vsaki stvari osebno razžaljeno, in mislijo, da se bore za plemenit ideal proti vsemu svetli zarotnikov — občutek, ki je pri njih dobil že pravcato obliko bolne histerije«. Sir Ovey izjavlja, da se je Litvinov omejil samo na lo, da je očital Veliki Britaniji, da »govori s Sovjeti v obliki ultimatov, ki kršijo suverenostne pravice ruskega naroda«.
Iz Bele knjige se vidi, da se je začela napetost med Veliko Britanijo in Sovjeti zaostrovati 12. marca.
inženerii na svobod!
Moskva, 5. aprila. AA. Tas poroča: Na podlagi sklepa vrhovnega državnega tožilca od 22. marca so tri angleške inženerje, ki so obloženi sabotaže, izpustili, ker je tvrdka Vickers včeraj položila zanje kavcijo. Izpuščeni inženjerji so se zavezali, da ne bodo zapustili sovjetske Rusije, dokler se proces ne konča.
Protesti v Berlinu
Berlin, 5. aprila. AA. Po vesteh iz Moskve je komisar za zunanje zadeve Litvinov protestiral pri nemškem poslaniku proti ravnanju nemških ob-lastev s sovjetskimi podaniki v Nemčiji in proti nezakoniti hišni preiskavi v prostorih sovjetskega trgovinskega zastopništva v Berlinu.
Z nemške strani se mu je odgovorilo, da je bila hišna preiskava odrejena zaradi lega, ker je imela policija razloge in da je pri tem našla mnogo materijala, ki kompromitira sovjetsko zastopništvo. Nemški uradni krogi pristavljajo, dn Nemčija ne more dovoliti vmešavanja Rusije v nemilce notranje zadev»
K
Pogajanja z Romuniio
Bukarešt, S. aprila, ž. V romunski diplomaciji ponovno govorijo o sklenitvi nenapadalnega pakta s sovjetsko Rusijo. Te vesti imajo svojo podlago v tem, da se je Litvinov obrnil na francosko vlado ter izrazil željo, da bi sovjetska Rusija rada ponovno pričela s pogajanji z Romunijo za sklenitev pakta o nenapadanju. Vest na merodajnih mestih še ni potrjena, vendar pa je delovala kot največja senzacija v vseh krogih. Trdijo, da bo Titulescu pri svojem sedanjem obisku v Parizu ukrenil potrebne korake v tej smeri ter skušal najti kompromis v stališču Rusije in Romunije.
Haag, 5. aprila ž. Mednarodno sodišče v Haagu se je v sporu med Dansko in Norveško radi vzhodnega dela Gronlandije postavilo z 12 : 2 glasovoma na stališče Danske.
Drobne vesti
Zagreli, 5. aprila, ž. Danes popoldne ob 2 je v kemičnem institutu univerze na Akademskem trgu, izbruhnil požar. Le hitri akciji gasilcev se je zahvaliti, da ni prišlo do večje škode. Ogenj je že prodrl skozi streho.
Asuncion, 5. aprila. AA. Vojno ministrstvo je izdalo komunike, da so paragvajske čete zavzele utrdbi Vargas in Vanguardio.
Columbia, 5. aprila. AA. Država Južna Karo-lina je odobrila, da se sme pivo svobodno izdelovati, prodajati in točiti.
Madrid, 5. aprila, AA. Konec septembra 1032 je štela Španija 28,719.000 prebivalcev
Pariz, 5. aprila. AA. Davi so v Citroenovih tovarnah spet začeli delati. (M 18.551 delavcev se je vrnilo na delo 14.(>20.
Diisseldorf, 5. aprila. AA. Nacionalno socialistični napadalni oddelek je aretiral nekega komunističnega funkcionarja in ga ustrelil v hrbet, coda je hotel zbežati.
Berlin, 5. aprila. AA. Policija je aretirali angleškega žunalista Franzerja. Angleškega novi narja Catchpola je izpustih.
Bonn. 5. aprila. AA. Policija je aretirala n stanovanju nekega občinskega svetnika. Strtžni' ga je ustrelil, čoš da je hotel zbežati.
Paril, 5. aprila. AA. Ob 11.45 je notiral dol 25.41. funt pa 86.85 frankov.
1 stres, 5. aprila AA. Davi ob 6.25 sta odletela letalca Bossoutrot in Rossi v smeri proti Južni Ameriki. Morala sta sc pa ob 10.'.T, vrnili nazaj v Istre*. Popoldne nameravata vnovič startati.
Zasedanje Tarifnega odbora v Relgradu
Zdenko Knez v obrambo slovenske miinarske industrije
Katoliška in politična akcija
t'., ti IMUH.IIhi't (Л1 wnvm ['«i "" и.чнц
tarifa za blago v komadih pa da so celo poviša, (i. Knez je v imenu Zveze mlinov v Sloveniji izjavil,
Holgrud. 1. npr. i. Anketa, ki jo je sklical tarifni odbor, je danes nadaljevala svoje delu. Na dnevni m redu so bile tarife za mlinsko industrijo.
Kot prvi govoruik je nastopil dr. Palic, glavni tajnik Zveze mlinov iz Helgrada, ki je v imenu vojvodinskih mlinov zahteval enotno tarifo za pšenico in moko 1er ukinitev dosedanje, izjemne mlinske tarife št. 13-1H za dovoz pšenice v mline.
Za njim jc takoj dobil besedo tajnik Zveze mlinov v Sloveniji g. Zdenko Knei, ki je med drugim izjavil sledeče:
Prometno ministrstvo predlaga, da se tarifa preuredi tako, da bi prevoz pšenice in prevoz moke «tal istolcliko, za otrobe pa da ostane tarifa nižja,
I;
Knez je	_	,
tla mlinska industrija v Sloveniji nima ničesar proti povišanju železniške tarife, če za to obstojajo do-\ oljni proračunski ali valutami razlogi, ki nalagajo to povišanje, opozorili pa mora na dejstvo, da pred-tavlja sedanji tarifni sistem rezullanto mnogih 1;ompcnent, ki ki bile na delu skozi dolgo dobo let in ki so v svoji skupnosti vplivale nn določitev tarifnih postavk, ('e se dela na povišanju, potem jc trebil vzeti kol princip linearno povišanje vseh postavk za ena'; odstotek, da bi se na ta način ohranila medsebojna diferenca, a samo v izjemnih slučajih se lahko obravnava en ali drugi posamezni problem, kjer bi sprememba ravnotežja bila za narodno gospodarstvo kot celoto zaželjena.
(i. Knez naglasa, da so
tariliia reforma ne smo in ne more zlorabljati
kol instrument konkurenčne borbe 1er da se s tem m sme delati krivice mlinski industriji iz ene banovine v korist iste industrije druge banovine, ki si hoče na ta način zavarovali čezmeren dobiček. Zato smatra Zveza mlinov v Sloveniji predloženo tarifno preureditev kol brutalen udarec proti sebi, kot udarec, ki bi uničil tudi 0110 skromno delavnost naše mlinske industrije, ki je šc ostala v sedanjih težkih razmerah. Do sedaj dobivamo pšenico v naše mline po izjemni tarifi št 34-13, ki določa za pšcnico 12% do 1 t",; cenejši prevoz kakor pa za pšenično moko. Mi zastopamo to razliko, ker je neobhodno potrebna za našo eksistenco in ker je tudi nadvse upravičena.
A' svojem nadaljnjem govoru se je g. Knez obširno bavil
z razvojem mlinske industrije v Sloveniji,
ki -e je morala boriti tudi v Avstriji z največjimi težavami, in je izjavil, da so slovenski mlinarji imeli tudi tedaj le/ko življenje, pa so kljub temu obdržali -vojo cksistenco in so si celo ustvarili neko blagostanje. To stanje pa se jc popolnoma spremenilo z zedinjenjem, ko je bil naši državi priključen velik del bivših madjarskih pokrajin, čemer smo dobili veliko število mlinov zelo močne kapacitete. V prvih letih je izvoz moke šc nekako šel, ko >o .-c pa vsled neugodnih trgovin-. kili pogodb in radi avlarktičnih sosednih držav zaprle meje za našo moko, tedaj se jc ogromni \isek pfenične moke iz vojvodinskih mlinov usmeril v pasivne kraje in posebno v Slovenijo. Tedaj je bila uvedena mlinska tarifa kot slaba odškodnina za pridobljene pravice periferne mlinske industrije. Ona je res nedovoljena, vendar jc nekak jez proti poplavi naše pokrajine s to moko. Ta tarira ni nioglu preprečiti, da so veliki slovenski mlini deloma propadli, deloma pa morali ustaviti îvoj obrat. Predvsem je treba vpoštevati,
da imajo slovenski mlinarji zelo težko
»lališčo v primeri z onimi v Vojvodini, in sicer:
1.	Vojvodinski kmetje pripeljejo lin stotine vagonov pšenice v тЏп, obračun za izročeno pšenico pa se izvrši šele pozneje, ko se je la pšenica žc zmlela in razposlala na vse strani. — Naš mlinar. ki kupi pšenico pri žitnem trgovcu v Vojvodini. inora to pšenico takoj plačati proti izročitvi Uupliknta tovornega lista in potem mora nosili še precejšnje stroške za transport le pšenice.
2.	Dočim vojvodinski mlinarji kupujejo svoje žito neposredno od kmetov, ki ga prodajajo zelo poceni, pri našem mlinarju zasluži eden ali več trgovcev, kar pšenico tudi podraži.
3.	Dočim vojvodinski mlinar odbije kmetu vse mogočo odbitke, kakor n. pr. razliko pri merjenju in razne druge odbitke, kar znaša 2—5%, mora naš mlinar nc samo plačati vso težino blaga, ki je navedena nn tovornem listu, ampak mora nositi še stalno veliko škodo, ki obstoja v lem, da mora nositi primanjkljaj blaga na polu 1er transportni riziko.
4.	Vojvodinski mlini sc nahajajo v centru naših žitaric, kjer posebno lepo uspeva tudi živinoreja. Visoke cene jim plačujejo živinorejci z:i krmno moko in za otrobe. Bosna. Hercegovina. Dalmacija, Lika in Črna gora so zelo dobri trgi za črno moko. zato pa pošiljajo vojvodinski mlinarji potem lahko belo moko zelo poceni v Zagreb in v Slovenijo. Možnost hitre in ugodne prodaje oirnb in črno moke, znižuje ceno beli moki in v tej okolnosli leži v glavnem možnost ostre konkurence za belo moko, ki jo vršijo ti mlini v dravski banovini. Naša živinoreja propada in lo ne samo v zadnjih letih, ampak že pred šestimi in sedmimi leti. kar se. najbolje vidi v okolnosli. da naša industrija lanenega olja ne. more prodali vrč kol 5?,; svojih zaostankov v sami državi in da morajo 95% te odlične živinorejske hrane Izvažati. Temu propadlemu konsunientu moramo fakorekoč darovati svoje otrobe in razne krmne moke, kav 'e vs-e vidi v tržnih cenah leh proizvodov, in vse lo velo neugodno vpliva na cene pri črni in beli moki. Otrobi stanejo kljub veliki razliki pri prevozu iz Vojvodino istotoliko kol pri nas, kar pomeni. da so naši mlini samo radi olrobov kalku-àutlvno napram vojvodinskim mlinom na škodi za WW Din pri vagonu pšenice.
S Kot ostanek žitnega režima jc zvišan davek • a poslovni promet, na 6% za moko in na 2'é za otrobe. Го se mora plačali od prodajne ccnc mlev-fkih proizvodov. Razume sc, da je podlaga za ta davek drugačna, če "c prodaja blago franko Sonia, i drugačna, če sc prodaja frnnko Domžale. Vsak prevoz znaša 350Г» do' 4000 Din za vagon in 6'.' oziroma 2% od tega prevoza znaša nad 200 Din. Potem ie treba vzeti v obzir šc razne druge stvari, ki ro pri nas mnogo dražje nego v drugih pokra-iinah. kakor n. pr. občinske dajatve itd. Ta razlika znaša v posameznih slučajih do 400 Din za vagon, kar moramo mi plačevati iz svojega žepa. Vsi naši napori, da odstranimo to neenako tretira-njc, so ostali do danes žal brez uspeha,
6. M'.-ii v Vojvodini razpolagajo z mnogo več-iim kapitalom kakor naši mlini, ki so izgubili mnn-:>o od svojci?a nekdanjega Matfostnni*. Vojvodinski
mlini stalno prodajajo svoje proizvode iz Siska, kjer imajo svoja skladišča, v naše kraje. Vojvodinski mlinarji prevažajo pšcnico po Donavi in sami do Siska ter žc pri tem prihranijo mnogo na samem prevozu, ker je tak prevoz mnogo cenejši kakor pa po želez.nici. Naši mlinarji pa zopet nc morejo niti pomisliti na to, da bi si nabavili cel šlep pšenice ter si ga pustili privleči do Siska, ker je njihov skromni obratni kapital vezan v kupčije in nimajo sredstev, da bi financirali tako nabavo.
Te in se druge okolnosti so imele za posledico,
da so mlinarji diavske banovine žc zdavnaj izgubili vagonske posle,
to se pravi, prodajo celih vagonov mievskih proizvodov. Ta posel so riam prevzeli vojvodinski mlinarji. Ono, kar nam je ostalo, to so oni malenkostni posli, ker je treba kreditirati na daljše roke in ker so številke insolvenc relativno zelo velike. Nam je preostalo, da pošiljamo svojim strankam po 20, po 5 in po 1 vrečo mievskih proizvodov, kjer res dosežemo višje ccnc, kakor jih dosežejo oni v Vojvodini za vagonsko blago, kjer pa je tud i liziko mnog4) večji.
Tak je sedaj položaj, ko je bila v veljavi tarifa št. 34-13 skozi celo vrsto let. Smatram, da se v sedanjem položaju dovolj jasno vidi
obupna borbn za obstoj s premočnim rivalam iz Vojvodine.
Že 1. 1927 se ie uvozilo iz drugih pokrajin v Slovenijo približno 3200 vagonov moke in samo 2500 vagonov pšenice. Čc se vzame v obzir, da je produkcija pšenice v Sloveniji skoraj neznatna, je 1 tedaj jasno, da so slovenski mlinarji prodali slo- j venskim konsumentom mnogo manj svojih pro- j izvodov kot pa njihovi tovariši iz drugi'.i pokrajin, j posebno iz Vojvodine. To razmerje se od I. 1927 «talno slabša, tako da danes držimo v svojih ro- ; kali samo še mali del onih pozicij, ki smo jih | imeli pred šestimi leti. Kapaciteta vojvodinskih i mlinov je izkoriščana z mnogo večjim odstotkom , kot pri nas. Izenačenje tarife za prevoz pšenice j in m»ke in povišanje tarife za blago v komadih bi pomenilo,
da se mlinarska industrija v Sloveniji z eno poteza spravi s sveta.
In zakaj? Zato, da bi mogli naši tovariši iz Vojvo- j dine po mili volji diktirati cene moki v dravski banovini in da bi iz naše propasti kovali svoj dobiček. Razlika med prevozom za žilo in za moko ni samo opravičena z gori navedenimi argumenti, ampak ima tudi svoje globlje, pivicipielno opra-vičenjc s splošnim principom prometne odnosno tarifne politike, ki obstoja v tern, da mora hiti tarifna postavka vaaj do neke meje v sorazmerju z vrednostjo blaga in da mora imeli sirovina nižjo tarifo kot polfabrikat in ta zopet nižjo kot fa-brikat.
Zato g. Knez v imenu slovenskega mlinarstva poziva raerodajne činitelje, da vzamejo tc argumente v poštev. Opozarja jih, da računajo z živ-ljenskim vprašanjem miinarske industrije v Sloveniji.
ti Knez jc nato v imenu Zveze mlinov za Slovenijo
slavil (udi a-len n j i predlog:
A' bistvu sc strinjamo predlogom (rgovinske in industrijske zbornice iz Zagreba, da sc določi za pšcnico postavka VÏ.-13-14, za industrijske mline z 10 tonami postavka 18. za ostale mline postavka VF.-13-11. za ostale žitarico postavka VI.-13-14, za milno z 1(1 tonami postavka 18. Za mlinske proizvode predlagamo spremembo napram zagrebškemu predlogu, in sicer postavko X.-10-11. dočim sc v ostalem strinjamo s predlogi zagrebško zbornico. Za otrobe, trierske odpadke in krmno moko predlagamo tarifo XVIII.-18-18. dečini sc za razno izvozne tarife strinjamo - predlogi zagrebške zhor-nico. Tarifa za industrijske mline, katerih višina jc predložena gori. sc mora uporabljat: za vso lir'-z razliko, čo (rro blago direktno v mlin ali indiroktno preko skladišča.
Po govoru g. Kneza se jc razvila ostra debata, v katero so posegli g. Aleksander iz Zagreba, ki se pridružuje predlogu Zveze mlinov za Slovenijo, Franjo šuštoršič, zastopnik Miinarske zadruge iz Helgrada, ki istolako sprejema stališče slovenske mlinske industrije, Franjo Kos iz Karlovca, ki zastopa interese mlinov, ki se bavijo z mletjem koruze, in ki je istolako nastopil proti predlogu dr. Palica. Stališče slovenske mlinske industrije je zagovarjal tudi g. Josip Roseuberg iz Maribora.
Dr. Palič je. nato predlagal, da se osnuje
poseben otlhor, ki naj prouči pogoje, pod katerimi obratujejo vojvodinski mlini in mlini v Sloveniji
1er da se na podlagi poročila tega odbora potem sestavijo končni predlogi, na kar pa niso pristali zastopniki mlinov iz pasivnih krajev.
Ker ni prišlo do soglasja, jo anketa podala dvojno mnenje, o katerem bo razmolrival tarifni odbor. Ce se tudi v tarifnem odboru ne bo moglo ustvariti enotno mnenje, bo tudi ta predložil glavnemu ravnateljstvu dvojno mnenje.
Bistvo spora je v Ioni:
Dočim organizacije mlinov iz pasivnih krajev zahtevajo diferenciranje tarife med moko iti pšenico in <la se ohrani princip, da mora biti tarifa v enakem razmerju /, vrednostjo blaga, zahtevajo vojvodinski mlini, kakor že rečeno, enotno tarifo za pšenico in moko 1er ukinitev dosedanje izjemne mlinske tarife 34-13 za prevoz pšenice. Zastopnik1 mlinske industrije v pasivnih krajih pa zahtevajo, da se la izjemna tarifa za prevoz pšenice v mline ohrani, ker bi v nasprotnem slučaju morali mlini v pasivnih krajih brezpogojno popolnoma ustavili obratovanje.
Zanimivo je tudi, da Zveza vojvodinskih mlinov predloga, da se vrši propaganda /a povečanje konsuma pšenice doma, dočrn naj se pri izvozil računa še nu koruzo.
Anketa jc nato razpravljala še o tarifi /a testenine, /n kutero je bila i stota k o izražena prošnja, da se zniža tarifa za blago v kosili kakor tudi relakci jc na dovoz moke, ki se v te-isteninuli izvaža v inozemstvo.
Prišle so na vrsto tarife za mesne izdelke. Poročevalec je (u /Insti poudarjal le/.o .samoupravni h davčnih bremen in zlasti preveliko tlžifnino v velikih mestih za posamezne mesne izdelke. In užitnina /naša n. pr. v BcJgradti 3.30 Din za'kg.
Popoldne sc jc seja nadaljevala.
Zagrebška vremenska napoved: Počasi sc bo zoblačilo zlasti v zahodnih krajih, toplo, pričakovati jc lokalnih padavin, zlasti v gorkili krajih in zgornjem Primorju.
Dunajska vremenska napoved: V največjem
dnin аг-^гпр 1ло..п vrtnin nt envef&v.lll-li' —-----1-
I----— ' - — —• -• — - — - —. w , ..>■ uuu uiuiua
še oblačno.
V zadnjem času katoličane vsega sveta najbolj zanima razmerje med katoliško akcijo in politično akcijo katoličanov. Slišati jc v tem oziru različna, deloma nasprotujoča si mnenja. Zato jc kaj dobrodošlo pismo, ki ga je pisal ženevski škof msgr. Besson v Vatikan, ter odgovor, ki jc prišel na to pismo. Oboje jc bilo objavljeno 2. marca t. 1. v »Semaine catholique«. Škofovo poročilo sc glasi:
V naši škofiji jc nekaj težkoč v razmerju med katoliško akcijo in politično akcijo katoličanov. Nekateri so sc cclo spraševali, ali naše smernico ustrezajo smernicam sv. Očeta. Čeprav je bilo takih, ki so imeli te pomisleke, zelo malo, smo vendar hoteli takoj odstraniti vsak nesporazum ter preprečili vsako nevarnost nesloge med katoličani. V kratkem poročilu smo posneli vse ugotovitve, ki smo jih napravili. To poročilo sito potem poslali NJ. eksce-lcnci msgr. Pizzardi:, naOSkofu niccjskemu, namestniku državnega tajnika Njegove Svetosti, proseč ga, naj nam pove, ali smo v soglasju s papežem ali ne. Naše poročilo sc takole glasi:
»1. Katoliška akcija in politična akcija sta dve popolnoma ločeni stvari; zato naša katoliška društva, ki delujejo v območju ene ali več župnij ter so kot taka pod vodstvom duSno-pustirskc duhovščine, niso nikaka politična društva in tudi nc morejo biti. Kot taka ne morejo sodelovati pri nobeni strogo-politični akciji ter nc morejo postati agenti politične propagande.
