ORGAN
ALELUJA!
VSTAL JE
GROBA SO OKOVI STRTI
Cuj od daleč so pripluli zvonki glasi
in cvetlici peli pesem, miloglasni:
— "Gospod je vstal! Zlomil pečat na grobišči
in prikazal svojcem bil se ves je v t
hladnokrvno si delijo
oblačilo in vadljajo za njegovo
sveto haljo. Ljud pa še ga zasmehuje.
a pod križem Mati Njegova žahije. —
Zato vidiš, je v narfcvi vse turobno,
zato sije solnce danes tak žalobno,
"Potok urni," šepne cvetka vodi čisti,
"veš znabiti, čemu je vse tak' turobno f in da solnce sije danes tak' žalobno?.
Iz zvonika več ne slišim nič zvoniti;
daj, povedi, kaj to more neki biti?" -
... že odpluli z vetrom naglo so glasovi. . .
po naravi pa vesela pesem ori!
— Aleluja, Božji Sin je vstal od smrti,
aleluja, groba so okovi strti. . .
Starogorski
Jel šumljati je potoček cvetki nežni;
"Na Golgoti vmira božji Sin na križi a krvniki
Voda urno je brzela v daljavo
in cvetlica je nagnila tožno glavo.
k' - -	ma

> _*>
1f S
, III. By «rtw if tin PrisidMt, A. S
NijTtSji doTttdd tednik t Zdruiraih državah
NASLOV urcdntftra ta oprav-
niftva
Ml W. 22md PUc« . Ctieage, I1L
, Pestmastsr 6«nral.
No. 13. Stev. 12.
PraznovaDie Velike
noči.
\ .
Velika noč je največji praznik v cerkvenem letu. Sv. Gregor na-zianski zatrjuje, da je Velika noč kraljica vseh dni, praznik vseh praznikov, ki prekaša dneve Gospodove v veličanstvu kakor prekaša solnce zvezde. Sv. Epif*nij piše: "Velika noč je praznik za ves svet, krona in vrhunec vseh praznikov."
V	prvih letih krščanstva so obhajali Veliko noč povsem drugače* kot danes; vsled tega j-nastal v II. stoletju spor glede časa praznovanja Velike noči. Cerkve na* Jutro vem so zahtevale, da naj se praznuje Veliko noč vedno 14. dan prvega judovskega meseea, ker so tedaj tudi He-brejci obhajali svoj takozvani "paseha" praznik. Šele na zboru v Nieeji 1. 325 se je doseglo glede tega sporazum. Na tem zboru se je določilo, da naj se obhaja Veliko noč po celem krščanskem svetu in za vedne čase na prvo nedeljo po poVni luni, ko nastopi že spomlad; torej najbolj zgodaj dne 22. marca ali najkasneje dne 25. aprila.
Od začetka tekočega stoletja se je pra-znovalo 22. marca samo enkrat, in sicer leta 1818..Oni, ki so dovčakali to zgodnjo Veliko noč so že zdavno vsi pomrli; tako zgodnje Velike noči tudi mi ne bomo nikdar doživeli in tudi ne naši potomci, ker je ne bo več niti v tem, niti v prihodnjem stoletju.
Leta 1886 smo praznovali Veliko noč najkasneje, kar je mogoče, 25. aprila; zadnja tako pozna Velika noč je bila 1. 1666 in bo zopet 1. 1943 ali tedajj ko že marsikoga izmed nas ne bo več med živimi.
Velika Noč je v zgodovini krščanstva najstarejši in tudi najbolj pomembni praznik, kajti po nji se ravnajo vsi drugi premakljivi prazniki cerkvenega leta. Binkoeti, Vnebohod itd.
V	starih časih so Veliko noč obhajali ves teden; tedaj je bilo prepovedano .vsako hlapčevsko, ali kako drugo hrupno delo in, je bil določen ta čas samo molitvi ter obiskovanju cerkva. V 8. stoletju so celotedensko velikonočno praznovanje na Nemškem skrajšali že samo na^3 dni; l.
' 1772 je pa papež Klement XIV. odstavil tudi praznovanje velikonočnega tonka. Kakor znano v Ameriki dandanes ne praznujemo niti velikonočnega ponedeljka.
Že od nekdaj je navada delitev piruhov (jajc) za Veliko noč, Nekateri pripisujejo ta običap že običajem prav starih časov, ko se je smatralo podarjeno jajce za primerno darilce ob času, ko narava zopet vstaja jn se oživlja iz zimskega spanja. Pri kristja-. nih je pa piruh v obliki jajca simbol vstajenja. Že prvi kristjani, živeči v Palestini so imeli navado rdeče barvati velikonočne piruhe (jajca), kar znači prelito kri našega Izveličarja na gori Kalvariji. Perzijanci so barvali jajca in delili prvi dan meseca marca v solnčnerfi letu. Egipčani. Gauli in Rimljani so tudi delili jajca in uživali ob gotovih praz nikih. Na Škotskem je še dandanes običaj, da 'kmetje «a velikonočni teden iščejo po grmovjih in v šotor ju ptičja jajca; kdor najde kako, pomenja to zanj srečo. Dandanes pa barvamo velikonočne piruhe že na različne načine.
Najlepši prizor velikonočnega praznovanja se vidi Vsako leto na ta dan v Washingtonu, D. C. pre< Belo hišo. Tik pred stanovanjem predsednika se zbere na Veliko noč dopoldne cela kopica otrok,
%^g^^^^amm^mmmmmmmmmmmmmmmmmmKmmmammmmmmmmmmmmmammmmmmmmrn0^	VM^mmmm^^IJL^j^_________________
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered M Second-Class Matter January 18, 1915, at the Port Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912.
The largest Slovenian
Weekly in the United States of America.

OFFICE: 1981 W. 22»d FIm4 Chicago, IIL
Chicago, 111., 27. marca (March) 1918.
Leto IV. Volume IV,
ki valijo priruhe po travniku ,sredi vrta, predsednik pa to igre zadovoljno opazuje iz svojega stanovanja.
Na Velikonočno nedeljo se vrs v baziliki sv. Fetra tudi velika cerkvena slovesnost. Pri tej priliki podeli sv. oče svoj apostofck hlagoslov vsemu svetu "urbi et orbi."
Lenoba ni sicer hudobija, je pa kti precej v sorodu.
Molčečnost je sol, ki utrjuje življenje, nežnost je pa sladkor, ki je sladi
Kristus pred sodiščem.
Po "Our Sunday Visitor."
Letošnji Veliki petek se bom< zopet v duhu spominjali na krvavo tragedijo, ki se je vršila pred 19 stoletji na Kalvariji v Jeruzalemu; spominjali se bomo prvega Velikega petka v zgodovini krščanstva, ko je bil naš Izveličar Jezus Kristus po nedolžnem tiran pred sodni jo, ob3o jen-<ne križ, na katerem je tudi isti dan umrl.
tovo bo zanimivo, ako ta dan ob
1
kratkem razmotrivamo poglavit ne točke te .sodnijske obravnav* in te smrtne obsodbe, ki bo ostale na veke zapisana v svetovni zgo dovini.
Ko je izdal Judež Iškarjot Kristusa, so ga judjer tirali pred sod-nijo, tedaj nazva.no "Sanhedrin." Ta sodnija je tvorila vrhovni svel judovskega ljudstva in je imela delati postave in izvrševa-posle. Beseda iz starogršči-po našem pomenja "skupaj » Sprva je tvoril "Sanhe-najvišje prizivno sodišče,
zaeno pa tudi običajno višje sodišče, ki je lahko obsojalo zatožen-ee na smrt. Tudi prvega mučeni-ka sv. Štefana, je ta sodnija kasneje obsodila na smrt.
V zboru "Sanhedrina" je bilo zastopanih 71 članov, ali sodnikov; z obravnavo se je pa že la-ko pričelo, če se je zbral skupaj kvorum, broječe 23 sodnikov. Te obravnave so se vršile v Gazithu, ali v dvorani trgovske zbornice v judovskem templju. Kadar so se vršile velike sodnijske obravnave, so dali obtožencu vse ugodne prilike na razpolago; tako na pri-
mer je imel obtoženec, ki se je sam zagovarjal priliko, da je bil prvi zaslišan; v tem slučaju ni bilo treba nobenih prič več, ki bi g& zagovarjale, ali ki bi dokazovale njegovo krivdo. Afeo se je vršila kaka obravnava pred tem sodiščem, se Je rdk sodnije naznanilo še isti dan. V »lučaju nekrivde je bil obtoženec tudi isti dan izpuščen na svobodo; če je bil pa obsojen, se je običajno izvršilo obsodbo (n. pr. usmrčenje) šele naslednji dan. Za obsodbo se je vršilo glasovanje na način, da je oddal svoj glas najmlajši član (sodnik) "Sanhedrina," njemu so sledili starejši sodniki in najstarejši. Na ta način ni zamogla obsodba ali izrek starih sodnikov nič vplivati na mlajše. Za oproščen je je bilo potreba en glas večine, za obsodbo pa dva.
j Eno izmed glavnih napak so i-meli ti judovski sodniki in sicer, da niso bili pravični. Kristusa so sovražili že s prva in so vedno iskali prilike, da ga umorijo. Med temi sodniki je bilo pač nekaj častnih izjem, n. pr. Jožef Arima-tejec in Nikodem in morda še par drugih, katerih imena so aiam pa neznana. Vsi ti so se gotovo izrekli, da je Jezus nedolžen; ker je bila pa večina sodnikov na strani Jezusovih nasprotnikov , so ga obsodili na smrt.
Farizeji in judovski sodniki so vedno iskali ugodnega^trenot.ka, 4 da bi Jzusa zatozili; v to j-svrho so najemali in podkupovali krive priče; grozili so njegovim j prijateljem in učencem z eksko-munikacijo in tudi z kaznijo n. pr. j Lazarju. Pripetilo se je večkrat, da je hotelo podkupljeno judovsko ljudstvo Jezusa celo kamena-ti, vsled česar se je naš Učenik in Odrešenik umaknil iz Galijeje. Cel« Kajfa, predsednik sanhe-drinskega sodišča se je dva dni pred sodnijsko obravnavo izrazil j sledeče: "Boljše je za nas, da u-' mre en človek za ljudstvo, kakor pa, da bi bil ves narod pokončan."
Sodnijska obravnava nad Jezusom se v obče ni vršila pravilnim in pravičnim potom, po tedaj veljavnih postavnih prepisih. Da je temu resnica bi dandanes vsak pravičen sodnik, ali izkušen zagovornik navedel lahko več tehtnih vzrokov, da bi se lahko Kristusovo obsodbo ovrglo in se zahtevalo ponovno obravnavo in sicer iz sledečih razlogov:
1)	Sodni jska obravnava, ali sodba nad Kristusom se je vršila, kakor znano v hiši vel. duhovna Kajfa, in ne v" Gazithu, kakor je tedaj postava predpisovala. Vse smrtne sodnijske obsodbe so se izrekale istočasno v sodnijski dvorani Sanhedrina.
2)	Pri tej obravnavi so -bile priče proti Jezusu »najprvo zaslišane. Nikomur sploh ni bilo dovoljeno, da bi za Jezusa ugodno pričal in#ga zagovarjal.
3)	Sodnija je izrekla obsodbo še isti dan, ko se je obravnava vršila.
4)	Nadsodiiik Kajfa se je izrekel, da spoznava Jezusa krivim; pri tem ni odredil običajnega glasovanja med porotniki, oziroma med sodniki, pričenši z najmlajšim.
5)	Priče se niso sporazumele med sabo.
6)	Sodniki Sanhedrina niso hoteli vpoštevati razlike med pravico in krivico z ozirom na zatože-nega Jezusa, čeravno jim je ta dokazal že precej svojo nedolžnost in pravičnost po svojih delih.
7)	Nadsodnik Kajfa je uvedel sodnijsko preiskavo in obravnavo nad Kristusom sam na svoje roke, ter je že dva dni pred tem časom zatrjeval, da je Jezus kriv.