2.	Ta opazka pa ne velja za politična društva katoličanov, katerih ne vodi duhovščina, ampak politične osebnosti. Dejansko morejo biti in tudi so taka društva, ki imajo za glavno nalogo — politično akcijo. O njihovi upravičenosti ni potreba razpravljati. Ničesar ne ovira članov naših katoliških organizacij, da ne bi posamezno pristopali k tem društvom, ki njihov program ustreza krščanskim načelom.
3.	Čeprav pa mora ostati katoliška akcija raz-ločcna od politične akcije, bi vendarle bilo obžalovali, ko bi hotel kdo iz tega sklepati, da naj sc katoličani nc brigajo za politiko. V sedanjih časih, ko revolucionarne stranke teptajo naša najsvetejša načela, imajo katoličani dolžnost se sodelujoče zanimati za politiko, da morejo braniti Cerkev iu domovino.
4.	Škof, ki sc noče naravnost vmešavati v politiko, ker je pač oče vseh svojih škoiljanov katerekoli stranke, je pa mišljenja, da mora političnim voditeljem katoličanov v svoji Škofiji dati svoje priznanje, saj delujejo na programu, ki ga oživljajo
katoliška načela. Kadar nanese, ti možie z vso lojalnostjo sodelujejo s strankami, ki sicer nisc izrazito katolifike, vendar pa veri niso sovražne, ter tako po najboljših močeh skupno sodelujejo za splošno dobrobit v tako raznoliki deželi kakršna jc naša. Z drugimi besedami povedano: Sko! nc verjame, da bi navodila, ki jih je papež dal za katoliško akcijo, od političnih katoliških voditeljev njegove škoiije zahtevala drugačnega ravnanja, kakršno je bilo dosedanje.
5.	Posebna težava jc bila glede »švicarskega dijaškega društva«, ki sicer ne nosi izrazito katoliškega imena, v katerem pa je večina katoliških dijakov, in ki ima program, kateri docela ustreza katoliškim načelom. Škoi misli, da jc to druStvo katoliško druStvo svoje vrste, ki ne spada naravnost v običajni okvir katoliške akcijc, saj jc bilo ustanovljeno pred 100 leti brez sodelovanja škofov. Ker pa jc to druStvo sestavljeno iz dijakov, izmed katerih pozneje veliko Število njih v političnem življenju svoje dežele igra prvo vlogo, misli škof, da ni napačno, da se ti dijaki, vsaj vseučiliški, zanimajo za politiko v sporazumu s političnimi katoliškimi voditelji, pri tem po se prcjkoslej kot katoličani pokoravajo cerkveni Škofijski avtoriteti. Škof ne misli, da bi to, ker sc zanimajo za politiko, dijake moglo ovirati, da nc bi bili priključeni organizaciji »Katoliške mladine«. Ta »mladina« kot taka pa ne spada v delokrog katoliške akcijc in ne v delokrog politične akcije.
6.	In du končno vse kratko povzamem, je škof mnenja, da je prvi pogoj katoliške akcije pokorščina škofom ter da bi slabo razumel navodila svete Stolice, kdor bi mislil, da sta papež in Skof različnega mnenja.«
Na to škofovo poročilo je prišel od msgr. Piz-zarda naslednji odgovor:
»Vaša ekscelenca mi ie pisala pismo, katerem« je bilo priključeno poročilo o katoliški akciji in politični akciji, predvsem z ozirom na posebne ozire v Švici. VpraSujcte mc, ali te smernice soglašajo s smernicami sv. Stolice. Hitim vam odgovoriti, da sem pismo sprejel. Ko sem o tem predmetu slišal mnenje »višje strani« (la pensee supérieure), sem vesel, da vaši ekscelenci morem naznanili, da ni nobenih ugovorov naziranju, ki ste ga razložili v omenjenem dokumentu. Ob tej priložnosti si dovoljujem vaši ekscelenci čestitati za učinkovito pomoč in modre nasvete, ki jih nudite katoliškim organizacijam.«
V pismu msgr. Pizzarda omenjeno mišljenje »višje strani« je očividno naziranje papeža samega.
Gombcsov velikonočni govor
* se bliža svojim ciljem
u
99
Budimpešta, 5. apr. tg. Ministrski predsednik Gonibos jc imel danes na banketu vladne stranke velikonočni govor, v katerem jc izjavil, da se je položaj Madjarske zboljšal v prvih Šestih mcsecih njegove vlade. Ravnotežje proračuna кс je ohranilo, inllacije ni bilo, Madjarska je danes pravi zgled miru, V zunanjc-političnem pogledu je zastopala Madjarska v preteklih šestih mesecih misel revizije, vojaške enakopravnosti in trgovinskih pogodb. Vsem tem ciljcm se je Madjarska znatno približala. Pred pol letom nihče ni verjel, da sc bo moglo o reviziji govoriti in misliti tako intenzivno, kakor sedaj. V Romuniji, Avstriji, ČcSkoslo-vašk, Jugoslaviji in Italiji se kaže sedaj taka go-
spodarsko-politična smer, ki je Madjarski v korist. Na mesto brezpogodbenega stanja so stopile pogodbe. Glede notranje-političnega položaja je izjavil Gombos: »Pri nas jc pravni red zagotovljen v največji meri, in sicer nc kot posledica kravjih kupčij, temveč realno politične koncepcijc. Kar Nemčija dela sedaj, jc storila Madjarska že leta 1919. Takrat smo hitreje odpravili profirevolucijo z madjarskim temperamentom. Madjarska nc potrebuje nobenih novotarij. Madjarska nc hlasta no novih točkah in sc nc ravna po tujih zgledih. Mi ne potrebujemo nobene revolucije, pač pa evolucijo.
Zopet vojm dolgovi
acDonald pojde tudi v Ameriko
Pariz, 5. aprila, tg. O prvem razgovoru Normana Davvisa s Paul-Boncourjcm se objavlja ofici-jozuo, da sta sc menila o razorožitvenem problemu in o svetovni gospodarski konferenci, O vprašanju dolgov nista govorila. Na predlog, da se skliče konferenca strokovnjakov v Washington, je pristal Paul Boncour tem rajši, ker bi Francija tam evcntua'iao lahko načela vprašanje dolgov. Angleška vlada pa ne želi lake postranske ali pred-konfcrcnce. Čuje se, da je Roosevclt bolje razumel kakor Hoover, da jc varnost glavni problem, in sicer varnost posameznikov v d'klatorsko vla-danih državah, varnost posestva v mednarodnih odnošaiih, kapitala v izmenjavi blaga in varnost za vlade v njihovi mirovni politiki, Francoski memorandum bo imel, kakor piše lîxcelsior«, sledeče točke:
1. Francija pristane na lo, da sc ustanovi antanta med Francijo, Anglijo, Italijo in Nem-
Končna iikvsdaceja agrarme reHorme
Kmetijski minister dr. J. Deniclrovič je kot znano v začetku leta predložil skupščini in senatu predlog za izpremembo dosedanjih zakonskih predpisov o agrarni reformi iz I. 1031. Sedaj je g. minister k svojemu predlogu izdal tudi ekspoze, iz katerega posnemamo:
Končni finančni efekt agrarne reforme bi Hil tale: po zakonit /. dne 10. junija 1931 bi sc plačalo lastnikom za razlaščena posestva 710.3 milj. Din, nadalje za gozdove 57 milj. Din, kar do skupno 7:17 milijonov Din. Ker pa so po zakonu vrši fakultativni odkup, bo nekaj odpadlo in bo treba skupaj okoli 750 milj. Din. v teku 30 let pa hi državo la operacija stala (računajoč obresti in amortizacijo glavnice) 1161 milijonov Din. Izračunano je. da bi imeli agrarni interesenti plačati v 80 letih 1578 milijonov Din. V lem slučaju bi imela država 115 milj. dobička.
Skupno prihaja za sedaj v poštev agrarna reforma na 550.000 kal. oralih ter 180.000 kal. oralov gozdov. Od tega je 10.00!) oralov državnih, 7000 kolonizacijskega fonda, 180.(K)O je lasi madjarskih podanikov. 30.000 oralov ie cerkvena lasi. ostalim fizičnim in pravnim osebam pa pripade 367.000 oralov. Država svojih zemljišč in zemljišč kolonizacijskega fondu ne bo plačala, za zemljišča madjarskih podanikov žc vplačuje v fond potrebne zneske |к> pariškem sporazumu. Povprečno bi država plačala za oral 2.200 Din.
Izmed odredb novega zakonskega predloga, o katerem smo že govorili, navajamo izločitev cerkvenih posestev iu pritegnitev v agrarno reformo (po zakonu iz 1031 so bila izvzcla). Možno pa je pustiti cerkvena posestva še nadalje, lastnikom, če služijo za vzdrževanje prosvetnih, humanitarnih, verskih in podobnih institucij. Z izpremembo čl. 24 se bodo mogli razlastiti samo manjši deli gozdnih posestev: 25% od površino, ki prekorači 1000 lia. To pomeni bielveno izpremembo zakone »z i. 1931, ker pravi la zakon, da se gozdov i runi 1000 ha v dravski banovini razlaste, torej morajo
čijo, 2. ta pakt čctvorice sc mora fuzijonirati s paktom Zveze narodov, 3. ne sme biti nobene hierarhije med evropskimi narodi, 4. da se ta pakt spopolni z regionalnimi antantami, 5. pakt Zveze narodov mora ostati '.-odotaknjen. London, 5. aprila, tg, Čujc sc, da namerava Norman Dawis potovati tudi v Berlin na prve razgovore o svetovni gospodarski konferenci. »Times* poročajo, da bo MacDonald o Veliki noči potoval v Washington, da obišče Roosevelta, hoče pa biti zopet v Londonu 25. aprila, ko se bo predložil poslanski zbornici novi proračun. MacDonald bo potoval v Ameriko kol predsednik svetovne gospodarske konference. Na razpravo o dolgovih se misli šele v drugi vrsti, sDaily Télégraphe poroča, da bi bila najskrajnejša koncesija ameriškega kongresa, da se angleški dolg zenači s francosko- ameriškimi dogovori, tako da bi se skupni anglo-amc-riški dolg znižal na 900 milijonov dolarjev.
razlastiti. Nadalje so znižani ludi količniki, ki končno odrejajo odškodnino za razlaščeno zemljo. Finansirajne likvidacije agrarne reforme na vele-poseslvih bi morala vršiti Privilegirana agrarna banka, sedaj pa prevzame lo država iu izda za razlaščeno zemljo obveznice. Odškodnino posestnikom za razlaščeno zemljo in gozdove pa bodo državi plačali agrarni interesenti, plačilo pa bo zavarovano v. vpisom na prvem mestu. Priv. agrarna banka dobi prvenstveno pravico zu nakup zemlje v prvih 10 letih.
Kamenena industrija
Belgrad, 4. apr. 1. V proslorili Centrale indu-slrijskih korporacij sc je pod predsedstvom ing. Milana Lončareviča vršil danes dopoldne redni občni zbor Zveze kamenene industrije v Jugoslaviji. Poročilo o delovanju odbora v pretekli poslovni dobi jc podal Franc Vindiš, nakar je bi) i izvoljen nov upravni odbor. Za predsednika Zveze je bil zopet soglasno izvoljen ing. Milan Lonča-rcvič. Končno jc bila sprejeta tudi resolucija, v j kateri naproša Zveza kamenene industrije mero-i daine činitelje, da z oziroin na veliko brezposelnost nc dovoljuje otvoritev novih kamnolomov v državn« ali samoupravni režiji, ker za lo tudi ni nobene potrebe. Zveza kamenene industrije pa protestira v tej rcsoluciji tudi proti zvišanju tarifa na kamenene izdelke, ker so žc dosedanje itak previsoke, j Vsako zvišanj : teh tarif bi nc uničilo samo dosedanjih podjetij, ampak bi prišlo v vprašanje tudi graditev in vzdrževanje cest.
Se»a vlade
Belgrad, 5. aprila. AA. Danes od 11.30 do 13.30 se. je vršila seja vlade pod prodseniStvom predsednika ministrskega sveto, dr. Milana Srskiča.
Osebne vesti
Belgrad. 5. aprila. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je pctsnvljen za drugega podguvernerja Narodne banke, dr. Jovan Lovčevič, izredni uni v. profesor.
Belgiad. 4. apr. i. Vpokojcna jc Oiga Ucrcani, učitcl/ica v Mariboru-
SARGOV
KALOD
Ve!ik požar v PredosVah
Kranj, 5. aprila.
Ob cesti, ki veže vasici Predoslje in Orehovlje, se na nekoliko zvišenem hribčku nahaja domačija posestnika Lovrenca Kokalja p. d. Pirca, ki ima najlepšo lego izmed vseh v vasi Predoslje.
Včeraj, v torek zjutraj, približno ob četrt na pet zjutraj je izbruhnil na Kokaljevem skednju silen ogenj, ki je uničil celo gospodarsko poslopje. Požar so prvi opazili domači sami. Hiša in dvorišče sta bila v mogočni svetlobi. Napol oblečeni so planili iz hiše k gorečemu gospodarskemu poslopju, ki je od hiše oddaljeno le kakih 5 metrov. Pri Ko-kaljevih jc bilo že enkrat zažgana drvarnica in to takrat, ko je bilo v Prcdosljah več požarov. Prizor jc bil grozovit. Na strehi hleva in skednja je pogorela že vsa slama in se je proti hiši širila taka vročina, da ni bilo mogoče priti v bližino. Po vsem poslopju na hlevu in skednju je gorela krma in ogenj je že silil skozi okna v hlev. Tak je bil položaj, ko so Kokaljevi pričeli reševati. Skozi vrata, ki so nasproti hiši, niso mogli v hlev, zato so s sekiro razbili vrata na drugem koncu hleva ter v zadnjem trenutku rešili živino iz gorečega hleva in svinjo z mladimi prašički.
To pa je tudi oilo vse, kar so mogli oteti. Kajti precejšnja množina krme na hlevu in skednju, slama in mrva, vse to je predstavljalo eno samo veliko gorečo maso, da si nihče ni upal v bližino ognja, da bi kaj rešil. Zato pa s skednja ni bilo
mogoče ničesar rešiti. V Britofu je začelo biti plat zvona, in tudi v Prcdosljah so se pričeli zbirali gasilci in drugi ljudje. Prvi so pa seveda k ognju prihiteli sosedje.
Kokalju je pogorelo na hlevu vse ostrežje razen golih zidov, skedenj pa je pogorel do tal. Zgorela je vsa krma, na skednju električni motor, sla-moreznica, mlatilnica — vse šele lani novo —, da-; lje vse gospodarsko orodje, večje in manjše, in precej butar. Drva, kolikor so se nahajala v bli-j žini, so odmetali proč. V šupi pod skednjem je zgorelo veliko suhega listja in trave.
Že se je vnemala tudi hiša. Vendar pa so kmalu prišli gasilci iz Predoselj in Britofa, ki so gasili požar vsaki na enem koncu hiše 1er manjše bolj oddaljene objekte rešili. K sreči je Kokaljeva domačija .olj na samem, ozračje ob času požara pa je bilo mirno. Čc bi tak silen ogenj nastal sredi vasi, bi bilo to usodepolno. Domači pravijo, da je moralo začeti goreti na skednju ter da so zvečer vse električne luči v gospodarskem poslopju pogasili. Trdijo, da je ogenj zanetila zlobna roka.
Že včeraj in danes so pričeli z delom za obnovo poslopij. Gospodarsko poslopje je bilo zavarovano za Din 25.000. Škoda brezdvomno presega znesek 4in 100.000 Uničene je namreč tudi mnogo nove opeke, ki je bila pripravljena za kritje strehe Vso živino so oddali po vasi k sosedom, ker doma živina nima ne krme ne strehe. Za mladega gospodarja je to huda nesreča v teh težkih časih.
Obravnava o litrskih računih
končana
Ljubljana, 5. aprila.
Zadnje priče
Danes ob pol 9 se je nadaljevala razprava proti FTmltu Lebingerju. Zaslišan je bil vnovič priča Lojzo Mrzel, ki pove: »Nekoč sem prejel predujem Г>000 Din za voznike.«
Predsednik: »Groznik je izpovedal, da ste po cestarjevem raportu prejel ves denar .Torej so vozniki po vaši izjavi prejeli 2600 Din preveč!«
Mrzel: -Pri tej partiji nisem vozil dosti, na ta račun so bile izvršene tudi vožnje na drugih cestah.«
n„ Qronik pojasni: »Povišek se je porabil za prftfipanje in za dovoz na druge ceste!
Sledi zasliševanje zaradi zneskov 9700 Din m 6600 Din, za katera dolži obtožnica Lebingerja, češ, da si je ta denar pridržal. Lebinger pojasni, da je denar res izplačal, čeprav manjkajo raporti kot priloge, pač pa so priznanice bile v redu in pravilno podpisane. Denar je izplačal Jereb.
Zaslišana je bila priča Pavel Tič: »Podpisal sem priznanico. Denar sem dobil, kakor so cestarji navedli v svojih raportih. Denar sem dobil vedno v redu, točno tako kakor mi je pripadalo.«
Priča Ignac Lenart pove, da so njegovi zapiski o količini gramoza 1. 1930., ki se ne krijejo z Le-bingerjevimi podatki, napravljeni sedaj po spominu. Tedaj si ni ničesar zapisoval. Denar je dobival pravilno, ni pa pogledal vsebine priznanice, ki jo je podpisal.
Ing. Kobler trdi nato na podlagi nekega računa cestnega odbora, da je pisarna izplačala G2 ktib. metrov gramoza, torej samo tistega, ki ga je nakopal Lenart.
Za od obrambe za pričo predlagani nacunski nadsvetnik pri banski upravi g. Pire naj bi izpovedal, ali so uradniki res dajali nasvete cestnim odborom, naj si zaračunavajo majhen odstotek vec kolkovine, da krijejo eventualno premalo plačano kolkovino, in ali je res Lebinger izročal njemu denar za naknadno dokolkovanje, ki se je krilo iz teli odstotkov. Predsednik je suoči naročil šefu računovodstva g. Ahčinu, naj pri baneki upravi i zaposluje, da se g. Pire razreši uradne molčečnosti. Danes pa je bauslca uprava sporočila, da g. Pirca no more razrešiti uradne molčečnosti. Zato tudi g. Pire ni bil zaslišan.
Glede obtožbe obtožnice, da je Pavel Kopriv-nikar podpisal dve priznanici in sicer bianco za pozneje vpisane zneske 5300 Din in 5134 Din za gramoz, ki ga Koprivnikar sploh ni napeljal in si je Lebinger ta denar pridržal. izjavlja Lebinger, da sta priznanici bili v reciu, pač pa je plačal Koprivnikar ju in njegovi ženi večkrat, predujme. Koprivnikar je vozil gramoz na glavno iti pa tudi na stranske ceste. Možno je, da so bile to druge vožnje, morda za gramoz iz Save in pa za nepresejan gramoz.
Koprivnikar izpove: »Podpis na priznanici je moj. Tedaj sem vozil v družbi še z dvema drugima voznikoma. Prejel sem skupno 7000 Din za vožnje kamenja in za gramoz. Koliko posebej zn gramoz, so ne spominjam. Priznanice sem podpisoval pri Jerebu.c
Obtožnica dalje dolži Lebingerja. da sta Orožnik in Janez Hauptman navozila 19! kub. gramoza premalo 1er sta podpisala priznanici za skupno 19.400 Din, razliko v znesku 12.200 Din pa si je pridržal Lebinger. Pri zaslišanju obeh prič se izkaže, da znaša razlika 131 kub. metrov, za katere pa obe priči ne Vesta pojasnila, ker se ne spominjata več. Oba pa sta dobila naprej plačanih enkrat 05 kub. m.
Priča Ignac Lenart pove, da je bil dogovorjen z Lebinger jem. da bo prejemal za vsak kub. meter 12 Din. dobil pa je to samo za eno cesto, za druge pa po tO Din.
Predsednik omeni ,da je podpisoval več priznani ■ po 12 Din za kub. meter. Priča nasprotno vztraja, da je dobil samo za eno cesto p» 12 Din. Lebinger spominja pričo na razne vožnje, ki jih je dobil plačane po 12 Din.
Sledila je razprava o delu obtožnice, ki dolži Lebingerja. češ da je zaračunaval neke odstotke ,>reviv kolkovine in dn si je ta denar obdržal.
Lehiuïer: Pri kolkih in taksah ni nikoli bilo jasnosti, koliko naj se idteguje. Te jasnosti še sedaj ni. Večkrat som bil v tej zadevi na banski upravi in sem povpraševal g. Aiičina, koliko naj
se odteguje. G. Ahčin ni je nasvetoval, naj raje malo več odtegnem, kakor premalo, to je pol procenta, ker naknadno ne bi mogel izterjati koiko-vine. V Ljubljano sem enkrat prinesel iz tega kolkov za 2000 Din, ker smo morali neko zadevo do-kolkovati. Večkrat smo iz lega denarja krili kako drugo postavko za razna druga cestna dela, kakor za kritje nepredvidenih izdatkov.
Priča Ahčin je bil nato zaslišan k točki, ki govori o vožnjah z avtotaksijem. Sam se ni nikoli vozil, ker je imel le računsko delo pri kontroli. Ce je šel kdo drugi od banske uprave z avtotaksijem, ne ve, ker nima stikov s inženjerji.
Predsednik: »Kdaj sta govorila o kolkovini in o načinu odtrgovanja?«
Priča: »G. Lebinger je bil večkrat pri meni. Bila sva v korektnih odnošajih. Večkrat sem mu pojasnjeval, kako sme odlrgovati po veljavnih zakonih in predpisih. Izključeno pa je, da bi mu bil svetoval odtegovati več, kakor zakoni dovoljujejo. To mi brani službena prisega in navodila s finančne direkcije. Ni mi znano, ali tako praktici-rajo drugje, finančna direkcija pa je odredila, da se morajo neplačane takse izkazati. Pri prizna-nicah je treba plačati pogodbeno takso poleg 'A % takse na priznanico. Pogodbeno takso posebej za zneske nad 2000 Din.c
Lebinger: »Da se je pobiral 1% poslovni davek, g. Ahčin sploh ni povedal.
Predsednik: »Ali ste vodili kakšen poseben seznam o teh odtegljajih?«
Lebinçer: »Jaz sploh nisem vodil seznamov. To je vodil g. Jereb.
Dr. Adlešič Ahčinu: »Vam je morda znano, da je banska uprava zahtevala konec leta denar za naknadno kolkovino?«
Ahčin: »Meni ga ni prinesel. Če ga je morda g. Pircu .. .«
Predsednik priči Jerebu: »Kaj vam je znano o denarju od kolkovine?«
Jereb: »Denar sem deval med drugi denar v blagajni!«
Predsednik: »Se je vpisal ta denar med dohodke?«
Jereb: »Ne. Nadomestili smo z njim, če je v drugih postavkah manjkalo.«
Predsednik: »Torej niste nad tem denarjem imeli nobene kontrole? Saj je šlo za 50 do 60 tisoč I Din denarja?«
Dr. Adlešič Jerebu: »Denar je torej ostal v I blagajni. Ste iz tega denarja izplačali g. načelniku Lebingerju?«
Jereb:	N'kolik
Drž. tožilcc Jerebu: Kdo je imel ključe od blagajne? •
Jereb: »Jaz! :
Državni tožilec: »Ste jih kdaj dali g. Lebingerju?«
.Tercb: »Ne! Nikoli!«
Zarsovortiihov! predlogi
Dr. Adlešič predlaga nato, da se zasliši za pričo ludi še: g. Hinko Lebinger st., da je on dobavljal cestnemu odboru cement, tudi še preden je bil obtoženec načelnik cestnega odbora ter da je dnevna cena znašala včasih tudi 60-66 Din. Dalje predlaga pričo Kanduča, da jo tudi on prejem'! za vožnje denar, dalje postajenačelnika Turka, ki naj bi izpovedal o Dobravcu, priči Zapuška in Čer-netovo 1er Jereba, da je banska uprava konlroPrala vse proračune in sama črtala postavke ter da je redno vse obračune potrjevala. Posebej pa predlaga zaslišanje bivših cestnih načelnikov Eriavca iz Vi-tije goro. Ziherla iz škofje Loke, Bahnika iz Št. Vida in Žebota iz Maribora, da so res nasveto-vali uradniki bmske uprave, naj vpisujejo postavke, kjer so izdatki potrebni, pa niso predvideni. ! med postavke zn gramoz in blato, dalie naj bi ti j predlagani gospod ie lino ved ali. dn predpisi o kol-j leih niso bili nikoli ločno pofnenjpni. da jo banska uprava zahtevala naknadno doplačilo kolkovine in I da je banska uprava priporočala nekoliko povečano pobiranje kolkovine. Senat je vse zavrnil.
SADJARJU Uporabijaite za zatiranie sadnih zaje-davcev vedno le originalni
AR BORIM
znamko — ki je zakonito zaščitena! i Ciiemotechna«, d. z o. z.. Ljubljana. Mestni trg 10.
Obtoži'ni govor
Državni tožilec je imel nato kratek obtožilni govor, v katerem se je skliceval na elaborat preiskovalne komisije, ki je podan v ovadbah. Ta elaborat so delali en inženjer, en pravnik in računski tehnični uradnik. Dalje se je skliceval na kardi-nalni priči, namreč ing. Koblerja in Ahčina, na ra-porte- cestarjev, nasprotno pa je trdil, da izpovedi drugih prič niso zanesljive, ker niso pokazale dovolj jasnosti, so pozabljive itd. Priče so pokazale tudi, da simpatizirajo z g. Lebiiigerjem, ker je bil pač dober gospod, ker jim je dal dovolj zaslužiti. Vztraja pri vsebini obtožbe, razen za točko 5 obtožnice, to je za zaslužek Zapuška in Jerebove, ker se je izkazalo, da sta ta denar res zaslužila, vendar pa zahteva kazen tudi za to dejanje, vendar po milejši točki kazenskega paragrafa.
Kot zasebni udeleženec govori nato ing. Kobler: »Značilno se mi zdi, da je Lebinger plačeval vožnje v Litiji po 50 Din. drugje v okraju pa po 9—12 Din. Litijo je torej preveč favoriziral.
Predsednik: »Omejite se na vsebino obtožbe in ne uvajajte drugih momentov. Prosim Vas, bodite kratki!«
Ing. Kobler: »Ko je prišel 6. januarski režim in smo prišli tudi »drugi« v cestni odbor, nam je g. Lebinger podal račune, po katerih bi imel cestni odbor 7000 Din prebitka. V resnici pa je sam posodil 40.000 Din cestnemu odboru, tako da je imel cestni odbor v resnici 33.000 Din primanjkljaja. Tudi to se mi zdi značilno. Zakaj je ta denar posodil? Odgovor bi mogle dati razne govorice po Litiji. Jo to že drugi slučaj, da so se ugofovile nerednosti pri cestnem odboru v Litiji.« Končno inž. Kobler prijavi zahtevo po 121 .OCO Din odškodnine zasebnega udeleženca.
Obrambeni govor dr. Adlešiča
Zagovornik dr. Adlešič je izvajal: Zastopnik državnega pravobranilstva inž. Kobelr je povedal več stvari in, čeprav zastopa obtožbo, tudi v pri. log obtoženca. Poglejmo, kako se je vršila preiskava proti obtožencu? Litijski cestni okraj je zelo razsežen, saj ima 33 cestarjev. Komisija je potovala po okraju, zasliševala in pregledovala račune. V dosti primerih sploh ni našla nobenih potrdil k priznanicam, tam pa, kjer jih je nekaj našla, tam je skonstruirala neke nepravilnosti. Inž. Kobler je povedal, da je komisija zasliševala vse mogoče osebe, cestarje, voznike gramoza, vse, samo one osebe ne, kjer je dobila najprej in najbolj točna pojasnila, to je g. Lebingerja samega net
Klanjam se vsaki minuciozni preiskavi, ki ima namen dognati pravico in resnico, ne morem pa se klanjati preiskavi, ki je bila vodena na ta način, da ni zaslišasa glavne osebe, proti kateri je bila naperjena; pač pa predlaga proti njej zapor.
Pri dobavah cemcnta od TPD ja bila neka nepravilnost v tem, ker je dobave cementa fakturirala TPD, ne pa tvrdka Lebinger in Bergmann sama. Ni pa naša naloga, preiskovati, ali je bilo to pravilno ali ne. Naša naloga je, da preiščemo, ali je to kaznivo. Ali je podan dokaz o koristo-ljubuosti tvrdke ali obtoženca samega? Ali je cestni odbor s tem kaj oškodovan? Opozarjam, da je pogodba med TPD in tvrdko zagotavljala tvrdki izključno prodajo cementa v litijskem okraju. Dnevna cena ni bila prekoračena in se sklicujem na cenike Gospodarske zveze, ki je ena največjih dobaviteljic cementa, in iz njenih cenikov je razvidno, da je cena cementu leta 1929 in 1930 znašala res 60 do 62 Din. Prav takšne cene je izkazovala tudi druga velika dobaviteljica cementa tvrdka Verovšek. Tu imamo tudi pričo, inšpektorja Bibra, ki je izpovedal, da je bila cena po teh fakturah preje nizka kakor visoka, torej gotovo primerna. To dokazuje, da cestni odbor ni bil oškodovan, pa tudi tvrdka Lebinger & Bergmann ni imela prevelike koristi. To dejanje ne krže tedaj niti koristoljublja na s Iva ni tvrdke. niti oškodovanja cestnega odbora. Da je cestni odbor plačal voznino, je res, toda tvrdka je plačala tudi prometni davek in kolkovino. Priči dr. Vrhunec in inšpektor Biber sta izpovedala, da je ta način neposrednega fakturiranja pri kupčijah običajen. V tem primeru torej ni substrakta kaznivega dejanja in ta del obtožbe ni utemeljen.
Drugi dpi obtožbe se nanaša na priznanice in trdi, da je obtoženec del zaupanega denarja utajil. Ako 'bi imel obtoženec res namen, denar utajiti, bi bila njegova prva skrb ta, da bi upravljal vse tajniške in blagajniške posle sam, ne pa da bi imel pomožnega tajnika; kvečjemu takega, s katerim bi si zaupal in delil denar.
Kako je postopal v tem primeru Lebinger? Ko je postal načelnik cestnega odbora, je izjavil, da sprejme to mesto le, č<> mu cestni odbor dodeli blagajniško in pisarniško osebje za vodstvo poslov Tako ne dela tisti, ki ima namen, oškodovati cestni odbor.
Poslovanje s priznanicami se je vršilo tudi tako, da ni bila mogoča pri tem kakšna ulaja. V tem oziru so zaslišane priče Jereb. Černetova in Zapušek povedale, da so samo računale izplačila, same napisale priznanice in jih same dale podpisati. Vsa plačila je vršil blagajnik g. Jereb iu denar je šel skozi njegove roke. Obn ključa blagajne je imel g. Jereb sam in je pri tem popolnoma izključena vsaka poneverba ali utaja ml strani g obtoženca.
Raporti cestarjev, na katere se sklicuje obtožbe, niso bistveni V preiskavi se ni dalo ločno ugotoviti, da raporti niso merodajni. ker preiskava ni bila tako natančna kakor je bila današnja obravnava. Tukaj se je šele izknzalo, da so se na podlagi potrdil in raportov cestarjev izstnvile priznanice, ki so bile edino veljaven dokument obračuna. V trenotku. ko je bila izstavljena prizna-nica. so pestale prilogo brezpredmetne, in slišali smo od prič. da so se priloge po tem obračunu tudi zavrgle ali strgale.
Zastopnik državnega pravobranilstva ing. Kobler je sam povedal, fia so se v resnici našle priznanice brez prilog, in se obložim tudi ne razteza nanje, ker nimajo raportov. Obtožba se sklicuje le no tiste priznanice, kjer so se našli nepopolni raporti. Kakor so se mogli izgubili vsi raporti pri nekaterih priznanicah, tako so se mogli pri drugih priznanicah izgubiti le nekateri raporti. To so potrdile tudi priče cestarji, ki ne vedo. ali so se vsi
njihovi raporti ohranili ali ne. Če so bili pri nek» terih priznanicah izgubljeni vsi raporti, so se ra* no tako lahko pri drugih priznanicah izgubili le nekateri raporti. Ti raporti cestarjev torej niso vel važni, ker imamo priznanice. Zato ne moremo iz pomanjkanja nekaterih raportov zaključiti na nepravilnost priznanlc in utajbo v priznanicah navedenih zneskov.
Pozito, da so katere, priznanice res vsebovale nepravilnosti, kje ie kakšen dokaz, da je Lebinger denar pridržal. Saj so vse lačune in priznanice sestavljali uradniki, niti ene ni pisal g Lebinger sam Vso priče so izpovedale na vprašanje, koliko so dobile denarja; »To, kar smo podpisali!« Ta denar pa je izplačeval g. Jereb in ne Lebinger, ki ni imel nič z denarjem opraviti. Tudi v leni delu ni najti nobenega substrakta utajbe niti nepravilnega zaračunavanja radi koristoljubja.
Glede avtovoženj smo včeraj slišali pričo SH-barja samega, da Lebinger saiu ni nikoli uporabljal avtomobila. Avtomobile so uporabljali samo odborniki i n inženjerji banske uprave, kar pa je bilo cestnemu odboru v korist, ker je komisija oglede hitreje izvršila in si je cestni odbor šo prihranil stroške. To kaže Lebingerjevo dobro gospodarstvo.
Glede zadeve s kolkovino moram le obžalovati, da ni razrešen uradne molčečnosti g. Pire, ki bi moral potrditi, kako je večkrat klical Lebingerja zaradi naknadne kolkovine. Pokazalo pa se je, da ni bilo nobene jasnosti v plačevanju kolkovine niti pri uradnikih, kaj more šele biti pri cestnih odborih, kjer so preprosti ljudje, ki ne morejo študirati finančnih zakonov. Zalo jo zelo verjetno, da so banovinski uradniki res bona fide svetovali cestnim odborom podobno postopanje. Vpisovanje te kolkovine in dohodkov iz nje res ni bilo natančno, toda kako moremo zahtevati še za te malenkostne zneske posebno knjigovodstvo, ko cestnini odborom niso dovolili niti posebnih tajniških nagrad. Toda dokazano je, da so se ti zneski uporabljali za druga cestna dela, kar je ostalo od kolekov. Dokazano je tudi, da obtoženec tega denarja sploh ni prejemal in se ui mogel z njim okoristiti.
Ko jo bil obtoženec odstranjen z vodstva cestnega odbora in ga je prevzel ing. Kobler, temu seveda ni bilo marsikaj jasno, ni pa smatral za potrebno, da bi šel in vprašal za pojasnilo g. Lebingerja. Spraševal je druge ljudi, in ko ni dobil pri TPD pojasnila, je predlagal proti obtožencu zapor
Zakaj je bila preiskava naperjena ravno proH njegovi osebi in zakaj no proti vsemu cestnemu odboru, zakaj ne morda proti g. Jerebu in zakaj ne končno proti ing. Koblerju samemu, ki je bil nekaj časa tudi skupno z g. Lebiiigerjem član cestnega odbora.
Ing. Kobler se je skliceval na 6. januar. Toda manifest 6. januarja je naznanil spravljivost, strpnost med državljani, slogo in pravičnost, politično gentlementstvo, ne pa medsebojnega preganjanja in sumničenja nasprotnikov Ljubljansko sodišče je bilo vedno čist svetilnik nestrankarske pravičnosti. Zato predlagani, da dâ tudi po nedolžnem preganjanemu Lebingerju zadoščenje in oprostitev.
Današnja obravnava se je zaključila ob pol 2 popoldne.
Predsednik Kralj je sporočil, da ho sodba razglašena jutri opoldne.
Qd/àœprmeA^ô
O prekmurskih Mtotapcšh
Dol. Lendava.
Zadnjič smo poročali, kako tihotapijo tobak iz Madjarskega. Dodatno poročamo, da so zgrabili še tri mlade tihotapce Eden je ranjen in leži v bolnišnici v Soboti. Druga dva sta pa sicer ušla, a sta se drugi dan sama javila. Naša Krajina na treh straneh meji na tuji državi in zalo se ni čuditi, če se toliko tihotapi. Iz Avstrije nosijo predvsem saharin in vžigalice, iz Madjarske pa tobak.
Drzni vlomilci v Šmmlnem
Šmartno pri Litiji, 5. aprila.
Nocoj v temni noči so drzni vlomilci vlomili v trafiko v Šmartnem. Odžagali so železje pri ključavnici in žibici ter šli v trafiko, kjer so pokradli vse, kar jim je prišlo pod roke. Odnesli so zlato uro, zlat prstan, več velikih èkatelj cigaret in tudi več škatelj cigar.
Ko so vse to pobasali, so bili opaženi in so morali bežati. Toda drzni zlikovci se niso dali ugnali v kozji rog. Bežali so sicer in med potjo izgubiti tudi ukradene cigare, katere je trafikanti« tako srečno dobila n»zaj, toda niso bežali tja v en dan. Pobrisali eo jo na Hrib obiskat še gospoda Ijenefi-cijata Plešo. Predno pa se jim je posrečilo gospoda pozdraviti v njegovem stanovanju, je gospod Pleša bil že pokoncu in jih je sprejel tako prijazno, da so sedaj nočni obiskovalci odkurili v črno noč. Ljudje so jih sicer zasledovali, a brez uspeha.
Morda se budirm orožnikom kaj kmalu posreči odkrili nevarne nočne obiskovalce.
Kje so osfnSe štiorklje?
Dol. Lendavo.
Zo pred desetimi dnevi so se vrnile k nam štorklje. Ne vemo, ali so druge kje zastale ali so pa poginile, prišlo jih je namreč do sedaj še zelo malo. V lendavskem okraju štorklje gnezdijo v vsaki vasi; pač pa se zelo redko zgodi, da bi bili. v eni vasi dve J gnezdi. To pa menda radi hrane, da jim je ne bi zmanjkalo.
ШШ0П0СП0
__________reklamo
so posebno primerne
„S ovenîeve" izdaje tekočega in prihodnjega tedna
Ne zamudite te ugodne prilike! Oglasi se sprejemajo vsak dan do šeste ure zvečer za izdajo prihodnjega dne!
Silili
Ljubljanske vesti:
Misijonske poboznosti
Kako globoko je versko življenje ukoreninjeno v našem ljudstvu, ne samo v našem podeželskem, marveč tudi v onem po mestih, Je najlepše pokazala ponovitev misijona, ki se je začel 1. aprila m se zaključi 9. aprila. Valovi brezboštva se v one-mogleni srdu zaganjajo v čoln sv Cerkve, sekajo v njegovo veličastno zgradbo silovite rane ga skušalo potopiti, zbrisati s površja zemlje, da ne bi ostalo za njim niti sledu - čoln sv. Cerkve pa plove že 1900 let mirno in nepremagljivo skozi vse nevarnosti in viharje življenja. In vprav misijon je ena glavnih, ena najtrdnejših opor sv. Cerkve ie tista čudovita sila, ki vedno znova vlije vernikom poguma in vztrajnosti v sree, jih utrjuje v verskih resnicah in vodi akozi razburkano va-
lovje v varen pristan.	„„
Ponovitev letošnjega misijona ima svoj poseben pomen in namen: kar najslovesneje hoee počastiti 1000 letnico Kristusove smrti - ne z zunanjim bliščem in sijajem, ampak s poglobitvijo
verskega življenja.	.
Obisk misijona v vseh ljubljanskih cerkvah je v teh dneh — kakor župni uradi z zadoščenjem in veseljem ugotavljajo - presenetljivo lep m ponekod oelo daleč prekaša običajne misijonske prireditve Cerkve so polne vernikov. Med njimi sevedn prevladujejo ženske, vendar pa so se tudi možje in fantje prav v častnem številu odzvali povabilu. Цај pa prekrasni govori misijonskih pridigarjev to razveseljivo udeležbo tudi \ polni meri zasluzijo.
STOLNICA
V	stolnici vodi misijon znani neprekosljivi nridicar. g. misijonar Ludvik šavelj. katerega govori se odlikujejo po globokem idejnem bogastvu in neizprosni logiki. K njegovim pridigam prihaja v prvi vrsti ljubljanska inteligenca. V nedeljo so pridigali v stolnici trije duhovni gospodje: dr. Jakob Žagar. dr. Knavs Franc in imenovani vodja misijona. ki ob delavnikih pridiga sam. Med drugim ie govoril doslej o duši, o božjih zapovedih, o spovedi in posmrtnem življenju. Udeležba v stolnici je stalno enaka: okoli 3000 poslušalcev je pri vsaki večerni pridigi. Čeprav so govori gosp. misijonarja Bavlja zelo dolgi in prepleteni z globokimi filozofskimi razglabljanji, je vedno vse liho kadar on govori. Upati je, da bodo Ljubljančani kronali misijon v stolni cerkvi s skupnim sv. obhajilom ob sklepu, kar bo najlepši uspeh misijona.