8)	Sodnijska obravnava se je vršila po noči, ali pa prav rano v jutru. Po tedanjih postavah je bi-
10)	Noben* preiskava in nobena sodnijska obravnava se ni s»*» la vršiti po judovskih določbah na predvečer kakega praznika, ali celo na kak praznik; ravno v tem slučaju se je pa vršila obravnava ha narodni praznik.
11)	V judovskem zakonika so bile predpisane in določene zelo stroge in natančne točke za. one osebe, ki so nastopale v scdnijski dvorani kot priče; pri obsodbi Jezusa se pa ni vpoštevalo teh določb.
12)	Obravnava glede zatožbe našega Odrešenika se je vrtita le površno in v največji nagliei. Iz* povedanja raznih prič so si bila v protislovju, tako da ni zamogel nihče dokazati pred sodnijo, da je Jezus v resnici kaj zakrivil.'
13)	Priče so bile najete in podkupi jene in so vse pričale po krivem.
Vse to nam kaže in dokazuje, da je bil naš Odrešenik v resnici po nedolžnem obsojen na smrt, m da to se vršil^ pri njegovi ohecdbi velike krivjee, kar nam pri£a in potrjuje tudi sv. evangelij.
prerokovanje, da bo Jezus vstal od smrti, grob
zusovi učenci ne zamegli odnesti božjega trupla. Vstalega Jezusa ni videla-samo ena oseba, ajnpafc več in sicer že v jutro njegovega vstajenja. Tako se je prikazal se isti dan tudi desetim svojim apostolom, enajstim naslednjo nedeljo, več kot 500 osebam pa pri drugih prilikah kasneje. Jezi« se tem osebam ni samo prikazal, ampak je tudi osebno ž njimi govoril ter jih učil. Vsi Jezusovi apostoli in učenci so dobili šele po njegovi smrti pravo in živo vero v Njega, vsled česar so za to vero radi umrli mučeniske smrti
i-Ne računaj na to, da se ti bo tudi jutri tako dobro godilo kakor včeraj in danes.
Naš Izveličar je resnično vstal od smrti.
/
Temeljni kamen, na katerem Moji sv. katoliška Cerkev je bil položen in posvečen od Njenega začetnika samega — našega Boga. Naravno je torej, da kdor dvomi, da naša katol. Cerkev ni prava — dotičnik ne more trditi, da iste ni naš Učenik in Izveličar, pravi Bog ustanovil.
Jezus Kristus je svoje božje poslanstvo dokazal s tem,%da je tretji dan po smrti resnično vstal iz groba; vstajenje Kristusovo je torej utrdilo v veri vse one njegove apostole in učence, ki so morda dvomili, da Kristus ni pravi Bog. Zgodovina prvega stoletja našega krščanstva je prišla slednjič s takimi neovrgljivimi dokazi na dan, da so morali končno celo nasprotniki Krista verjeti, da je vstal re: s nično cd smrti.
Pri tem nastane glavno.vprašanje, če so apostoli kot glavne in "žive priče Jezusovega življenja, smrti in vstajenja sploh kateri-krat trdili, da Kristus ni vstal od smrti? Ne. — So li pa razni apo-logisti krščanske vere že sploh svoj dvom o tem dokazali f Ne. — Na vse trditve in zgodovinske dokaze o Kristusovem vstajenju še iz prvega stoletja do danes ni je-den zgodovinar ni zamogel navesti protidokazov, ali ovreči teh trditev.
Vzemimo pri tem samo sledeče logične prilike: Mi verujemo, da je Kristus živel, trpel, in umrl in vstal cd smrti, ker nam to izpri čuje sv. pismo sv. evangelij in ker nam to dokazujejo zgodovinarji. Krištof Kolumba nismo osebno poznali, vendar pa verujemo, da je živel in odkril l 1494 Ameriko. Napoleona Bonaparte nihče izmed na« ni videl; vemo pa za gotovo da je bil najslavnejši vojskovod ja, kar jih poena zgodovina. Da je Martin Luter živel pred toliko stoletji m da je učil krivo vero, to tudi vemo. In čemu vse to f Zato ker imamo za vse to zgodovinske priče m dokaze resničnosti Pri zgodovinarjih morate biti dve reči dokazani v našem srcu da jim verujemo in sicer prvič: da je zgodovinar pisal v istinitesti, aH resnico, drugič da je bil dotični zgodovinopisen pošten in pravičen mož v svojem zgodovinskem poročilu. Vsaka sodnija na svetu bo obsodila kakega zločinca, ako več prič resnično in po svoji najboljši vesti dokaže, da je za-ioženec res kriv.
O Jezusovi smrti nam pričajo skoro vsi njegovi apostoli, ki so bili tedaj živi, in so o njegovi smrti pisali. Jezusu je sledMa velika množica ljudstva na goro Kalvari-jo. Jezus je umrl raviio ob času največjih judovskih praznikov "pasch," ko se je v Jeruzalemu t Ho ljudstva cd daleč in blizo. Njegovo zaslovelo ime, delovanje in smrt je vse, tedaj v Jeruzalemu zbrano ljudstvo izvanredno zanimalo. Kdor ga je sovražil, se je veselil njegove smrti, kdor ga je pa ljubil, ga je na križu pomi-loval. Da se je judovsko ljudstvo
Gospodi je prišel z številom angelov in duš starih*, tokov in prerokov, ki so o njej prerokovali; toda iz spoštovanja ostanejo v predsobi, le skozi vrata jo gledajo (kakor kaže stara podoba v galeriji v Lizaboni);Ma-' rija pogleda izza svojega klečal-nika in vidi — in vidi Gospoda svoj obraz, ki je bil pokrit s krv
VELIKI PETEK.
Ko je bil Kristus obsojen na smrt in križan nam zgodovina tem datumu priča in piše sledeče: Tedaj je bil petek, dne 7. aprila leta 34 po Kr. rojstvu 15. dan po poini luni; 19. leto vladanja Heroda Agrippa I.; 34. leto vladanja Heroda Antipas; 782. leto od vstanovitve Rima; prvo leto 202. Olimpiade za časa konzulov C. Rufius Geminus-a in L. Rube-lius Geminus-a in 8. dan pred ka-lendom meseca aprila.
Marijina Velika not.
(Po Meschlerju.)
Vstal je! Aleluja! Veselja drhte naša srca ob tem sladkem po -mladnem glasu: Aleluja! Ce že naša srca drhtijo v svetem ganut-ju ob tem spominu Gospodovega vstajenja, kaj je šele moralo občutiti takrat srce materino, srce Mariiino* Takrat, pravim, ne samo od spominu (kakor pri nes), ampak ob živi resnici, tisto sveto jutro!? Oh, jutro med vsemi naj slajše, ki si bilo priča vstajenja, ki si potem bilo tudi priča presreč nega prvega srečanja ostalega Je zusa z Marijo! — O jutro ti čarobno, povej nam, kaj s* videlo, kaj slišalo, ko sta se srečala, re več žalostna, kakor loguje >etrta postaja križevega pota, ne žalostna, ampak ko sta se zopet srečala, vesela — Mati in Sin. «
Bilo je to po vstajenju prvo srečanje, prva prikazen vstalega Je zusa Mariji. Sv. pismo nam o fej prikazni ničesar ne pove. Toda v življenju Odrešenikovem se je vse godilo kakor se spodobi. Marija je bila Jezusu prva po naravi iti milosti: od nje je imel življenje in telo, ki je bilo sedaj tako častitljivo. Torej se je spodobilo, da se je njej prvi prikazal. Gotovo že od sv. Duha razsvetljena ga je drhteče pričakovala.
Vendar pa je čudno, da sv. pis mo te prikazni ne pripoveduje; druge pa (Magdaleni, apostolom) tako natančno opiše. Zato ne, ker Marija ne nastopi kot priča tega vstajenja. To je naloga apostolov, učencev in drugih svetih žena. Nad vsemi temi je Marija po svoji imenitnosti božjega materin -stva vzvišena. Ne pričanje vstajenja, ampak sladko uživanje tega častitljivega vstajenja, to je Marijin del, to čarobna njena naloga ono sveto jutro. Apostoli, učenci, in svete žene, katere sv. pismo našteva, so bolj priče vstajenja, in zato je posebno potrebno že zaradi vere v ta sveti dogodek, da jih sveto pismo posebej imenuje.
Marija pa stoji kot mati ob odprtem grobu vstalega Zveličarja, kakor je stala že kot mati ob jas'i-cah in pod križem. , .
Srečna Mati! Častitamo ti! Posebno pri molitvi sv. rožnega venca, ko premišljujemo to skrivnost, "ki je od smrti vstal" . . . «.
Po slikanju starih svetih slikarjev si smemo to srečanje tako nekako predstavljati:
Od veselja in svetega pričakovanja prevzeta Marija to sveto noč ne spi nič. Oblečena v svoje oblačilo uredi ljubko svojo kamrico, okrasi jo z rožmarinom in cvetočimi mirtami ter začne mo -liti. O sladki vzdihi, ki jih pošilja k ljubljeni duši svojega Sina v predpekel! Morda kliče iz dna svojega deviškega srca z beseda -mi Visoke pesmi (2, 17.): "Celo noč sem ga iskala, katerega ljuhi moja duša, iskala sem ga, a ga nisem našla . . . Naj pride vendar ljubljeni v svoj vrtič . Saj zima je prešla in proč. je deževje in rožice cveto . . . Pridi nazaj brzd in hitro ..."
stopiti k sebi v vsej slavi in časti novega častitljivega življenja e Častitljiv, vesel, čez rame svetel
plašč, v levici dragocen križ, ž desnico blagoslavlja in posdravi Marijo s presladkimi besedami. Ona mu pade pred noge, ga moli in vzklikne vprašujoče, ali je zares On — n^jen toliko - ljubljeni Sin. "Jaz sem, ljuba mati, vstal sem in prišel ti 16 povedat." Potem jo vzdigne z ljubečo roko, jo objame, poljubi ter pritisne na svoje srce še prisrčnejše, kakor je kdaj prej storil. Istočasno povzdigne njeno dušo, da gleda njegovo božanstvo, tako da se topi njeno srce v neznanski blaženosti. O srečna Mati! Nikdo ni še užil večjega velikonočnega veselja. Tako ji Jezus plača vse bridkosti, katere je pretrpela zaradi njega. Potem sedeta in Mati občuduje z nepopisno ljubeznijo in veseljem njegovo sveto obličje. On ji pokaže svoje rane —t pred tremi dnevi tako strašne, sedaj nebeško lepe. Kako jih poljublja Marija I O srečna Mati! In zahvali se mu za to tolažbo, prosi ga tudi za a-postole in učence, za Magdaleno in druge svete žene ...
Kaj se nam zdi, alinj to srečno sladko velikonočno jutro prosila tudi za nas vse T Kako bi ne pro sila, saj ji je Jezus rekel'le par dni poprej "/nati, glej, tvoj sin!" ter pokazal na nas ... In da hi bila ona tisto blaženo jutro pozar bila na nas? da bi se na nas i\*i zmislilaf da bi že takrat za nas ne bila prosila? za vse ljudi, ki pridejo na svet? Ali res, da bj tyilo mogoče, da bi nas bila takrat pozabila 1 . ,]. Nemogoče L — Zato i Aleluja, Alelujp! Srečna Mati in srečni — mi, njeni otroci! Aler luja! ...
Križev pot ob časa vof site. *!
m f
m*
i. ■ i..
Jezus k smrti obsojen. -
Molimo Te, Kristus, in Te hvalimo! Ker si s svojim križem sVet odrešil. (Pri vsaki postaji.) t
Kako bridka je bila smrtna obsodba, ki si jo, mili Zveličar, mofc-če sprejel iz ljubezni do nas.
Tudi naši dragi so poklicani od doma in gredo v vojsko, nekateri v gotovo smrt. Usmili se jih in daj jim milost, da sprejmejo ^odločitev voljno iz ljubezni in po • korščine do tebe, ter napolni njih srca s pogumom hy tolažbo. Nam pa daj, da v duhu pokore voljno nosimo ločitev.