ŠenlpctcrsUn cerkev,
Misijon vodita prevzv. g. kneeoškof dr. Rnžman
in p. Ramšak.	,
Uvodni misijonski govor je imel v soboto zvečer p. Ramšak. ki je lepo obdelal temo Spreobr-nenje k Bogu-. V nedeljo ob pol 11 je govoril o vrednost človeške duše. popoldne ob 4 pa o smislu življenja Posebno lep in z globokimi mislimi prepleten pa je bil govor, ki ga je imel prevzv. gosp. knezo^kof v nedeljo zvečer v nabito polni cerkvi. Govoril ie o temi »Pojm pravega Boga. îndiferen-izem in toleranca'. V ponedeljek zvečer je Prevz-?išeni pridigal o posmrtnem srečnem in nesrec-lem življenju ter o pomenu zajiovedi, v torek zve-fer pa p. Ramšak o sjiovedi.
Obisk vsak dan je enakoštevilen.
Frančiškanska cerkev.
Misijonske govore imajo p. dr. Čehnlj, p. Sal-rator Zobec, p. dr. Roman Tominec. p. Frančišek Aèko in drugi domači patri.
Dosedanji govori misijonskih pridigarjev: Odpoved od Boga in povrnitev k Bogu. Pot križa in trpljenja. O krščanski anačajnosti in odločnosti, Pomen in važnost katoliških organizacij, Neumr-jočnost človeške duše, O štirih poslednjih rečeh, Velik socialni pomen spovedi. Pomen sv. Rešnjega Telesa za vsakdanje življenje. Zakon in njega svetost, Žalostna Mati božja — vzor kristjana, O božjih in cerkvenih zapovedih. O Kristusu Kralju in cerkvi v Njegovem kraljestvu.
V	nedeljo popoldne ob pol 4 bo sv. križev pol, nato pa slovesen sklepni govor.
Naval na spovednice je v frančiškanski cerkvi iakšen, da gospodje komaj zmagujejo.
Šentjakobska cerkev.
Misijon vodi g. Štefan Temlin. Ljudje hodijo v gostih trumah poslušat njegove govore. Obisk je
po izjavi gospoda župnika celo znatno večji, kakor pri običajnih inisijonih.
V	nedeljo je g. Temlin govoril o neumrjočno-sti duše, v ponedeljek o življenju s Kristusom, v torek o spovedi in spraševanju vesti, nocoj — t. j. v sredo zvečer ob 8 — pa bo govoril o spoštovanju oblasti, avtoriteti in ljubezni do domovine. V četrtek bo pridigal o sv. Rešujem Telesu, v jietek pa o Materi božji.
Trnovska cerkev.
V	trnovski cerkvi vodi misijon znani misijonar dr. Knavs Franc, ki je bil nekdaj dekan v Cerknem in pri Sv. Petru pri Gorici, potem pa kot begunce po raznih bolniških taborih. Nekaj let je bil tudi pri škofu trnidovcu v Prizrenu pomočnik, kjer je po daljnih polih peš in na konju obiskoval katoličane iu kjer si je nekega dne na ledeni poti in v snežnem viharju z'umil roko, ko je 'konj padel. Poslej biva kot lazarist iu misijonar pri Sv. Jožefu v Celju.
Njegovo pridige ?c nenavadno originalne. Gradi miselno iz ljubezni ie Boga in do bližnjega. Poslušalcev je vedno poira cerkev in upati je najlepših duhovnih uspehov.
Snoči je trnovska fara odnesla tudi svojevrsten rekord v tem misijonu: dolini povsod drugod prevladujejo ženske, je bilo pri včerajšnji pridigi moških znatno več. Skorajda vse klopi so bil» zasedene po njih.
Tema govorov g. misijonarja dr. Knavea je navadno. Splošna ljubezen in socialna ljubezen.
Cerkev pri sv. Krištofu.
Dočim se po drugih ljubljanskih cerkvah zaključi ponovitev misiicna na cvetni rede'jc popoldne, bo trajal misijon v cerkvi sv. Krištofa do sre-'<\ Misijon je •••■r'sl'en v uva del* prvi del. za žene in dekleta, bo do petka zju-.raj, ko imajo žene in dekleta skupno Jbliajile. drugi <e'. za nicške in fante, pa se začne isti dan zvečer ob 8 z uvodnim govorom o veri.
Misijon vodita jezuita p. Pristov in p. Žibert. Dosedanji njuni govori: Skrb za dušo, Večne resnice, Stanovski nauki za žene in dekleta, O sv. Rešujem Telesu, O samopremagovanju. Nocoj bo imel p. Žibert govor o krščanski dobrodelnosti.
Na cvetno nedeljo ob pol 0 pridiga zaradi bu-taric odpade, ob 10 pa bo govor za vse stanove.
V	sredo zvečer ob 8 slovesen sklep celotnega misijona.
Župnija sv .Frančiška v Šiški
V	Šiški vodi misijon p. dr. Mckinda Odilo, kapucin iz škofje Loke, ki je imel lansko leto v stolnici prelepe šmarnice o rožnem vencu, ob vedno polni cerkvi. Udeležba je vsak dan večja in je med poslušalci zlasti mnogo tudi fantov in mož. ki z vidnim zanimanjem sledijo govorniku pri razpletanju aktualnih verskih tem. V tej cerkvi je urejeno tako, da imajo žene in dekleta spoved v četrtek in petek, fantje in možje pa v soboto in nedeljo. Tudi k spovedi prihajajo verniki v zelo razveseljivem številu. Najlepši zaključek misijona v šišenski cerkvi bo skupno sv. obhajilo na cvetno nedeljo.
	
i	rw " 0
УН	JjuHtfi*
Vamskt plašči задпје novosti
Pred nakupom plašča za pomlad si oglejte brezobvezno zalogo dunajskih modelov po najnižjih cenah pri
„NOBLESE"
Aleksandrova cesta štev. 4.
© Sveta ura molitve. V spomin 19001ctnice postavitve zakramenta sv. Rešnjcga Telesa in Gospodovega trpljenja in smrti bo danes zvečer svečana skupna ura molitve pred izpostavljenim Najsvetejšim, in sicer bo ta sveta ura v stolnici, pri Sv. Petru, Sv. Jakobu, v Trnovem in v Šiški zvečer po misijonskem govoru. Molila se bo 23. in 24. ura iz knjige »Večna molitev«, v frančiškanski cerkvi bo pa skupna molitvena ura pred misijonskim govorom od 7 do 8, molila se bo ura »Marija s prebodenim srcem« iz male knjižice. — Vse vernike najvljudneje vabimo, da se skupnih molitvenih ur udeležite.
0 V Ljubljano je prispel tajnik osrednje Če-škoslovaško-jugoslovanske lige v Pragi g. Aleksander Hilbert. V Ljubljani se bo pomudil dalj časa in bo tu priredil dve predavanji o umetnostno zgodovinskih zanimivostih Prage. Prvo predavanje bo pod okriljem Lige, drugo pa na tehniški fakulteti za arhitekte. Gosp. Hilbert je brat pri nas udomačenega akad. slikarja Jara Hilberla.
Izpolnil sem željo iskreno očetu, zapisal za trajno sem na pergamen : poslastek najboljši /e zame na svetu pri Slamiču rosbif na rainju pečen !
© Pogreb gospe Gmeinerjeve. Predvčeraj-njim ob pol 6 popoldne se je vršil pogreb soproge faktorja Jugoslovanske tiskarne g. Gmei-nerja izpred hiše žalosti v Stožicah. Pogreb je pričal, koliko simpatij je uživala blaga pokoj-nica, ki je bila vzor matere in žene. Za krsto so stopali užaloščeni sorodniki, njim pa so sledile številne prijateljice in znanke blagopokojne. Častno so bili zastopani prijatelji in tovariši g. faktorju z ravnateljem Jugoslovanske tiskarne g. Karlom čečem na čelu. Žalni sprevod .se je pomikal na pokopališče pri Sv. Jurju v Sto-
žicah. Pevsko društvo >Grafikac je ginljivo zapelo žalostinke »Blagor mu...«, Človek glej . .< in ob grobu večno lepo Vigred«, ki so marstkn-terega ganile do solz.
0 Predavanje g. Krauseja. V sredo popoldne je predaval v Glasbeni matici znani nemški kritik g, Gerhard Krause o madjarskem skladatelju Ko-dalyju ter o madjarski ljudski glasbi, ki jc postala tudi že umetna glasba. Predvajal jc več plošč posebno ciganske glasbe, nadalje odlomke iz Koda-lyjcvc opere Hari Janos. Na ploščah smo slišali slavne madjarske pevke in pevce kot n. pr. Basi-lidcs, N. Maluska, Pallo, Nagy itd. V četrtek predava o razvoju poljske opere. Pri predavanju bodo predvajane plošče iz del znanih poljskih komponistov: Moniuszko, Szyinanovski, Rozicki itd.
0 Juhe, pojdamo v škuf'če« bo doživela svojo reprizo drevi ob S v dvorani »Delavske zl>ornice<. Državna klasična gimnazija bo priredila svoj samostojni pevski koncert s sledečim sporedom: I. Juvanoc: Veseli pastir. 2. Tome: Vrabčeva. 3. Topalovié: Kovaču (pojo prvo- in drugošolci s spremijevanjeni klavirja). Oktet drž. klasične gimnazije pa bo zapel: Marolt: Barčiea (Primorska narodna). Dr. Schwab: Večer na morju ter Koroško narodno »Juhe. poj--tlnmo v škuPčec. Mešani zbor pa bo pod vodstvom učitelja petja g. Luke Kramolca zapel sledeče pesmi: Dev: Barčiea jc spuvana (Goriška narodna): Gostinčnr: Neka živi Jugoslavija! Adamič: Da 1/ biva lijepa ura (Koroška narodna); dr. Kiniovec: Gorenjska narodna koračnica. Poleg tega pa nam bo mladi virtuoz Uroš Prevoršek zaigral oh spremljevanjn klavirja Schuhertovo Uspavanko in pa Dvorakovo Humoresko. Mnoge točke i/, tega sporeda se izvaja jo prvič v Ljubljani. Vstopnice /a ta koncert od 3 <lo 20 Din) se dobe na drž. klas. girnn. in pn pol ure pred pričetkom v dvorani Delavske zbornice (Miklošičeva cesta).
© Modne hlače — puinparce dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petru cestu 14.
J. MAČEK
Ljub lian a, Aleksandrova o. 12
največja izbira površnikov
in oblek za gospode 1er deco
Maribor
Vlak povozil dečka
Ljubljana, 5. marca.
Ob 3 popoldne je bila mestna reševalna podaja obveščena iz Rožne doline, da se je pripetila na železniški progi pri mitnici nasproti Zgon-čeve gostilne huda nesreča. Vlak je povozil 12 letnega Miroslava Čoklja, stanujočega pri starših v Rožni dolini 83. Reševalci so našli dečka vsega krvavega in s hudimi poškodbami po glavi in po vsem telesu. Kakor vse kaže, je deček po neprevidnosti zašel pod lokomotivo, ki ga je zgrabila in ga nekaj časa vlekla s seboj, potem pa odrinila od sebe. Obleko ima veo raztrgano. Kljub hudim poškodbam pa deček ni izgubil zavesti in je še dokaj pogumno prenašal bolečine. Reševalci so ranjenca prepeljali v splošno bolnišnico.
Kai bo danes?
V stolnici: Po misijonskem govoru skupno češčenje pred izpostavljenim sv. R. T. od 9 do tO; od 10 dalje nočno češčenje za može in mladeniče.
Drama: Ob 15: »Krog s kredo«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Izven.
Opera: »Pri treh mladenkah«. Red B.
Kino Kodeljevo ob 8: »Zapadna fronta 1918.« Zinižane cene.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Lcustck, Res-ljeva c. 1, mr. Bohinec ded.. Rimska c. 24, in dr. Kmet, Dunajska c. 41.
□	Podprimo mladino! V soboto zvečer priredijo dijaki tukajšnje' Trgovske akademije slavnostno akademijo, katere čisti dobiček gre v prid revnih dijakov. Zlasti trgovci se naprošajo, da podpro mladino, ki se bo v življenju udestvovala na polju naše trgovine in gospodarstva. Na sporedu akademije je predstava Bal-/acovega »Mcrcadeta« etr koncert narodnih pesmi pod vodstvom skladatelja prof. V. Mirka. Pričetek ob osmih zvečer v Narodnem domu.
□	Vincencijcva konferenca se obrača na mariborsko javnost s prošnjo za darila pomoči potrebnim v obleki, obutvi, živilih in denarju. Razveselimo vsaj malo najbednejše med nami! Darove je pošiljati oziroma javljati na naslov pisarne Vincencijeve konference v Gledališki ulici 2 (pritličje) ali g. Dežmanu, .steklarju na Koroški cesti. Vsak dar je dobrodošel in Bog ga bo stotero poplačal. — Odbor.
n Danes zvečer ob 8. uri 15 minut predava vseučiliščni profesor dr. Fr. Veber v veliki dvorani OUZD (Sodna ul. 9-II.) o temi: Dednost in osebnost. Znani naš strokovnjak na filozofskem področju bo pokazal v tem predavanju, kaj podedujemo in česa ne podedujemo. Ker je tema gotovo zanimiva in g. predavatelja že dolgo ni bilo v naši sredi, vlada za predavanje veliko /•urnianje.
C Razrešeni so bili v obč'ni Sv. Benedikt v Slovenskih goricah naslednji občinski odborniki: F!bi Janez. Žižek Matija. Kocbek Ludvik in Žižek Janez. Mesto njih so bili poverjeni z odgovornostjo občinskih očetov Žižek Janez, Vrbnjak Peter. Znojt Jakob in Vogrin Anton.
□	Odpri srce. odpri roke. Zena z obilno družino nedoraslih otrok, ki je navezana samo na svoj sila borni zaslužek, se priporoča usmiljenim srcem za darove bodisi v živilih, obleki ali denarju. Darove sprejema naša uprava na Koroški cesti št. 1.
n Kolesarji dobe tablice. Na policijo sta prispela dva težka zaboja evidenčnih tablic za mariborske kolesarje. 250O koles, kolikor so jih Mariborci prijavili, bo dobilo v kratkem svoje
Sodba gosoodinje /e neizpremenliiva: da sta dr. Oetker-jev pecilni prašek in vanilijin sladkor neprekosliiva.
Kulturni obzornik
Za umrlim Josefom Kočourhom
>Smrt neni zla. smrt je jen kus života tèzkého (Jiri Wolker).
Na Brdu pri Novi Paki na podnožju čeških Krkonoš je bil poslednji petek meseca marca tudi poslednji dan, ko jc najzadnjikrat zatripnilo srce mladega pesnika Josefa Kocourka. Umrl jc za pljučno tuberkulozo.
Kadar iz sveta kdaj pa kdaj prejmemo črno obrobljeno mrtvaško pismo, jc nekdo za zmerom za vse že pokopan. List, ki na mizi negibno leži, je črn kakor hazalt, nobene besede na njem ni več mogoče z očmi razbrati. Saj je vsega žc preveč:
JOSEF KCCOUREK — 24 LET — 31. 3. 1933 UMRL.
V črnih črkah osmrtnice nikdar ni zadosti črnine za vso žalost in bolečino, ki gre prve sekunde skozi človeka. Ista smrt, ki je tako brutalno pretrgala toliko mladih pesniških življenj vsega sveta, na Slovenskem Kosovela, Murna, Ketteja, še nove in nove, na Češkem Wolkcrja, Chaloupko, Vlčka, Blatnega, še in še katerega, ista smrt ni mogla prizanesti Josefu Kocourku; prečudovit »trok zemlje je bil, preredek sadež z drevesa po-•zije.
Josef Kocourek je v tisku zapustil debelo zbirko novel: »Čarobne povesti« (Kouzclnć povid-ky) in roman »Srce« (Srdce). Pisal je začudo samosvojo, nevsakdanjo, dejal bi malodanc eksotično prozo. V poezijo se je primaknil v svojem 10. letu, no je spesnil dolgo ljubezensko pesem. Potem jc pisal neprestano: ko je imel 16 let, jc skončal tri •Jrame, kopico črtic, pa roman. Romanov iz njegovega peresa je kakih deset. Izvečinc jc svoje ttvari razdal prijateljem.
Čez svet njegovih »Čarobnih povesti«, kakor je krstil vse svoje črtice in novele, prav kakor čez svet, ki ča prikazujeta romana »človek brez
domovine« (Muž bez vlasti) in »Srce«, je razlita neka neizrekljiva čarobnost, godba in polnota, kakor jo dihajo morebiti lc »Pesmi v prozi« Charlcsa Baudelaireja, pisane v enaki mladosti. Kocourek je mrzil literaturo, narejenost in uniformiranost poezije, pisal je iz prvinskega doživetja zemlje, vseh tragik in vseli radosti, ki ukazujejo življenju. Skoraj nenehna vrsta pisem, ki mi jih jc pisal od decembra leta 1929 dalje, zlasti v prvi polovici 1930, so polna njegovih presenetljivih izpovedi o svetu, o inetnosti, posebej o njegovi pesniški tvorbi. »Čarobne povesti sem pisal v srečnih trenutkih svojih sedemnajstih in devetnajstih let, kako čudovito nedeljsko popoldne, ko je bilo nebo res prav tako, kakor sem ga naslikal.- To so potemtakem zgolj ekstrakti nekaterih radostnih trenutkov in so te povesti pisane zgolj za trenutek.. Morebiti tudi za moje prijatelje in dekleta. Sovražim profesionalno literaturo: lc zakaj bi v kraljestva teb sladkih sanjarij mešali kakršnežekoli drugačne zakone, razen teh. po katerih žive moje metafore in podobe? Moj svet jc podoba.« (Pismo. 4. 3. 1930.) Prav zavoljo svojega nazora o namenu in smislu književnega dela je ostal Kocourck do-malegn poznan lc tesnemu krogu, prav radi lega tudi ni pri el na sccirno mizo oficiclnc kritike.
Njegove proze so bile izpočetka objavljene v feljtonu brnskih Lidovih Novin, potem pa jc prodrl v vodilna književna časopisa, v Ruttejev6 Cesto« in v Prulomov »Signal*. Ravno v Signalu r.cni prvikrat ugledal Kocourkovo ime. Za Slovcnca. sem takoj poslovenil njegovo črtico Podoba« (objavljena 8. 2. 1930), in pa Svetnika in devico«. Kocourek jc bil priobčenih slovcnitev po otroško vesel. Istega leta jc ob smrti talentiranega dramatika in novelista Leva Blatnega poslal »Slovcncu« kratek esej »Za umrlim Levom Blatnym« (20. 7. 1930). Ves čas najinega pisemskega znanstva ga je močno zanimala slovenska književnost in naša zemlja. Začel se jc celo učiti slovenščine. Lansko poletje, prav ko je prihajal iz tiska roman »Srce«, je v Jičinu legel v bolniško sobo in umiral, umiral.
Roman Srce je bil napisan leta 1928 (avtor jc imel devetnajst let!), knjižno pa jc izSel po štirih ictih. V svoji siino obloženi mozaičnosti |c Srce
prav za prav zapozneli otrok povojnega ekspresi-jonističnega vala, čigar kult bolečine in krivde, trpljenja in smrti, večnosti in brezupja je zapustil nekaj jasnih oznak. Ampak pri Kocourku to ni kar tako melanholija zaradi melanholije, vsa njegova tvorba je prešinjanje do korenov s to električno strujo. Ko sem prebral leh-le 219 strani, mi je prišla v misel primera iz Stendhala: Srcc jc prav za prav veliko zrcalo, ki koraka po široki cesti in vpija enako vso gnusnost kaluž kakor sijajino nebesnega obloka, temine in luči. Zgradba je na moč preprosta in izvirna. Roman ima 12 poglavij, vsako ! izmed njih jc samostojna novela. Naslovi: Rojstvo, Otrok, Prvi sen, Ljubezen, Sveti večer, Tkalec Jan, Gostilna, Svatba, Skrivnostni gozd, Izdaja, Prikazni, Sveta gora. — Pričujoči čas, ko s tako slastjo razgaljamo najskritejše kotičke duše, raz-grebamo po najneopaznejših živcih, nas povede Kocourek v živo vretje zemlje: vasi in mesta, v vse plasti, ki je iz njih ta svet sezidan. Dejanje • Srca': jc skorajda neponovljivo, človek mora prebirati vrstico za vrstico, saj je od prve do 219. strani vse en sam orjaški sklad barv, tonov, prispodob, stkanih v eksotično preprogo. Kocourkova slikarska paleta je vsa inavričasla, vendar pa ima sleherna barva v svoji osnovnici odtenek nečesa motnega, grozotnega, samoniorivsko bridkostnega: vse barve se navsezadnje izprevržejo v brezupno črnino. Ta tragična mavrica je nad sodobnim časom mučilno prepeta kakor srednjeveški oklep. Ali jc kje sploh šc kak žarek za pobeg?