Oče naš... (Pri vsaki postaji..
• .
Jezus vzame križ na svoje rame.
S koliko vdanostjo si sprejel, mili Jezus, težki križ na svoje rame, ker je tako hotel nebeški Oče.
Tudi nam in vsem vojakom je pravični BQg naložil sedanje dni težak križ žalosti in trpljenja. Prosimo Te, pomagaj nam, da ga za svoje grehe voljno- nosimo za teboj.
III.	v ' Jezus pade prvič pod križem.
Omagal si, mili naš Zveličar, omagal zaradi naših grehov.
Po tem trpljenju te prosimo,, daj nam milost, da ne bomo z ne-pofcrpežljavostjo omagali v teža-vah sedanjih dni. Ali če pademo, da zopet vstanemo in srečno nosimo naprej težki križ, ki smo ga zaslužili S svojimi grehi.
IV.
Jezus sreča svojo žalostno Mater.
Kolika bridkost je bila za Tebe, ljuba Mati Marija, ko si srečala Jezusa s križem! Glej o Mati! Tudi naši možje in mladeniči so šli v trpljenje, nekateri v smrt. Mi pa ne moremo za njimi.
Ti, o ljuba Mati, pojdi za njimi, spremljaj in tolaži njih duše, da bodo junaško vztrajali d*> konca v pokorščini do Boga in v ljubezni do domovine.	• >
V.
Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ nesti.
Tebi, o mili Jezus, je pomagal Simon, da Ti je olajšal težko bre-breme križa.	; "i
očetom,
in h&tom nositi njih tež-kr», dk ne omagajo v veri, u-!n zvestobi ter si s tem zaslužijo večno veselje v nebesih.
VI.
Veronika poda Jezusu potni prt.
Dovolil si, premili moj Jezus, da Ti je usmiljena Veronika po -dala potni prt. Ž njim si obrisal
jo in solzami!
Prosimo Te, obriši s svojo ljubeznijo našim ranjenim vojakom obličje, ki je tudi polno krvi in solza ter jim olajšaj njihove bolečine. Obudi v njih srcih veselo u-panje na večno plačilo, in s tem razveseli njih žalostna srca.
VII.
, Jezus pade drugič pod križem.
Mili Jezus! Zopet si omagal pod težkim križem in padel na zemljo.
Po tej bridkosti Te prosimo, pomagaj tistim, ki bodo padli sredi boja in ostanejo brez pomoči. Ti dvigni njih srca proti nebesom s tolažbo in zaupanjem, ki si trpel enake in še hujše bolečne.
VIII.
Jezus tolaži jeruzalemske žene.
Tvoje dobro srce, o mili Jezus, ni moglo pustiti brez tolažbe jeruzalemskih ženi, ki so šle za Teboj.
Glej, dobri Jezus! Tudi mi hodimo v solzah za Teboj., Prosimo Te, obrni tudi na nas svoje mile oči in tolaži naša srca, ki so tolažbe tako potrebna. Varuj nas pregrešnega godrnanja in uči nas, kako naj nosimo sedanje trpljenje v duhu pokore.
IX.
Jezus pade tretjič pod križem
Ves oslabljen si padel, dobri naš Jezus, tretjič pod križem. A hudobni Judje teptajo in sujejo Tvoje ranjeno telo. •^Zaradi teh bridkosti Te prosimo, usmili se naših ljubih, ki bodo padli v boju sredi sovražnikov, ki bodo morda teptani in suvani kakor Ti. O, pomagaj jim, tolaži jih, dvigni jih, da bodo junaško prenašali svoje trpljenje, ko se spOnmijo, da si Ti trpel zanje še več.
rt rt »•' . ■ Y
Jezusa slečejo in mu dajo žolča
piti..
Vse so Ti vzeli, o mili Jezus, celo'Tvoje oblačilo. Z grenkim žoi-cem so še mučili Tvoja usta.
Iz ljubezni do Tebe se odpove-mo vsej nečimurnosti v obleki. In ker si hotel, za nas okušati grenki žolč. se odpovemo vsem slastem jezika, posebno vsakemu pijančevanju; zaradi Tvoje žeje hočemo biti zdržni in trezni. Sprejmi ta dar za naše drage v daljavi, ki so zapustili vse in morebiti še najpotrebnejšega nimajo. Daj jim zato hladila in tolažbe sredi zapu-ščenosti in ne zapusti jih v smrtnih bolečinah.
XI
Jezusa pribijejo na križ.
O, kolika je bila Tvoja pokorščina, mili Jezus! Stegnil si desno roko, da Ti jo pribijejo na križ. Dal levo roko, da jo prebodejo z groznim žebljem. Ravnotako pre-svete noge. Kakšne bolečine si 'pri tem prestal!
Zaradi te pokorščine Te prosi -mo, daj tudi našim vojakom junaško pokorščino, da bodo sprejeli radovoljno najtežje trpljenje. Zaradi svojih silnih bolečin pri križanju se usmili njih duš; naj ne bo kri, ki si jo pri tem tako obilno prelival, zanje zastonj prelita.
XII.
Jezus umrje na križu.
V groznih bolečinah si visel tri ure na križu, o mili Jezus. Žejen si bil in klical si: Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil!
Oh, tudi naši domači se morebiti borijo s smrtjo. Žeja jih in nikdo jim ne prinese kapljice. Zapuščeni so morda od vseh sredi smrtnih težav. Ti jih tolaži, mili Jezus, zavoljo svoje zapuščenosti na križu. Ti jim ugasi žejo in sprejmi njih duše v rano-svojega Srca.
O premili Jezus, ljubitelj duš, rotim Te pri smrtni stiski Tvojega presveteg'a Srca in pri bolečinah Tvoje brezmadežne Matere, operi v svoji krvi vse, ki bodo padli na bojnem polj p in tam umrli. Srce Jezusovo, ki si samo prestalo' smrtni boj, usmili se umirajočih! Zaradi syoje svete smrti daj tudi njim srečno smrt in sprejmi jih v sveti raj, kakor si sprejel razbojnika ob svoji desni strani!