Na KrkonoSih, kjer se jc Josef Kocourek rodil, kjer je živel in umrl, ondi, med žametnimi anemonami in brezdanjimi skalnatimi globclmi, je človek najbolj sproščen, Bog mu jc prav blizu in lahko zdaj zdaj stopi predeni, zemlja jc razložena pod njegovimi nogami kakor dlan, polna kart, s katerimi lahko zaigra svoje življenje.
Josef Kocourck jc umrl, včeraj popoldne je bil iz pomladnega zraka v granitni grob položen, vse čez jc mehko pokrit s tihimi krkonoškimi anemonami. Krkonošc ga zdaj stražijo in so mu ogromen, neodmakljiv spomenik.
L)Ubi)ana, 4. apnia 193J.
V. £ur/ut
številke, katerih se bodo najmanj razveselili kolesarski tatovi. Njihov dolgoprsti posel jim bo namreč z uvedbo točne evidence precej otež-kočen.
□	Kaj bo z mariborskim proračunom. Ob
novratku mariborskega mestnega načelnika dr. Lipolda iz Belgrada se je razširila vest, ki smo jo tudi mi registrirali, da je proračun mariborske občine potrjen. Kakor nam pa sporočajo iz Belgrada. temu ni tako. Te dni je zahtevalo finančno ministrstvo cclo nekatera nova pojasnila k predloženemu proračunu. Baje bo poteklo še nekaj časa, prodno bo proračun odobren. Radi tega	so zastala mnoga javna dela. ki bi se morala vršiti na podlagi odobrenih rpzhodkov novega proračuna.
□	Osini večer mariborskih zgodovinarjev bo jutri v petek ob osmih zvečer v čitalnici Študijske knjižnice s predavanjem: Uvod v kulturno geografijo Slovenskih goric.
□	Zanimivo predavanje o kuhi s plinom bo danes v četrtek ob 16 in jutri ob 20 v obed niči dekl. mešč. šole v Cankarjevi ulici, vhod iz Razlagove 14. Predavateljica bo našim gospodinjam nazorno pokazala peko velikonočnega peciva in kot posebnost pečenje rib. Mariborske gospodinje vabljene!
□	Razpis mesta magistratnega ravnatelja. Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje mesto magistratnega direktorja. Pogoji: dovršena ju-rklična fakulteta, upravno-politični izpit in večletna praksa v upravno-politični službi. Prošnje s potrebnimi prilogami je vložiti do 25. aprila 1935. pri mestnem načeistvu v Mariboru.
□	Med bušmani. V petek, dne 7. aprila predava lin podlagi izbranih skioptičnih slik znameniti raziskovalec Afrike dr. Viktor Lebzelter, predstojnik antropološkega muzeja na Dunaju, o svojem dveletnem bivanju med bušmani puščav Kalil hari in Ovambi. Preda vantelj sc nahaja na turneji po Jugoslaviji.
□	Zadnja pot Josipa Jakliča. Na studen-škem pokopališču so položili v torek k večnemu počitku uglednega mariborskega carinskega posredniku g. Josipa Jakliča. K pogrebu ca jc spremljala ogromna množica ljudi. G. župnik Lončar je govoril pokojniku v slovo ob odprtem grobu. Poslovila sta se od njega šc nndučitelj Hren in poveljnik požarne hrambe in župan študenške obči ne Kiiloli, Studenški pevci so mu zapeli žalostinke.
□	Eno najstarejših mariborskih meščank je pokosila v torek smrt. V Strossma jerjevi ul. št. 7. jo umrla gospa Marija Gerlič, ki je dočakala izredno starost 90 let. Bila je do zadnjih dni svežega duha in telesa. Blago pokojnieo bodo pokopali danes v četrtek ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice na mestnem pokopališču na Pobrežju. — Blag ji spomini
П Poceni meso. Danes'v četrtek, dne 6. apr. se bo prodalo otl 8 naprej na stojnici za opo-rečeno meso pri mestni klavnici 30 kg govejega mesa po Din 4 in sicer na osebo največ 2 kg.
П SSK Maraton. Drevi ob pol sedmih na Livadi skupni gimnastični trening /a člane lahke, težke, zimske in plavalne sekcije. Udeležba obvezno.
П »Vrnitev«, lepo Mendelsonovo spevoiuro. uprizorijo člani magdalenskegn kongregaeij-skego odorskegn odseka, v nedeljo ob os.nili /.večer v dvorani na Aleksandrovi cesti 6. Vstopnina Din tO. 8. 5 in 3. Prijatelji katoliške mladine!
n Katoliška prosveta. Izobraževalno društvo na Košakih ima v nedeljo ob treh popoldne sestanek « poučnim predavanjem.
П V Studencih predava drevi ob sedmih v okviru študenške Ljudske univerzo dr. Trav-ner o Križu in križanju«.
□	Ženo usmrtil. Pred senatom petih sodnikov tuka jšnjega okrožnega sodišču se je /ogovarjal včeraj Jurij Pernck. posestnik i/ Gru-škovju. Obdolžcil je !>i| umora svoje /ene Marije. ki gn jo izvršil dne 9. februarja v Gru-škovju in poškodbo svojega pastorka Tomaž» Mlakarja, ki mu jo je prizadel ob priliki usmrtitve njrgove matere. Obtožnico pravi, d» je bilo življenje med obema zakoncema pra\i pekel. Pernok je živel ločeno od svoje /one in njenega sin». (Vodnega dneva je prišel zvečer, ko sta mati in sin /e spal», u» njun do:n. \drl v hišo ter usmrtil ženo r udnrei neolulelaneg» inotikovega ročaja — Obsojen je bil n» deset let in en mesec robije ter trajno izgubo čaetnth oravir.
nevna kronika
Mohorjev® družba
jo podaljšala rok u i vpisovanje do konca maja.
Mnogo poverjenikov in ludi članov Mohorjeve družbo jo želelo, da bi so mogli udje tudi |>o končanem navadnem roku vpisovali. V prvih mesecih lotsi jo pač treba plačati razne davke, časopise in drugo neobhodno potrebne stvari, ludi računi za preteklo leto zahtevajo denarja, tako da često res trda prede za vsak dinar.
Zaradi teh izrednih razmer so jo odbor Mohorjevo družbo lotos odločil, čeprav za tiskanje družbenih knjig lo ni kar lahko, in podaljšal rok za vpisovanje do koara maja. Do tedaj še vsakdo lahko prihrani, čo se le količkaj omeji pri navadnih izdatkih, listih borih '20 Din naročnine, da bo dobil jeseni kar šosl kttjig Irajne vrednosti.
Med letošnjimi šeslerimi knjigami bosta dve brez dvoma vsakogar zanimali. K njim o j c t i k i je pač za vsako družino prepotrebno branje žc zalo, da bi se te največje morivke znali prav varovati. Knjiga o n a š o m ni o r j u pa nam bo odprla oči na jug, da «o bomo So bolj zavedali, kako nam je to bogato okno v svet za življenje neobhodno potrebno. — Družba bo letos dala colo več, kakor je jeseni obljubila. Davki, ki so bili naznanjeni kot šesta, zadnja knjiga, bodo prišli v Koledar, kor bo la pouk treba imeti vedno pred seboj kakor pratiko. Zato pa bo kot šesto knjigo navrgla še povest znanega nemškega katoliškega pisatelja Petra Dorflerja Mu last i greh v lepem prevodu Janeza Puclja. ki jo že lani izvrstno prevedel Dorflerjev Krivični vinar.
Opozoriti moramo tudi na Gosarjev Nov socialni red, ki izide med knjigami za doplačilo. Med doplačilnimi knjigami izido ludi IV. zvezek Krekovih izbranih spisov. Tu bodo ponatisnjena v celoti Krekova V"«tfalsk:i pisma, ki so bila svoj čas za katoliško gibanje pravi evangelij.
Na redmo izdanje naj pa noben katoličan ne pozabi. nobena družina in noben zase živeči zasebnik. Mohorske knjiae so Slovencem danes potrebno kakor vsakdanji kruh. Ne bi bilo častno za nas, če bi letos število udov zaradi razmer moralo pasti.
Vsak naj se oglasi pri svojem poverjeniku, v svojem domačem župnem uradu. V Ljubljani sprejema članarino tudi Nova založba, v Mariboru pa Cirilova knjigarna._
Damski plašči
vsak drugačen, vsak posebnost zase, vsak eleganten
K. PUČNIK, nasproti kavarne Zvezda, Selenbur-gova ulica 1. Dežni plašči in suknjiči vseh vrst za gospode in dame. Za gosi.ode vsa obla'čila po meri.
Občni zbor Akademske zveze
Ljubljana, 5. aprila
Včeraj je zborovalo skoraj 200 naših akademikov, včlanjenih v Akademski zvezi, na rednem semcstralnem občnem zboru.
Po čitanju zapisnika in poročilih odbornikov je poročal predsednik Lož ar. Dasi je bilo delo radi izrednih razmer na univerzi letos precej otežkočeno, je vendar A. Z. uspelo, da je materi-jalno dobro oskrbela svoje članstvo čez zimo « kurivom po znižanih cenah, in jim tako omogočila študij v topli učilnici. Januarja je A. Z. izdala svojo izjavo glede dogodkov .-na univerzi. Inicijator tc izjave jc bil tov. Casar, ki je prvi nastopil proti zlorabam akademskih manifestacij, A. Z. se je udeležila tudi proslave 50 letnice rojstva prevzvi-šenega knezoškofa dr. Gr. Rozmana in ob tej priliki mu jc izročila po svojem zastopniku spomenico slov. katoliške inteligence.
V bodoče naj bo A. Z. še bolj izrazita organizacija akademske mladine, ki hoče, živeč po načelih kat, vere, ustvariti etrnjeno falango v duševnem pokretu akademske mladine. Čas sam zahteva, da poišče mladina v luči okrožnic Leona XIII. in Pija XI. teoretično rešitev za novo pravičnejšo ureditev družbe. Vzporedno s teoretičnim študijem pa naj gre tudi praktično karitativno delo. Glede kullumoprosvetnih vprašanj bo stala odločno vedno na stališču, da moramo dobiti popolno univerzo,
Cesto se sliši, kako nekateri nepoklicani sklepajo o usod.i našega naroda. Najodločneje odklanjamo vsako barantanje o naši zemlji in akademska mladina odločno protestira proti takemu početju.
Naše geslo pa je: Dobri Slovenci, vestni katoličani v kulturno visoko razvitem občestvu, urejenem po vekotrajnih načelih krščanske pravice in morale.
Revizorja sta predlagala absolutorij vsemu odboru, ki je bil sprejet. Pri volitvah pa je bil za redsednika zopet izvoljen jurist Ložar, v odbor pa urk, Kužnik, Virnik, Lah, Pavli, za revizorja pa Bcnko in Tozon.
Koledar
Četrtek, 6. aprila: Sikst I., papež; Krcsccncija, devica.
Novi grobom
-f- V Ljubljani jc v splošni bolnišnici po daljšem hudem trpljenju mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Sever roj. Nachtigal, soproga krojaškega mojstra g. Josipa Scvcrja. Pogreb bo danes ob pol 5 popoldne. Naj ji sveti veJna luč! Ža-ujočemu g. soprogu in ostalim sorodnikom naše iskreno sožalje!
+ V Zgornji Šiški pri Ljubljani jc umrl go-•eod Franc Graul, hišni posestnik in mizarski mojster. Pogreb bo danes ob 5 popoldne na pokopališče v Dravljah. Blag mu spomin! Žalujočim naše globoko sožalje!
Oseb ne vesli
Promocija. Na budimpešlanski medicinski fakulteti, kjer je končal svoje študije z odličnim uspehom, jc bil promoviran na čast doktorja vsega zdravilstva gosp. Škrilec Ahacij, sin zdravnika-operaterja dr. Škrilca Mihaela v Murski Soboti. Mladi gospod doktor jc gotovo eden izmed najmlajših zdravnikov naše kraljevine, star je komaj 24 let. Iskreno čestitamo!
Imenovani so: za vršilca dolžnosti načelnik. i slaba poveljstva kosovske divizijske oblasti pch. podpolkovnik za generalštabnc posle Vladimir Kelcr; za vršilca dolžnosti pomočnika načelnika slaba poveljstva savske divizijske oblasti peh. major za generalšlabne posle Zvonimir Župančič in za pomočnika načelnika šlaba poveljstva kosovske divizijske oblasti pek major za generalštabne posle Peter Tome.
Napredovanja v vojski. Napredovali so v čin podpolkovnika topniški major Jurij
F
Novak in lekarniški major Bogumil Haaak; v čin kap. I, r a z r. kapetana II. razr. Olmar Sever in Ivo Ljubimir; v čin poročnika pehotni podporočniki Mirko Kovačin, Božo Glažar, Vladimir Herman, Rudolf Akrap, Franjo Čipik, Zdenko Schreiber, Ivan Horvat, Štefan Gregorič, Edgar Gros, Anton Polovine in Vinko Ružič, dalje topniški podporočniki Milan Mikec, Milan Jelač, Vi-lim Gredelja, Štefan Kadliček, Hugon tiček, Miroslav Pajman, Viktor Ljaševski, Ivan Frut, Ra- . dovan Kosi, Miroslav Pečovnik, Zvonimir Haniš, Franjo Poljak, Vinko Rupnik, Martin Prelog, Ignac Krajnc, Emil-Konrad Čeh, Stanko Varšek, Mirko Janjič, Rudolf Majcen, Julij Cimerman in Simon Vilčnik; v konjenici Andrej Kocehu: v in-ženjerski stroki .Stanislav Ravbar, Konstantin Rogojski, Slavko Strojan, Leonid Goranski, Cvetko Dolenc, Anton Knmel, Miroslav Berginc in Franjo Par; v zrakoplovslvu Josip Rugal in Josip Čad; za veterinarskega pomočnika I. razr. pomočnik II. razr. Franjo Tancer; za nižjega v .o j, uradnika III. razr nižji i voj. uradnik IV. razr. ekonom, itroke Josip Pefcr-ne lin v geodetski stroki Franc Štrukelj in Gregor Rožič; za nižjega voj. t e h n. uradnika III, razr. zrakoplovno - tehnične stroke Anion | Cegnar; za voj. pisarja III, razr. Ivan Mav- 1 rič) števši od 28. junija 1931 za nižjega voj teh n. uradnika 111. razr. Blaž Ujčič in 'anko Stahan; števši od 31. decembra 1921 v čin orožniškega podporočnika Ciril Peto-var in števši od 28. junija 1032 za nižjega voj. L e h li. uradnika III. razr. tehn. stroke mornarice Romeo Davi.
Ostale vesti
Romanje k sv. Primožu. 1/ Kumniku nam pišejo: Cerkev sv. Primoža v Kamniških planinah pozuu pač vsak. Leži «42 metrov visoko, tako da jo luliko vidiš od vsepovsod, ako st: ozreš na planine. Mimo tt cerkvico, ki jc znana po svojih znamenitih stavili freskah, vodi turi-stovska pot na Veliko planino. V postnem času se vrši [iri sv. Primožu tri zaporedue nedelje služba božja s pridigo in durovanjeni. Ob tej priliki pohiti k idilični planinski cerkvici prebivalstvo vseli vasi pod planinami, pa tudi Kam-ničani se radi v velikem številu odzovejo ubranemu zvoucnju treh velikih bronastih zvonov pri sv. Primožu, ki od zore vabijo vernike k službi božji. Letos jo bilo vse tri nedeljo lepo vreme in obisk vsakokrat izredno velik. Pri službi božji poje navadno ccrkvoni pevski zbor bodisi iz Kamnika. Mekinj, Ncvclj ali pa Stranj. Tudi leto.s ni bila nobena nedelja brez petja. Od nekdaj je žc navada, da posetniki poneso domov od sv. Primožu post blagoslovljenih ajdovih zrn, katere potoni pomešajo med semensko a jdo. Zu odpustke« pa posebno Kamničani radi vzamejo s seboj črni ajdov kruh, katerega menda nikjer nc /nujo tako dobro pripraviti kakor mežuarjevi pri Sv. Primožu.
— Novo postajališče lia kamniški železniški progi, žo dalj ča«a so se potegovale vasi Šmarca. Duplica, Komenda itd. za to, da bi sc med Homcem in Kamnikom napravilo postajališče kamniške žclozhice. Gosto naseljeni industrijski okoliš šmarce in Duplice leži ravno sredi omenjenih dveh postaj, ki sta točno 5 km oddaljeni druga od druge. Potniki iz teh krajev morajo po 2 do 3 km daleč na postajo, kar jim jo posebno v zimskem času precej od roke. Kor jc med železniško upravo in interesenti prišlo pred kratkim tudi do končnega sporazuma glede stroškov, so že pretekli teden pričeli z gradnjo novega postajališča. Pri izbiri prostoru se ni bilo težko odločiti, saj gre na Duplici železniška proga spored no s cesto, ki vodi i/. Duplico na Mengeš. Postajališče bodo postavili pri kilometru 19.8. nekako 3 km pred kamniškim kolodvorom. Novo postajališče, ki bo otvorjeno najbrž žo v maju, uc bo dobrodošlo samo okolici Duplico in šniarce, ampak tudi gornjemu dolu Podgorja, Križa in zlasti Komendo. Tem krajem bo prihranjenega r-koro pol ure pota na kolodvor.
—	Pri razdražljivosti živcev, glavobolu, pomanjkanju spanja, utrujenosti, po-bitosti. iesnobnoslnem čutu imamo z naravno »Franz-Josef« grenčico pri rokah domače sredstvo, ki vsako razburljivost. naj izhaja iz kateregakoli prebavnega dela, takoj ukroti. Zdravniški strokovnjaki priznavajo, da učinkuje »Franz-Josef« voda zanesljivo ludi pri ljudeh visoke starosti. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Trzinske poplave. Trzinci v nuarsikakcni
pogledu posnemajo kamniško meščane, ki so priznani konservativci in nasprotniki vsakemu napredku, ki jc le količkaj v zvezi s stroški. Žo desetletja se Trzinci jozijo in /ub. vljujo no poplave. ki nastanejo toni kraju ob vsakem večjem deževju, zraven pa no ganejo niti / mezincem. da bi na kakršenkoli način odpomogli mu zlu. Nič čudnega ni, če voda tako hitro prestopi bregove potokov in prekopov, saj so ponekod struge skoro do \ rha zatrpane z zemljo, d račjem in drugo navlako, da votlo no more hitro odtekati. Potrebno bi bilo, da bi \sakili par let očistili .-(riige vsaj blizu ceste in že-lo/nioc. kjer nedomačini takoj opazijo, da gre del tc naldogc nn račun trzinskih občanov sumili.
—	Za ubogo m a ter trojčkov v Ojstrcm pri Laškem daruje neimenovana 50 Din. I5og povrni!
—	V Slufbenem listu kraljevske baoske uprave dravske banovine št. 28 od 5. t. m. jc objavljen
Razglas banske uprave o kategorizaciji dovoznih cest k železniškim postajam na območju dravske banovine« in Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin v I. 1933..
—	Poškodbo in nezgode. I/, Novega mesta poročajo: Na vrtu so jo igral Piletič Kare!, šestletni posestnikov sin iz Slnrc vasi pri šl. Jorneju. Zlezel je na vrtno ograjo, orl koder jo padel nn lin In si zlomil levo nogo pod kolenom. — Papež Alojzij. 24 letni pos. sin i/. Repelj, in Torlrp Anton, 72 letni posestnik od ravnolnm, sla z nekaterimi failli kopači in dekleti delala v vinogradu. Zvečer so se vračali domov. Moti potjo jih jo napadla iz zasede neka fantovska družba m jih začela pretepali z mo-tikaini. Pri leni tepežu jo l'ti|»ežu nekdo s kljukceni odsekal prslanec leve roke. Trlepa pa hudo poškodoval na glavi. Napadalci so se spravili ludi nad neko dekle in jo bitje ubili. — Rogač Anton, desetletni šolar iz Grintovca pri Ambrusu se jc igral med šolskim odmorom s svojimi tovariši preti šolo v Ambrusu. Pri tej igri se je zipodil eden izmeti otrok v ПоопЛл. tako dn ip lo-ln pndel na tln '» s>
zlomil levo nogv v členku. — Rezeli Anion. 20 letni
r/\ohe m polt Ae (Hjln dyxy иг omehčajo-tnehlzuth mi TG milo
m
delavec iz llmeljčiča, so je vračal koncem preteklega tedna iz vinograda. Med potjo so ga napadli fantje iz Orkljevca, Dobja in Vel. Kajn. liden izmed fantov ga jo udaril /, motiko po glavi in ga nevarno poškodoval. — Železniška delavca Kolenac Stjepan in Borkovi,' Tomo iz Brloga pri O/.alju sta na moti 'ki postaji koncem preteklega meseca nakladala želrz-uiške pragove. Med delom so je zrušila col» skladovnica pragov 1er zadela oba delavca. Kolencu so pragovi zlomili levo nogo pod kolenom, Borkoviču pa levo roko pod lehtoin. Vsi navedeni se zdravijo v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji.