O Marija, koirka je bila Tvoja bridkost, ko si ranjenega, mrtvega Jezusa vzela v naročje.
O, Mati! Mi pa svojib dragih, ki so morda z ranami pokriti ali mrtvi, ne moremo objeti. Ti bodi torej njih. uwailjena Mati .Ti jim stoj ob strani v smrtnem boju, vzemi jih v svoje naročje in pri -tisni na svoje materino srce. Priporoči in izroči jih svojemu Sian, da bodo ž njim spravljeni šli v nebesa.
XIV.
Jezusa polože v grob.
Sveta Mati Marija! Sp/<iiiila si ljubega Jezusa h grobu. — C e j nas revne sirote. Marsikateri izmed našiti ljubih bo padel in bo pokopan v tuji deželi. Mi jih ne moremo h grobu spremiti. . Ti, o ljuba Mati jih spremljaj h grobu, iz katerega naj sodni dan poveli-čani vstanejo. Nam pa pomagaj, da ostanemo združeni s Teboj in z Jezusom, dokler tudi nas ne po: Ipelješ h grobu in v večno življe nje, kjer naj se ž njimi snidemo pri Bogu.
Nehvaležen sin.
(Slika iz Dalmacije, priobčil D. M.)
Glasoviti misijonar O. Angel Mišk o v, iz reda sv. Dominika \ Dalnjaciji, pripoveduje, da je no svojem apostolskem poslanstvu slišal ljudi pripovedovati to-le: "Bilo je v 15. stoletju. Na otoku Mljeto, blizu Dubrovnika"v Dalmaciji, je v vasi Babino Polje, ki še dandanašnji stoji, živela v največji revščini vdova Surman z malim sinčkom-edincem Petrom. Da-siravno si je morala z žulji rok služiti vsakdanji (kruh za sebe in otroka, vendar poJeg tega ni pozabila na prvo dolžnost katoliške matere, namreč na vzgojo svojega sina. Sama polna žive vere in popolnoma vdana v previdnost božjo, vsajala je v nedolžno srce svojega ljubljenca prve nauke naše svete vere. Seveda je tudi nepo kvarjeno otroško srce z veseljem sprejemalo krščanske resnice ter se ravnalo po njih v veHko radost dobre matere.
Oh, kako je zahvaljevala nebeškega Očeta, ki jo je obdaril s takim otrokom, katerega je ljubila ko punčieo svojega očesa in bi za njegovo srečo žrtvovala življenje. Bil ji je edina uteha in tolažba v oblačnih, žalostnih urah, v dnevih polnih trpljenja in bridkosti. Pa tudi njen dobri Peter ji je obilno vračal ljubezen z ljubeznijo; videč koliko trpi uboga mati, tolažil jo je često, kjerkoli je mogel s svojimi nežnimi ročicami. Pomagal ji je dragovoljno nosit križ, ki gajv neskončno modri Bog naložil na njene šibke rame, da ga je ložje nosila.
Blagi otrok je z vsakim dnevom napredoval v dušnih in telesnih vrlinah. Ko je dopolnil štirinajst let, pokliče ga mati nekega dne k sebi. Nežno ga pritisne na svoje materinsko naročje, poljubivši ga na visoko čelo ter mu z najmilejšim glasom, iz katerega je sijala vsa plemenita lju bežen materinska, s solzami v očeh reče: "Dragi sinko! Dopolnil si svojih 14 let. Ti znaš, koliko trpljenja iu; bridkosti sem prestala, da dostojno preživim tebe in sebe. Dobro znaš, da te ljubim, ljubim ko svoje lastno kri, če bi bila potrebna za tvojo srečo. Stopil si v mladeniška leta. Jaz sem storila vse, kar je bilo v mojih slabotnih močeh, vzgojila te v dobrem, krščanskem duhu. Moje moči so začele pešati; ne čutim več one moči kakor v prejšnjih letih, in ne morem vc«v toliko zaslužiti, da preživim tel k in sebe. Dorasel si, da bi si mogel sani služiti svoj vsakdanr kruhek. Svet ti je odprt. Znaš, da v naši vasi nimaš primerhecra po sla, zato te, čeprav mi krvav* srce, pustim iz rodne vasi. Ali, sinko moj, ljubi moj Peteri Ne pozabi nikdar one žene, katero si klical z najslajšim imenom: mati! Spominjaj se onega trpljenja, ki ga je zate pretrpela, onih solz, ki jih ej zate toliko prelila. Ne pozabi nikoli mojih naukov, ravnaj se po njih vedno in povsod in veruj, da boš srečen! Ne pozabi svoje rodne grude, onega kraja, kjer si preživel svoia otroška leta. Dragi Peter! Bodi uverjen. ako bcš ravnal po mojih na-vet'h. da te bo 'spremlial moj blagoslov na vseh tvojih potih,
pri vsakem tvojem delu in sreča ti.,bo mila. Spominjaj se svoje nebeške matere, preblažene Devi-et Marije! K njej se z otroškim zaupanjem zatekaj v urah žalosti in trpljenja, kakor tudi v solčnih, srečnih dneh. Angel varih naj te spremlja po vBeh tvojih potih in te Varuje vsakega, tudi namanj-šega greha. Pojdi torej in Bag m njegov blagoslov bodi s teboj!"
S solzami v očeh je poslušal otrok pomenljive besede in opomine žalostne matere; a ko je do-končala, se je glasno razjokal.
"Mati, mati!" izvilo se mu je iz lesnih prsi. "Mar me ne ljubite več, da me nagovarjate proč od
sebe?" "Ti veš, sinko dragi, da te ljubim z vsem srcem svojim, da želim edino le tvoje sreče. A-koprav mi od žalosti poka materinsko srce, vendar pojdi z mo-jim blagaslovam iskat „si sreoc drugam, katere v naši zapuščeni vasi ne moreš najti!"
Dobri otrok se je vdal. Prejcm-ši blagoslov in poljub žalostne matere, — ko še mu je enkrat polagala potrebne nauke za življenje med hrupnim svetom, ko ga je še enkrat opomnila, naj bo zvest njej, veri in domovini — se je odpeljal na neki jademici v bližnji, a sloveči Dubrovnik.