— Slaninarjk. Bliža ;:e Velika noč in sn bo treba preskrbeli na kak način kako boljšo stvarjo. In res so gotovi zlikovci v noči od 3. na 1. t. m. poskušali priti v mesnico g. Ivana fialetn, mesarja v Grosuplju. To se jim pa ni •posebno posrečilo. Prerezali so na oknu žično mrežo in k i železno okensko omrežja so potegnili par kosov slanine, ki je visela u:: khom. Večje škode niso napravili, čeprav so vršil; svojo delo nemoteno.
Prvovrstna jabolka
po izredn-i stizlcf ceni zopet na sBcilocgi pri
GOSPODARSKI ZVEZI.
—	Breskev in marelica, kako ju vzgajajmo in oskrhujmo. Priredil M. Humek, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, cena nevezani knjižici je 10 Din. Izmed vseh sadnih dreves, ki rastejo in uspevajo po naših krajih, rodita breskev in marelca najplemenitejši sati. Že zunanja oblika sadeža je lako prikupljiva in zapeljiva, da se no. da primerjali z nobenim drugim sadjem. Ker je naše podnebje kolikor loliko ugodno, imamo dovolj primernih leg in vsakovrstne dobro zemlje, jo mogoče tudi pri nas pridelovati tc vrste sadja. Knjižica navaja predvsem nekaj praktičnih navodil kako pridelujemo, zasajamo, negujemo, obdelujemo in gojimo la drevesa, katero vrste so posebno priporočajo, Škodljivci in bolezni, ter kako jih gojimo ob stenah, Ue-dftj trgamo in kako jih vlagamo za konserviranje oziroma prevažanje.
—	Zapomnite si dobro! V soboto, dne 8. aprila pride novo pomladansko črno BOK pivo pivovarne Union v promet.
—	Elektrarna I. Češenj, Brod, Vižmarjc, 1er »Elcktra« d. d. Ljubljana-Brod, Vižmarjc, obvcšč.i-ta vse svoje odjcmalce, da ne bosta dobavljali električnega toka v nedeljo, to je dne 9. aprila 1933 in sicer v času od 7 zjutraj do 18 radi sn.i-
; ženja električnih naprav.
—	Damskc plašče za pomlad ccni od 195 [ Din nudi F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29.
I Moste pri Ljubljani
Mesečna pobožnost za moške bo drevi ob pol iS ; v Salezijanskem mladinskem domu pa Kodcljcvein. i Prejšnji uiesec je bila udeležba zelo častna, za da-I nes pa prosimo in pričakujemo polnoštevline ude-; ležbe. Opravljala se bo kot v vseh cerkvah in kape-: lah tudi pri nàs sveta uro, zato bo imel inšpektor ! Salezijanske družbe g. Waliand ob pol 8 govor za može, nato bo pa ura molitve pred Najsvetejšim i/, knjižice ■ Mali s prcbodcniin srcem , katero bo poskrbela v zadostni' množini ш vso može Katoliška ■•krija zn Moste.
Jesenice
Jeseničani! Izredna slovesnost se vrši drevi oh 7 v župni cerkvi. Veliki četrtek, veliki petek in soboto pač mi nič čudnega, ako se zgrinjajo k ; slovesnostim množice, nekaj prav posebnega pa je, ako se to vrši v četrtek pred Cvetno nedeljo. Kdor je preslišal ali komur iz Lega ali onega vzroka I ni znano, naj omenimo še tu, da bo drevi od 7 do i 8 izredna sveta ura kot spomin na Kristu-i sovo zadnjo večerjo pred t900 leti. Ura se bo molila v istem času kot v cerkvi sv. Petra v Rimu, kateri bo prisostvoval ludi sv. oče. Jeseničani, i udeležimo sc tc izredne slovesnosti, ki bo vsakomur ostala v neizbrisnem spommu, v kar največ-, jem številu.
Celje
Umrl je v tukajšnji javni bolnišnici Sclšck Andrej, 40 letni pekovski mojster v Celju Kralja Pelra cesta 33. Danes bo prepeljan v Scvnico, kjer sc ho vršil pogreb jutri, dne 7. t. in. N. v m. p.!
• Spremembe na ccijskcm okrožnem in okrajnem sodišču. Preiskovalni sodnik g. Lesjak Juro jc postal sodnik pocdinec okrožnega kazenskega sodišča. Iz Laškega je dpdetjen preiskovalnemu oddelku sodnik g. Antipin Mihael. Sodnik g. dr Mak Ivan, je prešel od kazenskega senata okrožnega sodišča k civilnemu senatu na mcf'o k apc-lacijskemu .sodišču v Ljubljani odišlega sodnika g dr. Leopolda Vičarja. Sodnik g. Božič Jakob, do sedaj sodnik pocdinec okrož. kazenskega sodišča je postal član kazenskega senata. Na okrajnem sodišču pa sc od 1. aprila dalje delijo posli civilnega oddelka namesto po krajih, po začetnih črkah in sicer ima sodnik g. Detičck Mirko pravde i začctnico A—M, sodnik g. dr. Baudck Jože pa od M—Ž.
-'■>' Učiteljsko zborovanje. Učiteljsko dru-lvo v Celju ima v soboto, dne 8 t. m. ob pol 9 dopoldne v mestni šoli učiteljsko zb rovanjc. Na programu jc poleg društvenih zadev predavanje g. inž. J. Dolinarja: Kmetijski program.
:J Filmsko predavanje. V torek, dne i t. m. jc predaval v ccijskcm študiju filmski igralec in režiser, Celjan g. Oswatiscli, o temi: Film in gledališče. Predaval je slovenskemu občinstvu v nemškem jeziku.
G Darove je nabiral. Celjska policija jc v torek aretirala 29 letnega Sinanoviča Salka, muslimanske veroizpovedi, ker jc bil v posesti dokumentov za beračenje, ki jih jc izdeloval sam in prodajal tudi drugim. Nabiral je s takimi priporočilnimi dokumenti darove za pogo elec, za oškodovance po povodnji in darove za zidanje cerkve Srca Jezusovega. Takih prošenj je imel pri sebi okrog 15, poleg tega pa še prazne formularjc, ki so bili že žigosani s štampiljko ok ožnega sodišča v Banjaluki.
O Mestno kopališče. Vsled bližajočih sc velikonočnih praznikov bo mestno parno in kadilo kor.iliščc od ponedeljka, dne 10. t. m. naprej do vkliučno sobote dne 15. t. m. odprto celodnevno.
Cr Izgubljen denar. V torek dne 4. t. m. okrog pol 11 dopoldne je nekdo izgubil v Prešernovi ulici 10C0 dinarski barkovec.
CVETNA NEDELJA! OTVORÏ SE! OTVORT SE!
v Weu'cnovi hiSi. Prešernovo ulicn 1. Cel jo
tovarniško skladišče čokolade, bonbonov in keksov, na drobno In debelo. Velika izbiri velikonočnih daril za vsak okus!
РШ
Brežice
Nove orgle. V ponedeljek. 3. I. m. so dospelo, dolgo in težko pričakovane nove orgle za tukajšnjo frančiškansko cerkev. Orgle so najmodernejše izdelane in bodo v resničen okras cerkvi. '/ novimi ortflami je izpopolnjena vrzel, ki smo jo Skozi lota težko pogrešali. Brczdvoiuuo se bo s tem dvignilo ludi cerkveno glasbeno življenje v našem okraju. Orgle je izdelala priznana Ivrdka Jenko iz Št. Vida nad Ljubljano, ki je z montiranjem orgel žo pričela in bodo dela v feku toga tedna končana. Nove orgle bodo na cvetno nedeljo !'. aprila t. I. ob 15 blagoslovljene. Ob loj priliki prireli domači cerkveni pevski zbor koncert v frančiškanski cerkvi. Pelje bo spremljal, kakor ludi izvajal samostojne glasbene točke na. novih orglali občo znani virtuoz msgr. Premrl iz Ljubljane. '/.r sedaj opozarjamo na lo lepo prireditev. Pod robi n spored bomo še objavili pravočasno.
Cerkveni vestnih
.Nočne čnstivcc Nujsvet. Zakramentu opozarjamo, tla bo drevi v stolnici prva molitvena ura od 9 do 10 skupila: otl 10. ure dalje pa molijo samo možje in mladeniči. Molili bt.mo i/ \ oone molitve* 2\ ezir. 24. »«> v nn,<l.i\,, iinni jubileja prvega Velikega petka na Golgoti.
Konccrl Glasbene Matice. V soboto 8. t. m. ot.
20 sc bo vršil v dvorani Društvenega doma konccrt pevskega zbora Glasbene Maticc z bogatim sporedom.
Umor v Trnovskem vrhu. V zvezi z zverinskim umorom v Trnovskem vrhu, o katerem smo že poročali, so orožniki aretirali tudi 20 letnega mesarskega pomočnika Alojzija Polanca. Izročili so Дг, sodišču, Polanec jc bil ti\odno noč v stanovanju umorjenega Bezjaka v družbi prej aretiranega po habljcncga Leopolda Zorčiča, kjer so skupaj popivali Pri zaslišanju jc Polancc priznal, da se jc nahajal v stanovanju, pravi pa, da jc na skrinj takrat tako trdno spal, da ni slišal, kako sc jc vršila smrtna borba med Bczjakom in Zorčičcm. Šele naslednjega jutra je videl, da jc Bczjak mrtev.
Živa baklja. V Botkovcih pri Sv. Lovrcncu v Slnv. goricah so sosedje opazili, da jc stanovanje prcvžitkaricc Tereziic Šori še zaprto, ko jc navadno zgodaj vstajala. Skozi okno so videli, dn leži starka na tleh pri železnem štedilniku, pnlcg nje pa prevrnjenn svetilka. Soba jc bila polna dima. Vdrli so v notranjost, kjer sc jim jc nudil grozen prizor. Starka jc ležala napol gola in vsa ogo-rcla. Bila ie mrtva. Vr.it-ii okvir in drur'i predmeti r-o šc tleli ter bi bilo n.ijbržc vse skupaj zgorelo, da niso ljudje nevarnosti pravočasno pogasili. Zdi sc, da jc hotela starka zakuriti v štedilniku; polila jc drva s petrolejem, ki sc jc pa predčasno vžgal. Plameni so zajeli njeno obleko, ki ji jc na živcu telesu zgorela. Od bolečin sc jc onesvestila 1er st: v diinu zadušila.
Naše difaštvo
AKADEMIKI
■Več prave luči jc klic tudi pri nas! Prejemamo jo jircd vsem v tihi uri iskreno molitve in zbranosti v Bogu.
Kakor na dlani se I i dragi tovariš p»nuj<i za to prilika ob duhovnih vajah (od b. aprila zvečer ob (>. uri do 12. aprilu zjutraj.)
V duhovnih vajah je prilika in čas. tl.i spozna človek samega sebe in si napravi primeren red in načrt za življenje. Prijavi so-èini prej in pridi in videl boš. uspeli nc bo izostai: 1'vojc. življenje bo dobilo resničnejšo vel javo in moc.
Vsak udeležence naj blagovoli javiti udeležbo čimprej Vodstvu doma duhovnih v n i. Ljubljana, Zrinjskega ul. 9.
Stroški /a stanovanje in hrano /,.i vse f » t dni znašajo 35 Din.
Aknd. cerkveni pevski zbor liri oo. Iran tiskanih ima važno pevsko vajo drevi tdi (>. uri
(točno, brc/, akademsko četrti). Naslednja pev-.k.-, vojn bo v solîoto ob istem času. Udek.-ba /;i vse strogo obvezna. Obvestile vse! Pcvovotlia.
Fobuda za s'ruaen vuee'oranski ezik
Za phasic english' - ,basic slavish4
Avetriiek* vlada i« razpustila socialistično udarno organizacijo »SrhintrKund«. Po Dunaju kroži;o
oddelki redne vojske, da bi preprečili nemire.
Nova ekspedicija proti severnemu lečaju
Boljševiki pripravljajo novo ekspedicijo, ki bo šla po lanski poti ledolomca »Sibirjakova«, in sicer iz Arhangelska v Vladivostok. Za to ekspedicijo so že zgradili nov lcdolomec, ki je dvakrat večji kak m »Sihirjfikov«. Ekspedicija odpluje prve dni julija.
-Moj mož nikdar ne zahteva smetane nn bvn.. »Moj ne zahteva ne prvega ne drugega, temveč popije žganje, kakršno je.<
Pomožna policija, to so Hitlerjeve napadalne čete, se pod nadzorstvom redne policije vadi v streljanju. Na levi strelja hitlerjevce /. revolverjem. Vee v znamenju notranjega političnega pomirjenja.
znanih knjig o psihologiji govorice (Cambridge), piše: »Vsi umetni jeziki, vštevši esperanto, so samo povečali obstoječo babilonsko zmedo, a niso koristili človeštvu, ker se ne zmenijo za jezikoslovne posebnosti svoje naloge. Angleščina, ki jo govori nad pol milijarde ljudi, ima tako preprosto slovnico, da bo lahko z večjim uspehom vršila to poslanstvo. V ta namen smo jo poenostavili in izbrali 850 besed, ki bodo nadomestile 20.000 drugih pojmov. Ta »temeljna angleščina« (basic english), kakor smo jo krstili, doni kakor prava književna angleščina za vse, ki jo poslušajo ali čitajo. A istočasno je tako preprosta, da jo bo obvladal vsakdo po enomesečnem delu in 1—2 urah dnevnega čitanja.« Angleščina šteje do 700.000 besed. Besedni zaklad izobraženega Angleža, ki je zbran v slovarju prof. Thorndykea, šteje 20.000 izrazov. Kako pa je mogoče strniti to obilico v 850 besed?
Pretežna večina onih pojmov, ki jih rabi izobraženec, je zgodovinski luksus. Lahko jih nadomestimo z izrazi iz vsakdanjega življenja. Po dolgem vestnem izbiranju so se omejili znanstveniki na 36 najvažnejših glagolov: biti, postati, dati dobiti, delati, imeti, zdeti se in slično. Dodali so 200 predmetnih men (pieturable names), ki jih vedno lahko pokažemo s prstom ali narišemo': konj, svinčnik itd. Omejili so se na 400 samostalnikov (general names) za označbo skupinskih ali posameznih pojmov, 100 pridevnikov (qualifiers), 50 ni-kalnic (v kolikor' ne zadostuje dodati samo »ne«) in 100 pomožnih besed: zaimkov, prislovov (ope-rators). Tako so izločili 850 temeljnih besed, ki zadoščajo celo za znanstvene razprave v »basic en-glishu«. Dodali so še okrog 100 mednarodno priznanih strokovnih ali splošno umljivih označb: teater, hotel, prezident, filozofija, matematika in si. Ves slovar šteje samo 1000 besed. Priložena slovnica obsega samo najbolj potrebna pravila o množini, stopnjevanju pridevnikov itd. Posebno poglavje razpravlja o pomožnih pojmih, ki jih tvorimo s pomočjo vsakega samostalnika.
Petdeset mednarodnih jezikoslovcev je pred kratkim objavilo poslanico o potrebnosti mednarodnega občevalnega jezika in neumestnosti umetnih tvorb, kakor jih ima esperanto. Vsi podpisani zastopniki Anglije, Nemčije, Češkoslovaške, Španije, sovjetske Rusije, Poljske, Kitajske, Japonske in drugih držav poudarjajo, da mora biti naslonjen mednarodni jezik na katerokoli živo govorico, ker sicer ne bo zmožen uspešnega razvoja. Vsi smatrajo, da pomeni »basic english« najboljšo rešitev. V »temeljni angleščini« je natisnjenih že na tisoče učbenikov in romanov. Izšel je tudi popolen prevod svetega pisma. V Skandinaviji in na Japonskem se ž: poučuje v ljudskih šolah. Na Kitajskem z uspehom nadomešča dosedanji spačeni »pidgin English«, ki so ga rabili trgovci, mornarji in slični sloji brez šolske izobrazbe.
Zmagovalni razmah »temeljne angleščine« nudi dragocene nauke tudi slovanskemu svetu. Slovanski jeziki so tako sorodni, da bo dosti lažje ustvariti »basic slavish« kakor vsem germano-ro-manskim narodom umljiv jezik. Zadnja (2) številka poljskega mesečnika »Ruch slowianski« (izhaja v Lvovu) prinaša nadvse zanimiv članek Stanislava Arcta, predsednika Zveze poljskih založnikov. Av-
»Clock-i can no vvalk-i clock-i make-i die« (ura ne more hoditi, ura je umrla), pravi japonska služkinja, če se je ura ustavila. To pa ni nobena književna angleščina, temveč spačen »pidgin English •<, ki je v rabi po vsej Vzhodni Aziji V tem narečju govorijo s tujci vsa Kitajska, Japonska, Mandžurija in Malajske države. Ta smešna govorica shaja s samimi imenovalniki in nedoločniki. Glas »i» na koncu sleherne besede stoji na ljubo vljudnosti in blagozvočnosti. Prevladanje samoglasnikov je značilno za vse tihooceanske jezike. 4 prav za prav sloni na smešnem > pidžin inglišu« brilski kolonialni imperij, ker je v rabi pri četrtini vsega prebivalstva zemeljske oble.
Skupina mednarodnih jezikoslovcev je izrabila to dejstvo, da bi ustvarila vedno potrebnejši svetovni občevalni jezik. Prof. Ch. Augdean. avtor
Sv. oče Pij XI. pri otvoritvi svetih vrat v baziliki sv. Petra v Rimu. S tem simboličnim dejanjem je sv. oče začel sveto leto ob 1900 letnici Kristusove smrti,
tor ne mara predvsem, da bi pokvarila »občeslo-vanskemu jeziku« bodočnost neumestna naglica. Zagovarja previdnost in razvoj od stopnje do stopnje, stalno upoštevanje naukov praktičnega življenja. Predlaga v glavnem izenačenje pisave in skupni slovar.
Do 150 milijonov Slovanov rabi cirilico, dočim je latinica ' rabi samo pri 50 milijonih. To pomeni, da ni govora o ukinjenju cirilice. Kljub temu je nedvomno, da bo navezan »basic slavish« (avtor predlaga ime »Slava«) na latinico, in sicer gajico, ki se je ukoreninila pri Slovencih, Hrvatih, Čehih, Slovakih in Lužiških Srbih. Poljski starokopitni pravopis seveda nc prihaja v poštev. Poljaki se bodo morali navaditi rabiti č, š in v namesto sedanjih cz, sz in w. Saj izražajo iste glasove in torej niso tako upravičene kakor posebne črke za nosne e in o ali trdi (prečrtani) 1.
Slovanska znanstvena in leposlovna dela bodo vedno omejena na ozko področje lastne materinščine, če ue bomo poskrbeli za medsebojno zbližanje. Vsi Slovenci nikoli ne bodo obvladali ruščine ali poljščine. Ne moremo zahtevati od vseh Čehov, da bi se navad-ili bolgarščine ali srbohrvaščine. To pomeni, da bomo morali zbrati splošno umljiv besedni zaklad, kar ni težko pri veliki slič-nosti izgovorjave. Znanstveniki in književniki, ki bodo pisali za širši krog slovanskih čitateljev v poljščni, v splošnoslovanski abecedi, bodo morali na pr. dosledno rabiti označbo »vvierch«, ki je umljiva tudi Rusom in Jugoslovanom. Poljska označba »grzbiet« v istem pomenu »slemena« bi utegnila povzročiti zmedo, ker je »hrbet« druga stvar.
Strokovnjaki bi morali sestaviti slovar onih besed, ki imajo v različnih slovanskih jezikih tudi različen poir.en. Slični mali slovarčki, ki bi obsegali kakih 400 debel, bodo omogočili pisanje v poenostavljeni poljščini (basic polish), češčini, srbohrvaščini, ruščini itd Slična besedila bi bila umljiva vsem Slovanom enako. Pozi.eje bi bilo mo-I goče strniti vse te slovarčke v eno celoto in do ločiti skupni slovanski besedni zaklad s 1000 do 1500 izrazi. Istočasno bi morali vodilni jezikoslovci izdelati splošno slovansko slovnico. »Basic slavish« z latinsko pisavo bi moral postati šolski obvezni predmet. Na ta način bi bila omogočena nova doba slovanskega znanstvenega in kulturnega zbližanja.
Na Themsi se je pretekli teden vršila 85 ič znana veslaška tekma med moštvi vseučilišč v Oxfordu in Cambridgeu. Cambridge je zmagal za dolž«no dveh čolnov in pol in si tako desetič zaporedoma
pridobil slavno lavoriko.
Ameriški časnikar agrahVen
da bi pisal spomine načelnika roparske tolpe
Po kulturnem boju diši
Nedavno so kitajski roparji ugrabili štiri angleške častnike z angleške trgovske ladje, ki je bila zasidrana pred New Čangom. Angleška vlada je po svojih predstavnikih takoj prosila japonsko mornarico, naj pomaga angleškim ladjam pri zasledovanju roparjev. Doslej je bil ves trud zaman. Pač pa so roparji sporočili, da takoj izpuste ujete častnike, čim dobe en milijon dolarjev in še nekaj orožja. Ako pa do določenega dne tega ne prejmejo, da jih bodo ubili.
Neki ameriški časnikar je postal žrtev vse drugačnega ropa. G. Nelson je bil poslan v Har-bin, da bi od tam pošiljal poročila o poteku ki-tajsko-japonske vojne v Mandžuriji. Harbin je znan
kot gnezdo roparjev, kjer tudi ob belem dnevu odpeljejo človeka in ga vrnejo šele proti visoki odškodnini. Samo v letu 1932 so tako odvedli 2000 oseb. Policija si za to ne dela prevelikih preglavic. Za odvedene osebe so roparji prejeli več milijonov dolarjev odškodnine. V nevarnosti so posebno veletrgovci. Pogosto se zgodi, da roparji od-režejo ugrabljenemu ušesa in jih pošljejo sorodnikom, da na ta način prej izsilijo iz njih denar.
G. Nelson se je hotel podati na kratek sprehod po harbinskih ulicah, da bi nabral kaj vesti za svoj list. Komaj je prestopil prag svoje hiše, je ugledal pred seboj temno pobarvan avtomobil. Prijazen glas ga je vprašal: »Gospod Nelson?« Ko je Nelson prikimal, so že skočili trije iz avtomobila, ga nalahno prijeli in ga potisnili v avto. Na obraz so mu takoj dali krinko s kloroformom. Nelson je takoj zgubil zavest. Splošno so pričakovali, da bo nekaj dni nato prispela na uredništvo ameriškega lista zahteva po odškodnini za ugrabljenega. Toda zgodba se je nepričakovano zasukala. Ko se je g. Nelson zbudil, se je znašel na mehkem stolu v sobi šefa najhujše tolovajske tolpe v Mandžuriji. Pred njim je stala skodelica prvovrstne kave in na glavo so mu položili kos ledu, da bi zmanjšali učinek kloroforma. Njemu nasproti je sedel glavar tolovajev, iti je znan po vsej Mandžuriji pod imenom »harbinski pes«.
Toda »harbinski pes« je bil nasproti Nelsonu nenavadno prijazen. Dejal mu je: »Gospod Nelson, jaz sem vaše članke bral in pisani so čarobno. Pozval sem vas k sebi zato, da mi napišete knjigo, in sicer moj življenjepis. Pripovedoval vam bom o vseh svojih dogodivščinah. Stroške za knjigo poravnam jaz.«
Gospod Nelson je ostal v tolovajskem taboru pet dni in potrpežljivo poslušal vse zgodbe tolovajske tolpe. Nikakor ni vedel, kje se ta hiša prav za prav nahaja. Iz hiše same ga niso pustili. V pomoč so mu dali kitajsko strojepisko, da bi šlo delo hitreje od rok. Načelnik tolovajske tolpe je bil z rokopisom zelo zadovoljen. Nelson se ie dal tudi slikati z roparjem in to sliko je tudi pozneje prinesel srečno domov. Ko je bil rokopis končan, so tolovaji zopet postavili Nelsonu krinko s kloroformom na obraz. Ko se je časnikar prebudil, je ležal doma v svoji postelji. V svojem žepu je naše! poleg rokopisa tudi omot dolarjev.
»Katholisches Kirchenblatt« za berlinsko škofijo priobčujc dokaj mikavno poročilo o poteku preiskave v društvu »Johannes-Bund«, ki ima namen širiti Kristusovo kraljestvo na tem svetu. — List piše:
»V petek zvečer ob 20.45 se je vršila v domu Johannes-Bunda v Eckertovi ulici 8 hišna preiskava. Preiskovali so kriminalni uradnik, nekaj članov Hitlerjevih napadalnih čet in še en policijski uradnik. Iz moškega oddelka so odvedli v zapor sedem oseb. Med preiskavo je član SA (Hitlerjeve Sturmabteilungen) izgnal sestre iz kapele, kjer so
molile. Potem so izvršili preiskavo v zavetišču za duhovnike in laike, ki se nahaja v moškem oddelku. Eden izmed bratov je zahteval od policijskega uradnika, naj se legitimira, ker ni nosil na rokavu predpisanega znaka. Brata so udarili in :nu zagrozili s streljanjem. Vodja preiskave je z revolverjem v roki hodil skozi dvorano zavetišča. Spremljala ga je ena sestra. V ravnateljski pisarni so iskali orožje in prevrgli dve nadstropji zavetišča. Tiste i are, ki se niso dale takoj odpreti, so razbili s silo. Na hodniku je slučajno stal neki gospod, ki so ga pozvali, naj dvigne roke. Ko je pričel iz strahu bežati, so hitlerjevci oddali strel za njim. Poleg tega je četa vdrla v dvorano, kjer se sestaja ljudsko vseučilišče in kjer je bilo zbranih 30 gospodov in dam. Navzočne so pozvali, naj dvignejo roke in jih nato preiskali. Ker so se gostje nekoliko branili preiskave, je nekdo izmed hitler-jevcev oddal dva strela v dvorani. Nato sr pozvali policijskega uradnika, ki je napravil k^ ec preiskave.«
Preiskavo so izvršili samo zato, ker daje omenjeni zavod ' brezplačno hrano vsem revnim delavcem, ne dn bi poizvedoval, kateri politični stranki pripadajo.
j Oton Wels, načelnik socialne demokratske stranke I v Nemčiji, je prijavil svoj izstop iz II. (socialistične) internacionale, ker je ta odločno nastopila proti Hitlerju radi preganjanja nemških socialistov. Hitler je zagrozil, da ne bo prej dovolil socialističnih listov, dokler ne bo prenehala gonja socialistov v ! inozemstvu proti njemu. Vodstvo II. internacionale i je ogorčeno protestiralo, češ da se Hitler moti. I ako misli, da bo komandiral tudi socialistom inozemstvu. Oton Wels je nato prijavil svoj izstop, bržkone pod pritiskom Hitlerjevih groženj.
Poîjshe lokomotive za Rusi o
Sovjetski trgovinski komisarijat je po »Sov-poltorgu« naročil v Poljski 19 železniških stro ev ozkega tira. Naročilo bodo izvršile največ|e tovarne strojev na Poljskem »Charzanovvska« in »Paro-woz« v Varšavi.
Razvoj nekaterih industrij
V leku gospodarsko krize so prihajala nešteto-Icrai od najrazličnejših državnih, javnih in privatnih uradov vprašanja na Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, kako trpe posamezne industrijo pod krizo. Kadi znanega ruskega dumpingu pri izvozu lesa so se prizadeti laklorji zainteresirali najprej za padanje lesne industrije. Kmalu so sledila analogna vprašanja za tekstilno industrijo, katera ima pri nas prav izjemno stališče radi selitve
Okretni urad M Mi*rtiu«n;i ditavciv iifjuMjtm
sivo socialne politike in narodnega zdravja dne 1Г). okt. 193») Osr. uradu za zavarovanje delavcev v -vrbo uvrsčevauja obralov v nevarnostne razrede iu
odstotke.
V dobi povoljne gospodarske konjunkture do sredine leta 1930. so vse industrije brez izjeme lepo napredovale. Med gospodarsko krizo so vse iudu-s I rije padle s prav redkimi izjemami. Iz slike je razvidno, da tekstilna industrija v teku krize ni ua-
Shlu 1
Razvoj posameznih industrij u dravski banovini
TnïïuJflff»
prfPCLnifl
tekstilnega kapitala iz češkoslovaške. Nato so prišla vprašanja glede razvoja kemične industrijo itd.
V želji, da uslreže vsem intercseutoni, je sestavil statistični oddelek OUZD graličue slike o razvoju vseh industrijskih panog z ozirom ua število zaposlenega delavstva, saj je napredovanje oziroma zaposlenega delavstva, saj je napredovanje oz. nazadovanje zaposlenosti najboljši znak za napredovanje oz. nazadovanje vsake posamez. industrije brez izjeme. Zn določevanje industrijskih skupin je služila nevarnostna tabela, katero je predpisalo ministr-
Celjska posojilnica, d. d. v Celju. V včerajšnji številki smo pomotoma pod ljublj. borzo objavili tečaj 7c/o dol. pos. Drž. hip. banki (40—42) kot da jc lo tečaj delnic Celjske posojilnice. Pripominjamo, da delnice bank že od konca 1. 1931 ne notirajo na ljubljanski borzi.
Ljudska tiskarna v Mariboru. V bilanci za 1932 so se zmanjšali upniki (razen bank) za 0.1 milj.. kar odgovarja znižanju dolžnikov. Pri glavnici 625.000 Din znaša izguba 8.251 Din (1931 5.680 Din).
Občni zbori: Kristal, d. d. v Mariboru 25. apr. ob 11 v Zadr. gosp. banki; Posojilnica v Logatcu, t. z. z o, z. 23. aprila ob 14.
Konkurz je razglašen o imovini Zadruge za rejo živali plemenite kožuhovine v Škofljici pri Ljubljani, zadr. z o. z., prvi zbor upnikov 8. aprila, oglasiti se je do 3. maja in ugotovitveni narok Hi maja. y
Likvidacija: Agrarna zajednica v Kapci-Kotu, r. z. z n, z., Električna zadruga v Šlepanji vasi, r. z, z o. z.
Vpisa v zadružii register: Konzumno društvo za Mežiško dolino, r. z. z o. z. (načelnik Topolovec Anton), in Pašniška zadruga v Skakovcih, r. z. z o. z. (načelnik Kočar Matija).
Borza
Кангикл induitrijš
OhUčitrA indivtn}*.
Pridu'C->*T\J* чјцјл

4wnr i**--»C. . " MaVOCJt.,!.* r )
zadovala — z izjemo manjšega prehodnega padca od sredine 1930 do sredini 1981. katerega je pa kmalu prebolela — radi že omenjenih vzrokov. Tudi občinski obrali so napredovali med krizo. V zadnji polovici leta 1932. je katastrofalno nazadovanje industrij pojenjalo, vendar pa ni še nobena in dustrija — z izjemo omenjenih d\ li industrij začela pomenibuejše naraščati. Narodno gospodar stvo se je nahajalo ob leni času še vedno na najnižjem nivoju podjetnosti.
Vrednostni papirji
Tendenca je bila danes slaba in so tečaji večinoma popustili. Promet je bil minimalen in ie znašal na zagreb"ki borzi komaj 1.000 dol. 1% pos. drž. hip. banke. Nadalje jc bilo zaključenih 25 delnic Trboveljske.
Ljubljana. T/r inv. pos. 42.50 den., vojna škoda 180—182, 8% Bler. pos. 36.50—38.50, T/c Bler. pos. 34.50- 36.50, 7rč pos. Drž. hip. banke 39.50 den.
Zagreb. Drž. papirji: 1% inv. pos. 42.50 den., agrarji 22 den., vojna škoda 182—185, maj 130 den., ! 6% begi. obv. 30.50—31.75, 8% Bler. pos. 36—38, : 7% Bler. pos. 34.50 den., T/, pus. DHB 10—12 j (40). — Delnice: Narodna banka 3400-3600, Priv. j agr. banka 189—191 (193), Nar. šum. 24—26, Gutt-I mann 100 bi., Šečerana Osjek 110 den., Impex 50 den., Isis 30 b!., Trboveljska 135—140 (138, 1401.
Belgrad. Narodna banka 3.450- -3.500 (3.4fiU), j Priv. agr. banka 19l>—192 (192, 190), 7% inv. pos. ! 43—44, vojna škoda 181.50—182 (182.50, 181.75), j 6% begi. obv. 31.50—31.75 (31,50, 31), T/c pos. I DHB 42 bi.
Dunaj. Don, sav. jadr. 59.25, Živno 60,—, Alpine 11.95, Trboveljska 14.71, RimaMurany 19.50.
Spori
Dne 5. aprila.
Denar
V današnjem deviznem prometu so ostali ne-izpremenjeni tečaji Bruslja in Curiha. Učvrstila sta se Pariz in Praga, dočim so drugi tečaji bili nižji.
Avstrijski šiling je notiral v Zagrebu 8.35—8.45, v Belgradu 8.42—S.45. Grški boni so notirali v Zagrebu 39 den., v Belgradu pa 40—41.
Ljubljana. Amsterdam 2316.79—2328.15, Berlin 1361.25—1372.05, Bruselj 800.79—S04.73, Curih 110S.35—1113.85, London 195.86—197.46, Newyork 5715.20—5743.46, Pariz 225.74—226.86, Praga 170.67 do 171.53, Trst 293.24—295.64.
Promet ua zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 54.341 Din.
Curih. Pariz 20.37, London 17,69, Newyork 517.625, Bruselj 72.25, Milan 26.49, Madrid 43.85, Amsterdam 209.05, Berlin 123, Dunaj 72.94 (55.125). Stockholm 93.70, Oslo 90.70, Kopenhagen 79.—, Sofija 3.75, Praga 15.40, Varšava 58.05, Atene 2.95, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.08.
.«■i. »iih»..* - •; -
P. C. Wren :
Žitni trs
Novi Sad. Pšenica: bač. okol. Sombor, N. Sad sred. bačka, gornje bač., bač. potiska, r.remska 190—192.50, gornje ban. 187.50—192.50. Koruza: bač. gar. kval. 55—58, srem. gar. kval. 57—59, bač. j srem., april, maj, junij 60—^.SO, ban, gar. kval. ! 55—57. Moka: bč. ban. Og Ogg 325—3-15, 2 305—325, ' 5 285—305, 6 265—257, 7 170—180, 8 65—67.50. , Otrobi bač. srem. v juta vrečah 55—57.50, ban. v i juta vrečah 52.50—55. Osialn neizpremenjeno. Ten-! denca slaba Pron^ct 18 vagonov.
Budimpešta, I endenca neudrejena. Promet slab. Pšenica maj 13.27—13.32, zuklj. 13.28—29, okt. ; 11.85, zaklj. 11.87—90. Rž: maj 7.27—7.36, zaklj. 7.33—7.35. Koruza maj 6.88—7.09, zaklj. 7.09—7.10, julij 7.42—7.59. zaklj. 7.58—7.60.
Chicago, Pšenica maj 55 375, julij 56.375, september 56.875. Koruza maj 32.375, julij 34.50, september 36. Oves maj 20.—, julij 20.25, september 20.625. Rž maj 43.75, julij 43,75.
Winnipeg, Pšenica maj 50.75, julij 52.—, okt. 53.625.
Nor svetornj rekord v plavanju. Angleški mojster v hrbtnem plavanju J. C. P. Berford je pred kratkim |>oslavil v Manchestru nov svetovni rekord v hrbtnem plavanju na 400 m. Za omenjeno progo je porabil 3:42 minut. Dosedanji svetovni rekord je držal Japonec Irie s časom 5:42.2. Evropski rekord, ki ga je imel Anglež Trippet, pa jo bil postavljen v času 5:47.7.
Letošnje češkoslovaško prvenstvo v sabljanju je tako-lc izpadlo: V floretu je zmagal .lesensky (Slavija), v meču je zmagal Ti 11 o (fliegl). v sablji pa Berounsky (Praga).
V rokometu se bosta pomerili avstrijska in madjarska reprezentanca letos dne 30. aprila, in sicer v Budimpešti. To srečanje nameravajo izvesti kot predlekmo nogometne tekme, ki se bo vršila isti dan med omenjenima državama.
Rinncr. izhnrni avstrijski atlet in olinipijonik, ki je moral zapustiti Ameriko, se nahaja začasno na Japonskem, kjer sc namerava udeležiti nekaterih tekmovanj, predno se povrne v domovino.
Mednarodna dijaška tekmovanja se vrše letos od I. do lfl. septembra v Turinu. Tudi tu so de-ljeua tekmovanja — slično kakor pri olimpijskih igrali — v zimske in letne tekme. Smučarske tekme, ki se morajo — kakor znano — izvrši i pred poletnimi, so se vršile v italijanskih alpah. Tekem se smejo poleg dijakov udeležiti tudi akademiki, ki so zaključili svoje univerzitetne študije dve leti pred mednarodnimi tekmami, vendar ne smejo biti starejši kakor 20 let.
Za vsa razpisana tekmovanja veljajo mednar. predpisi. Letno tekmovanje obsega naslednje športne panoge: Lahka atletika, nogomet, plavanje, Waaterpolo. sabljanje, tenis, veslanje, rugby in ; košikova. Zimsko tekmovanje pa so tvorili: sinu- j č.arstvo, drsanje in hockev na ledu. Za vpe tekme i se je prijaviti najkasneje en mesec pred pričel- ; kom tekem.
Program za olimpijado Ida 1930. še dobre tri leta imamo do prihodnje olimpijado, a že so napravili program v glavnih obrisih. Berlinska olini pijada sc bo o tvorila 2. avgusta. Lahkoatletska (in druga) tekmovanja se bodo izvršila v teku R dni. Kolesarske dirke se prično 7. avgusta ter bodo trajale 3 dni. Boks, ki bo trajal C« dni, prične 10. avgusta. Mednarodni komito bo pa še odločil ali naj se nogomet, hockey, tenis, rokomet in rugby izvode pred ali po olimpijskih igrali.
Nasznanila
—M———— mu ———
Predavanje o hušinanih. Drcvi ob S predava v veliki dvorani Uniona v okviru poljudnoznanstvenih predavanj Prirodoznauslvene sekcije MD za Slovenijo g. dr. Lcbzeltcr z, Dunaja o svojem dveletnem bivanju v južnoafriški puščavi Kalahari, kjer jo živci med tamošnjimi domačini, predvsem med grmičarji (buSmani) in Ovambo. Vstopnice so po 10 in 0 Din za sedeže iu po 3 Din ^a slozišča.
Predavanje, v kemičnem seminarju. Predavanje gosp. uni' vrof. dr. A. Kopylova se bo vršilo šele po velikonočnih praznikih. Predavanje bodo pravočasno objavljeno.
Ponovitev Beethovnove Missa solemnis. Kakor že javljeno ponovi Glasbena Matica Beethovnovo Missa solinnis v ponedeljek, dne 10. aprila t. 1. ob 20 v veliki unlonski dvorani. Celotna izvedba isla kakor na prvem koncertu /. vsemi soli li. Opozarjamo, da je to edina ponovitev Misse solemnis in ila so za ponedeljkovo izvajanje cene znižane, sedeži v dvorani so od 12 do 40 Din, na balkonu pa od 8—15 Din. stojišča po 7 Din. Dobe se že v Matični knjigarni. Zunanja naročila sprejema pisarna Glasbene Matice. Koncert traja od 8—10 zvečer in prav posebno šc opozarjamo, ila se tudi la koncert ne bo prenašal po radiju.
U. predavanje glasbenega kritika («erharda Krauseja o sodobni poljski glasbi, predvsem o sodobni operni glasbi pri Poljakih, so vrši drcvi ob 16 v Ilubadovi pevski dvorani poslopja Glasbeno Matice. Ravnateljstvo drž. konservtiiorija. ki lo predavanje prireja, vabi vse interesente k obilnemu posetu. Vstop je prost.
Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske. — Drcvi ob 20 važna vaja mešanega zbora. Odbor.
Prosvctno-družahni večer Krke v potok 7. I. m. pri Mjkliču bo z,elo mikaven, ker bo prof. dr. Debevčcvo predavanje o Dantejevi Božanski komediji z barvastimi skiopličniini slikami. Predavanje jo kol nalašč za sedanji postni čas pred Veliko nočjo, ker opisuje Dante v svoji nesmrtni komediji svojo pot skozi pokol, vica in nebesa. Skioptično slike so Izdelane po risbah slavnega francoskega slikarja Doreja. Nudile bodo torej izreden umetniški užitek. Vstop je vsakomur prost! Brez vstopnine!
Društvo absolventov drž. trgovskih šol v Ljubljani priredi drcvi ob 8 v restavraciji Zvezda« redili mesečni sestanek, združen s predavanjem g. prof. Rudolfa o '■Problemu nezaposlenosti in pobijanju brezposelnosti.
Pri
vsakem vremena!
PALMA
GUMI PODPETNIKE IN
PALMA GUMI USNJE ZA PODPLATE
PrinajqrSem vtwne/ui <suAe in tofife rwçe. Največja kdržfjivotf in сепфе саиЛ/уа. Near&ù.
Doti Ле jux. v-^аЈшги awfyartkesn. 7rioptrtL<
JUCOSt IZDELtK.