Srečno je dospel do cilja, a sreča ga je tudi spremljala. Koj prvi dan, ko je hodil po dubrovniških ulicah iskajoč si zaslužka, sreiM ga bogat trgovec, blagega ii^plc-menitega srca in ga vpraša, kdo in odkod je in kam hoče. Ubogi otrok mu zaupno razloži svoj položaj, zakaj da je prišel v Dubrovnik, v kakem- tužneni^ stanju je on in preblaga mati njegova.
Sočutno posluša trgovec Ijub-beznjivega otroka in videč, kako mu iz jasnih oči sije nedolžnost in plemenitost srca, ponudi mu mesto v svoji trgovini. Z največjim veseljem je naš Peter sprejei ponudbo in z radostjo šel na njegov dom. Doma so ga vsi domačini prijazno sprejeli; a trgovec mu Jfi takoj dal raznovrstnih stvari, katere naj pošlje domov, da potolaži svojo žalostno mater.
Kmalo na to je bil sprejet v trgovino. Deček se je učil marljivo in vstrajno, da so se mu vsi čudili. Ostal pa je vedno ponižen in pošten ter svojemu dobrotniku j iz srca hvaležen. Ravnai se je : zmiraj po naukih nepozabne ma-1 tere in sreča se mu je ljubkj smehljala. Plemeniti trgovec, videč njegovo poštenost in ne-pokvarjenost in ker sam ni imel otrok, vzel ga je za svojega. Vmes pa mu je čestokrat dajal raznovrstna darila za njegovo mater, kateri je kot hvaležni otrok sla-dil trpljenje in bridkosti v življenja večerni dobi.
Tako je dopolnil dvajset let.
Nekega dne mu trgovec ponudi, da naj mu bo trgovski drug. Mladenič je z veseljem sprejel ponudbo in postal bogat — ali ža-libog na svojo nesrečo. Česar prej ni mogla doseči svet.ska sprijenost in hudobnost, to je dosegel' denar. Mladenič se je naenkrat pred ruga čil. Njegovo srce je popolnoma otrpnilo, okamenelo. Videč, kako je bogat, spoštovan in ugleden meščan, pozabil je na svojo ubogo mater, da, ne samo pozabil, temveč naravnost sramoval se je nje in svoje revne mladosti. Svoji materi ni hotel več pošiljati nobenih darov, da, niti pisati ne. Ubogi ženi bi bilo skoro od žalosti počilo srce.
Nekoč si zamisli naš Peter, da mora biti še bogatejši in ugled-nejši in s tem namenom se je odpeljal iskat obilnejši sreče v široki, nepoznani svet.
Za nekoliko let pozneje se nenadoma po Babinem Polju raznese vest, da pride njih rojak Piter Šurman, .zdaj bogat in ugleden trgovec, uživat svoje bogastvo na domača, rodna tla. trb°* ga mati, ki je bila ubožnejša, kdaj poprej, se te vesti zelo razveseli. "Mogoče," misli pri sebi. "mogoqe me bo vendar še fcotel poznati ter mi dati vsaj drobtinice s svoje bogate mize."^51 vas se je pripravljala za njesov sprejem. Krasna hiša je bila dozidana in je ča*kala na gospodarja
Naposled vendar-le pride dan, ko ga je bogata trgovska ladja zopet po mnogih letih pripeljala na domačo grudo. Ob njegovi hiši se je zbralo mnogo občinstva, da ga dostojno pozdravijo. Med njimi se je nahajala tudi mati toga mogočneža. Niso dolgo čakali. Kmalu je pridrdral v elegant ni kočiji rojak, ne meneč se za
■ -f: i
t mp



njihove pozdrave. Uboge reveže je sicer obsipal, — toda ne z de-narjenr, temveč z najgršimi psovkami. Najbolj je seveda ozmerjal
svojo lastrio, rodno mater. Uboži-eo» je to skrajno, nehvaležno postopanje Binovo pretreslo v dno duše. Mislila je, da mora zblazne-ti. Vendar je junaško prenesla tudi ta udarec« Vdano in potrpežljivo je objela tudi ta, zanjo sko-ro pretežki križ in sklenila, da ga ne prosi nikoli več ničesar.
Toda prišel je dan maščevanja božjega na tega propadlega sina.
Nekega popoldne se zbirajo na jasnem nebu temni, pogubonosni oblaki. V naravi je vladala neka nenavadna tišina, kakršna je o bičajna pred nevihto. Slišalo se je votlo grmenje in blisk za blis kom je razsvetljeval mračno oko lico. Vse je kazalo, da se priprav-Ija izredno huda ura. V tem času je bila mati tega nehvaležne-ža v neki precej oddaljeni vasi proseč si miloščine. Videč, da se pripravlja ploha, hitela je na v.so moč, da še pred nevihto pride tja kjer se je navadno zadrževala. Toda ni mogla dospeti. Naenkrat po zraku zašumi silen vihar, ki bi jo bil skoraj vrgel na tla. Zatem je vlilo z neba ko iz škafa, v oblakih so švigali bliski ko ognjene kače, a mogočni grom je pretresal vso okolico. Vse, kar je bilo živega v naravi, se je poskrilo v varna zavetišča.
V tem skrajno neugodnem položaju, do kože premočena, se spomni uboga starica, da se nahaja v bližini sinove hiše. Sklene iti k njemu in ga najponiznejše prositi, naj jo vsaj zdalj v strašnem vremenu vzame pod svojo streho. Misli, da ji pri vsej svoji lrdovratnosti ne more odreči te prošnje, ko vidi, da niti žival v takem vremenu ne more biti zunaj. Zbrala je torej poslednje sile in hitela k njegovi hiši ter ne-kolikokrat glasno potrkala na hišno vrata. Kar zasliši, da se nad njeno glavo odpira okno, iz katčrega se sliši vprašujoči, jezni glas gospodarjev, kdo da v tem času stoji pred njegovo hišo. Mati zbere vse svoje moči. S tresočim glasom mu reče: "Sinko dragi! Jaz sem, tvoja mati, ki sem ti dala življenje, prosim te, kakor se Bog prosi, odpri mi vsaj v tem vremenu svoja vrata! Znaj, da ti bode Bog poplačal!" Ali hudobni, prešerni sin je tudi v tem času ostal zakrnjen ter jezno zaloputnil okno, ne da bi ji dal odgovor in odšel nazaj v sobo.