Kamnik
Občni zbor Obrtnega društvu, ki se. jo vršil pre
teklo soboto v prav ouduili okoliščinah, je vsak dan živahnejši predmet razgovorov po mestu ,zlasli pa po gostilnah. Odbor je sklical občni zbor za 25. marca, polom pa je ta sklep preklical, kar je tudi pis-meno sporočil okrajnemu načelslvu. Kljub temu preklicu pa so je občni zbor v pičli navzočnosti članstva vseeno vršil. \'a tem občnem zboru je bil izvoljen tudi nov odbor. Stari odbor sicer ni vložil pritožbo zoper volitev in sklepe lega občnega zbora, vendar pa bi želeli, da obrtniki ono sporno zadevo, radi katere so nastala vsa ta nesoglasja, uredijo na najbolj primeren način v skupnem sporazumu, da ne bo pri meščanih dobro zapisano .igilno Obrtno drušlvo po nepotrebnem trpelo na ugledu in zaupanju, ki ga uživa že dolgo vrelo let.
Tujsko-proinetnn društvo v Kamniku bo ludi v letošnji seziji kakor že prejšnja leta vodilo evidenco praznih stanovanj in sob za tujce.letovi-[ ščarje ter posredovalo pri njih oddaji. Zato vabi i vse hišne posestnike in najemodajalce, ki r.iz.po-I lagajo z praznimi stanovanji in sobami, da jih pri-javijo iimpreje pri tajništvu Tujsko-prometnega ■ društva.
âa
1'roprimi Hadio-Litsbiltmat
Četrtek, 6. aprila: 12.15 Radio-kvartet. - 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, radio-kvartet, borza, — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Italijanščina (dr. St Leben). — 19 Korist rastlinstva: Važnost žila 7. narodno gospodarskega staliDča (pr v Pcn-gov). — 19 30 Pogovor s poslušalci (proi. TVztlRP
—	20 Prc-nos zbora Trboveljski slavčki. iz TrbO-1' velj. 22 Čas, poročila, plošče llahka glasba).
Petek, 7. aprila: 11.15 Šolska ura; Ščitimo rastline! (gdč. A. Ojstriš). — 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesli. — 13 Čas, plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 O vzgoji (Pero llorn).
—	19 Francoščina (prof. Prezelj). — 19.30 Kopno in morje (A. Petcrlinl. — 20 Prenos iz Varšave. — 22 Čas, poročila, plošče.
Drugi programrt
Petek, 7. aprila:
Zagreb: 20.00 Evropski koncert, prenos iz Varšave — Milano: 21.00 Simfonični koncert — Barcelona: 21.00 Radio orkester — Stuttgart: 20.30
Solistovski koncert — Leipzig: 20.00 Čardaika kne-ginja, opereta — Bukarešt: 20.00 Koncert filhar-mo'iifnega orkestra — Suisse Romande: 20.30 Fantazije 21.30 Koncert vojaške godbe — Berlin: 20.30 Poljudni večerni koncert — Bc'grad: 20.15 Prenos evropskega koncerta iz Varšave — Rim: 20.45 Pester konccrt — Beromiinstcr: 21.40 Nove pesmi švicarskih in inozemskih komi' nislov - Miinchen: 21.00 Simfonični koncert — Budapest: 22.00 Ciganska glasba — Varšava: 20.15 Evropski konccrt.
Pridobivajte novSh

«i N.-3 rfg
KI ПЈ
a u 3 > "
*>— ° cn
» « g t"
^ O (Л Л >1Л ЧИ O
« J'l-o
c — ч S . o 5 a u
."I"« S S
= o
R« . ► « 0
wUjUâ u
*.2Li ..'g ca. p 2
£ f SB
.St-*"? a. 05 a
' '1
:= 1 "c
b
„.O
Lepi Mihael
80
S" s.So-s Sn°qŠq
o	м^тоо ■s
°	. —1 =t C N 14 "> И
3-S S m u « -:Q > >-g >
e
-S 2s£>
C -o
I
x ° I ■
N >	- Л
a ,a
<° а o °
a ci o a -
(Л <0 > !s11i
л « e «s
,i-o a. o o J." f -а a. a «» .o
»Prekanjen dečko!« je rekel Mihael. îJulii rano bodo v Tokotu vedeli, da je trdnjava napadena, in naslednjega dne bodo že tukaj.
»Vprašanje je le, kje bomo mi tedaj? sem pripomnil.
»V peklu, dragi prijatelji,'" se je smehljal Cordiei.
Ko smo se zopet vrnili na streho, so že ranjenci s'nli lia svojih mestih — eden ali dva sc nista več ganila!
Na vsaki strani mene je stal mrtvec, potlačen v strelno lino in s puško v rokah.
V puščavi je bilo vse mirno. Le kamenje in pesek povsod, kamorkoli je seglo oko; in ua leni so bleščali in migljali vali vročine.
Nenadoma jc Sclnvartz zakričal na razglednem stolpu.
Plezajo nn palme! je zavpil in streljal.
To so bile njegove poslednje besede. Hipec kasneje ga je končala množica strelov.
Izstrelki so zadevali notranjo ploskev ozitlja. Arabski ostrostrelci so splezali v krone palm v zelenici iu od lam streljali dolL na našo streho. Tudi raz peščene griče se ,je obnovilo streljanje.
»Brzi ogenj na palme, je ukazal Lejaune, mu Brandi, skrbite, da se takoj spravite na stolp! Urno..
Brandt se je ozrl navzgor na stolp in potem na Le-jaunea. Lejaune je prijel za samokres in Hrandt je poslušno splezal po lestvi in s ploščadi stolpa je streljal kolikor moči naglo na palme.
Mihael je bil še vedno na svojem mestu, toda ko sem se obrnil, sem videl, kako se je njegov sosed zgrudil, se z obelila rokama prijel za grlo, pri čemer mu je kri lila
skozi roke. — Ko sem kasneje bežno pogledal tja. sem zapazil, da je Lejaune tudi s tem mrtvecem zasedel strelno lino.
Kmalu nato sem slišal krik od zgoraj, in ko sem pogledal gor, se je Brandt opotekel, padel s hrbtom na držaje ploščadi, se prekopicnil in padel s strašnim ploskam na streho.
>Seržant Dupié, poiščite za lega mrliča kako dobro mesto! je velel Lejaune iu nalo poslal Haffa na stolp.
Sclnvartz. Brandt, Haff! Brez dvoma bosta naslednja Dclarey in Vogué... In poleni Colonna, Gcrtto in Boli-dar... Oiuantaio je bil mrtev... Zakaj ni poslal Mihaela gori? Bržkone je hotel prizanašati njemu. St. Andrćju, Cordierju, Marisu in meni, dokler ne bi bili mrtvi vsi voditelji upora iu malopridneži, ki so hoteli ukrasti ,di-jamant'... Ni hotel premagali Arabcev, da bi bil poleni izročen vstašem in tatovom.
Ko sem se ozrl na Haffa, sem opazil, da je ležal krit za Selnvarlzovim truplom iu streljal.
Vprašal sem se tedaj, ali se bomo mogli branili Arabcem do večera... Ali bodo pri mesečnem svitu streljali?
Bilo mi je èimdalje mučneje prožili puško, kajti od soluca zaslepljene oči so me neznosno bolele. Imel sem občulek. ko da se moja lobanja zgoraj odpira in zapira in so tako moji možgani nezaščiteni. Vsak strel iz moje puške je deloval ko udarec s težkim kladivom po moji glavi. Bil sem že skoraj na kraju svojih moči, ko je streljanje Arabcev zopet popustilo in naposled prenehalo.
Tudi mi smo ustavili ogenj in nekoliko počivali. Mihael je bil čil. toda vsaj polovica moštva je bila mri va ali pa je ležala v zadnjih zdihljajih. kajti stoli so pol leže v strelnih linah in se niso več brigati zn Lejaune-ovri rjovenje
Med mrtvimi sla bila tudi seržant Dupré in korporal Boldini, in oba sla v linah predstavljala živa vojaku. HalT jo moral biti tudi mrtev, kajti na ploščadi je ležal Dclarey, skrit za kopico mrličev.
Ubogi Cordier in Maris sta bila mrtva. Si. André, Mihael iu jaz smo bili edini, na katere se je smel Lejaune popolnoma zanesti, če bi Arabci hoteli oditi — toda tega niso storili.
Na Lejauneov ukaz so ostale strelne line zased-nr po mrtvecih, medtem ko smo mi po oddelkih šli doli. da smo se okrepčali in spočili. St. André je moral skrbeli, da je bila moštvena soba v najlepšem redu. Lejaune sam ni nikdar zapusti! strehe, marveč si je dal prinesli jed. kavo in vino.
Voguéja je poslal na ploščad stolpa, ua katerem jp sedaj ležal mrtev tudi že Dclarey. Na vsaki strani strehe je bila po ena straža, dočim so drugi, ki so bili gori, sedeli s hrbti naslonjeni k zidu pri strelnih linah.
Streljanje arabskih ostrostrelcev, ki so le šo posumi.' streljali, ni delalo kake posebne škode — zapravljali so strelivo za mrtve.
Nastopil je večer, prišla je noč, luna jc vzšla. Dovoljeno nam je bilo spati poleg strelnih lin, dočim so -o straže menjavale vsaki dve uri.
Nn Lejauneovo povelje je bil vrgel Vogué še pred luninim vzhodom tele sa Schwarlza, Haffa in Delareya -ploščadi no streho: Lejaune jih je postavil k strelni n linam. Videti je bilo, da mu povzroča posebno zabav v ko je vtaknil svojo napol dokajeno cigareto Schwartïu iiicd zobe in mu potisnil čepico na eno oko, da je bi. videli zelo podjeten.
Takrat, ko je Vogué vlekel Delareyevo truplo mini mene, da bi ga posadil h kaki strelni lini, mu je rekel Lejaune porogljivo:
V malih oglasih velja vsaka beseda Din l-—; ženitovanjski oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka pelitna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Ročne torbice aktovke, listnice, denarni 'p. kovčoke za Veliko noč po znižanih cenah nudi tvrdka
F. M. Sclunitt, Ljubljana
Pred Škoti,ie 2 Oglefie si izložbe!
mm\
Trgovskega vajenca
z vso oskrbo v hiši sprejme Vinko Pavlin, Trbovlje.	(v)
II
lailuiek
• ■'V' ' Vf.l 't.-. WUD.'
Agilni zastopniki
za večjo mednarodno zavarovalnico za vse večje kraje Dravske banovine se iščejo. Ponudbe in reference na upravo »Slovenca« pod šifro »Mednarodna« št. 3832. (z)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii
fJnserati
v-Slovencu-
kimajo največji uspeh:
iiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii

Brezobrestna posojila
za nakup premičnin in nepremičnin, doto, razdol-žitev itd., proti poroštvu, zaznambi ali vknjižbi dajejo: «Kreditne zadruge«, Ljubljana, pp. 307. Sprejmejo zastopnike.
Stanovanja
ODDAJO:
Stanovanje
dvo- in štirisobno z vsem komtortom oddam. Naslov v upravi Slov. pod štev 3697.	(č)
Štirisobno stanovanje
komfortno, oddam za maj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3816. (č)
Stanovanje
sobe v pritličju in kuhinje v podpritličju oddam z majem. Naslov v upravi »Slovenca« št. 3881. (č)
Lepo stanovanje
(celo prvo nadstropje), v novi vili v Magdalenskem predmestju, oddam s prvim majem. Stanovanje primerno za večjo družino ali kakega obrtnika, ker spadajo k stanovanju večji obokani prizemni prostori. — Franjo Zebot, Maribor, Loška 10. (č)
Meblovano sobo
elegantno, strogo separi-rano, blizu Tabora — oddam. Friškovec 3. (s)
Solnîno sobo
dve okni na ulico, s separatnim vhodom, parke-tirano, snažno — oddam dvema boljšima osebama Miklošičeva 4/II.	(s)
Osebni avto
štirisedežen, eleganten, skoraj nov, po izredno ugodni ceni naprodaj. — Naslov: Radio-Starkel — Trg Svobode 6, Maribor.
Izpadanje 'as
bolečine lasišča, temena, prhliai srbež in drugo j preneha hitro in zanesljivo, lasie se zopet zarastejo, prhliai in srbež izgineta, če uporabljate
RASTLINSKI IZVLEČEK IZ KOPRIV Stekleničica, 20 Din. Proizvaia in razpošilja stara, 1. 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič. Zagreb. Dolac krai tržnice.
ZA SPOMLAD
NEKOLIKO KRASNIH MODELOV !
........KLJUB ZMERNI CENI 11
145-
Avtomobile
prvovrstne .Renault', nai-I ekonomičnejše, nove, ra-, bljene, rezervne dele na-i kupite pod :eno: Cesta |na Rožnik 19	(f)
Avtomobili in
motoeikli
svetovnih znamk, novi in malo rabljeni, se prodajo po najnižjih cenah. Avto-tvrdka Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11.	(f)
Jonathan
nova ameriška jabolčna sorta, visoko deblo, na razpolago še okoli 100 kom. po 10 Din franko naročnikova postaia. Pritlično drevje po 12 Din. V zameno vzamemo tudi kompleten fotoaparat. — Drevesnica Jelen, Št. Ilj pri Velenju.	(1)
Zahvala
Ko nam je umrla neumorno pridna soproga ozir. skrbna mamica in sestra, gospa
Angelca Gmeiner
smo bili deležni tolike naklonjenosti in tolažbe, da se vsakemu posebej ne moremo zahvaliti. Iskreno zahvalo izrekamo čč. duhovnima gospodoma z Ježice in Črnuč, osobito g. župniku Koširju za tolažilne obiske rajnici, vsem dragim sorodnikom, posebej še gospej Lovšinovi, tehničnemu in pomožnemu osebju Jugoslov. tiskarne za krasen venec in spremstvo prt pogrebu, g. ravnatelju Čeču, ki je blagohotno omogočil številno udeležbo osebju na zadnji poti rajnice, pevskemu društvu »Grafika« za dovršeno petje žalostink, vsem cenj. gg. pri uredništvu »Slovenca«, vsem ljubim sosedom in dragim faranom za čaščeče spremstvo in tolažbo in končno vsem, ki so blagi po-kojnici izkazali svojo naklonjenost in ji tako skušali olajšati trpljenje zadnjih ur življenja.
Srčna hvala vsem!
S t o ž i c e , dne 5. aprila 1933.
ŽALUJOČI.
Spalnice
pleskane. kompletne. s psiho in ogledalom 2000 Din, omare, pleskane 400 Din, postelje, plesk. 200 Din. V zalogi imam vsakovrstne moderne spalnice po najnižjih cenah. Sprejemam naročila.
AnHlovic,
strojno mizarstvo, Ljubljana, Komenskega ul. 34.
Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod
Andrej Selsek
pekovski mojster v Celju
danes v sredo ob 4 zjutraj v javni bolnišnici v Celju, v 41. letu starosti, po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, umrl. Truplo pokojnika bo prepeljano iz Celja v Sevnico, kjer bo pogreb v petek 7. aprila ob pol 10 dopoldne iz župne cerkve. Sveta maša zadušnica se bo brala ob priliki pogreba v Sevnici in v soboto 8. t. m. ob 7 zjutraj v župni cerkvi v Celju. Celje, dne 5. aprila 1933.
Žalujoča soproga in ostalo sorodstvo.
Droben oglas v »Slovenca« posestvo ti hitro proda; če že ne z gotovim denarjem pač kupca ti s knjižico da.
Enonadstropna hiša
nova, v Novem mestu, s 3 sobami, kuhinjo, 2 jedilni shrambi, kopalnica in klet, 2 trgovska lokala — naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3805.	(p)
T
П
Sir-trapist
: 12 Din Kg zopei v zalo-' gi v Mlekarni na Dunajski cesti 17. Medija-tova hiša	(I)
Volna, svila, bombaž
stalno » bogat' izbiH » vseh vrstah t. a stroino pleteni« ш ročna dela po nainižuh jenah pri tvrdki Kari Prelog Liubliaiia — Židovska ul in Stari trg.
Pekarno
dobro vpeljano, na prometnem kraju (Rakek -obmejna postaja) prodam. V slučaju, da nima koncesije mu jo tudi pustim za pol leta. Več se izve v upr. »Slov.« pod štev. 3775._
Konfekcija — moda
najboljši nakup — Anton Presker Sv Petra o. 14, Ljubljana.	(1)
P"
'avni dražbi
ugodno naprodaj
1 krava, rdeče-bela, 6 tet
stara, 8. aprila 1933 ob 7, Tešanovci, p. Gor. Pet-kovci.
1 kočija, 1 koleselj in 1 slamoreznica, v Dol. Lendavi, Glavna ulica št. 60, dne 8. aprila 1933 — ob pol 9.
Vsakovrstno
RlHISTC
po oaivišjib cenab
ČERNE. iuvelir. Ljubtiaoa, Wollova ulica it. 3
Ce avto svoj stan prodajaš aT motorja bi znebil se rad. brž kupcev ti mnogo prižene Slovencev najmanjš1 insérât
Gospodinje
ako potrebujete trpežno in Derilno blago za predpasnike, bluze, vsakdanje ohleke, ima istjga veliko zalogo po najnižjih cenah tvrdka F. I. Goričar, Sv. Petra c. 29, Ljubljana. (1)
Srtnice
nizke, v novejših krasnih barvah. 10 grmičkov Din 60 — razpošilja vrtnarstvo »Jemec«. Maribor. I
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat in stric, gospod
FRANC GRAUL
hišni posestnik in mizarski mojster v Zg. Šiški št. 90
po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo iz hiše žalosti, Zg. Šiška št. 90, v četrtek dne 6. aprila ob 5 popoldne na pokopališče v Dravljah. Ljubljana, dne 5, aprila 1933.
Žalujoči ostali.
Ženski Iroter-čevlji v raznih kombinacijah, nova moda.
Ženski čevlji, solidno izdelani, črni ali rujavi, usnjati podplati. Druga oblika samo D. 95'—.
145-
D. Ï5 -
Ženski čevlfi iz 1вка, zelo okusni, novi model.
Eleganten in lahek čevelj lz tinega
rujavega baržuna.
Najnovejša moda, imit. nubuka.
Poceni moški polčeviji, črni ali rujavi. usnjat podplat. V druç)i obliki samo D. 125—.
Praktičen in poceni čevelj iz črnege baržuna, imit. nubuka.
D
45-
odnosno D.
55
Moški polčeviji, prima črni ali rujavi boks, prima Goodyear-izde-|ava, trpežen usnjat podplat.
VELIKA IZB RA OTROŠKIH ČEVLJEV
raznih vrst v vseh velikostih.
Ljubljana, Dunajska c. 1 a (Petovia) Maribor, Gosposka ul. 17 Oelfe, Aleksandrova c. 1
Ugodno na prodat:
1	blagajna, 2 pisalni mizi,
2	fotelja, 1 kredenca, 1 tračna žaga in še več drugega pohištva. Kupci naj javijo naslove okrajnemu sodišču v Logatcu pod opr. štev. E-93/32-13 in
E-39/33-3.
Orehova jedrecB
rozine in vse potrebščine za Velikonoč prav dobro kupite pri
Jos. Jagodic,
Celje,
Glavni trg, Gubčeva ulica
Barometer!
Samo še ta mesec za ceno Din 3.50. Barometer, Ljubljana I, poštni predal 18.	(1)
Sesalko
za gnojnico, skoraj novo, zelo dobro delujočo — ugodno prodam oziroma zamenjam za kmetsko blago. Naslov v upravi »Slovenca« št. 3796. (1)
Prvovrstno domače zavarovalno društvo išče za Slovenijo sposobnega in agilnega
generalnega zastopnika
s solidnimi svojstvi, dobrega upravnika in produktorja. Vpo-števali bomo satno kandidate z obširnimi poslovnimi zvezami. Prednost imajo kandidatje te stroke. — Ponudbe na Publi-citas d. d., Zagreb, llica 9 pod št. 33.590.
t	Naznanjamo pretužno vest, da je naša srčnoljubljena
soproga, sestra, teta in svakinja, gospa
Marija Sever roj. Nachtigal
soproga krojaškega mojstra
dne 4. t. m. po daljšem mukepolnem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, mirno umrla. Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 6. aprila 1933 ob pol 5 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 5. aprila 1933.
Josip Sever, soprog in vse ostalo sorodstvo.


I
Slamnike
vsakovrstne borte šivam na stroj. Modistinjam popust. Popravila točno in poceni. Salon »Mia«, Flor-janska ul. 6.	(t)
KruSno moko in
rženo moka
vedno nel& kaplte telo orodno pri
A VOLK. LJUBLJANA
Rrtllcve cmi» 24.
PROSTOVOLJNO GASILNO DRUŠTVO V ZGOR. ŠIŠKI
naznanja pretužno vest, da je njegov soustanovitelj, dolgoletni predsednik in častni predsednik, gospod
FRANC GRAUL
posestnik in mizarski mojster
danes dne 5. aprila mirno v Gospodu zaspal.
Vzornemu predsedniku bodi ohranjen časten spomin. Z g. Šiška, dne 5. aprila 1933.
Prostovoljno gasil, društvo Zg. Šiška.
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceč
Izdajatelj: Ivan ItaKovec.
Lil edink. Franc Kreinžar.