Ubožici se je stemnilo pred očmi. Sapa ji je zastajala nad to črno nehvaležnostjo lastnega sina. Pulila si je lase z glave ko blazna; v tem hipu je pozabila na vse, kar je za njega pretrpela, pozabila na vse solze, ki jih je zanj prelila, vse molitve, ki jih je zanj opravljala in izustila je strašno prekletstvo: "Proklet bodi sin! Naj te ne sprejme ne sprejme ne zemlja, ne voda, kakor ti mene nisi hotel sprejeti!" Na pol mrtva se je vrnila zopet v grozno nevihto, v temno noč . . .
Ali kaj se je zgodilo? Drugo jutro so tega nehvaležnega našli na postelji — mrtvega. Ta nenavadni dogodek je povzročil med vaščani vsakovrstne govorice. Samo ob sebi se razume, da so mu priredili sijajen sprevod, katerega se je udeležilo mnogo občinstva seveda najbolj iz radovednosti. Žaloval ni za njim nikdo. Pa kako tudi? Saj ga je mrzilo vss, kar ga je poznalo. Pokopali so ga brez jokanja brez solz.
Ali glej čudo! — Drugo jutro so ga našli izkopanega na vrhu groba. Vaščane je ta dogodek izredno razburil. Obvestili se tem svojega župnika, ki je ukazal izkopati še enkrat globokejšo ja mo in ga ponovno pokopati. Pa tudi naslednje jutro so ga našli zunaj, na grobu. Ljudje so se čudom čudili in strah in trepet sta rasla vse bojj. Zagrebli so ga se enkrat, pa tudi zdaj brez uspeha. Ko je videla mati ,ki dozdaj ni nikomur ničesar omenila o onem usodepolnem večeru, kako se izpolnjuje njena kletev, pripovedoval je zdaj to vsakemu, ki jo je hotel poslušati.
Ta nenavadni dogodek pride tudi na uho dotičnemu škofu. Poklical je starko pred sč in ji stro go zapovedal, naj mu natančno vse pove o tej čudoviti z godbi. Svojo izjavo je morala potrditi s prisego.
Truplo njenega sina pa so pre nesli na ladjo in se z njim odpeljali nekoliko milj na široko mo rje. Vreme je bilo prekrasno. Ko so mornarji dospeli do cilja, vza-
mejo mrtvo telo in ga spustilo v vodo. Ali komaj se je pogreznilo v sinje morje, nastal je naenkrat strašen vihar, morje se je stras-no razburkalo, tako da so si mornarji komaj, komaj rešili življenje. Razdraženo morje je* truplo iz sebe vrglo na pečino ob ob rež in, kjer so se njegove kosti spremenile v kamen, kjer se vidijo še dandanes."
"Ko sem v dotični župniji," dostavlja imenovani misijonar, "vodil sv. misijon in bil obveščen o tem Čudu, zaželel sem, da bi do-tične kosti mogel sam videti. Dobri ljudje so mi dragevoljno izpolnili željo in me prepeljali na oni kraj, kjer sem omenjeno čudovito kamenje videl z lastnimi očmi ter si odkrhal nekoliko koscev za spomin."
Poučljiva je ta dalmatinska zgodba ne samo za otroke, temveč tudi za starše, posebno za ,one, ki svoje otroke že iz rane mladosti tako lahkomiselno preklinjajo, kot da nimajo duše. Ta nenavadna, pretresljiva zgodba nam hoče povedati, kako strašne nasledke ima prekletstvo staršev nad lastnimi otroci. Znan je svetopisemski rek, ki pravi: "Blagoslov očetov qtrokom hiše zida, a materina kletev jih do tal podira," ali pa narobe.
Najbolj pa je sveda poučna za tebe, draga mladina, da spoznaš, kako strašno Bog kaznuje one, kateri ne spoštujejo svojih staršev. Blagor pa onim, ki jih spoštujejo in ljubijo, jim na stare diji lajšajo in sladijo življenje, kajti obilno plačilo jih čaka že na tem svetu, a neizmerno večje v kraljestvu nebeškem. Saj dragi Bog sam govori v četrti zapovedi: "Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji!"
kipa Marije Device, tam vsak na tla in moji . . . Moli, k*r
ne ve, bo li še prišel iz nevarne Zopet se je stresel: zazdelo se
Materina molitev.
(Prevod iz angleščine.)
Ko sem klečal pred oltarjem Še kot deček, šolar mlad, Delal trdne sem obljube, Da bom ubogal vedno rad. Istočasno pa molitev Drage moje mamice, Tja v nebesa je kipela: "Ti, o Bog, ga čuvaj "le!"
Leta šolska so minila,
V	svetu tujem bivam sam; A pri tem mi nekaj pravi, Drag zaklad, da še imam. Ko me žalost srčna tare, Ko skušnjava bega me,
K nebu se molitev dviga; Moje ljube matere.
m
In kako pa mi cenimo, Biser ta? — Najdražje vse? So li pota naša prava, Pota naše matere? Mater ljubo samo eno, Človek enkrat le ima; Če umre ti, svet ti druge Ne premore in ne da.
Take zbujam tu spomine, Mislim mati le na Vas;
V	duhu na otroška leta, Zrem na mili Vaš obraz. Tu zapuščen in osamljen, Sredi sveta, hrupnih dni Vem, da molite Vi zame, Draga mati, ljuba mi.
Če Vas k Sebi Bog pokliče, Smrt zatisne Vam oči Preje kakor meni, takrat Vse prejokal bom noči. Takrat moja bo molitev Tja kipela do neba: Da prosili bi za sina. Da bi v raju se sešla.
I. Z.
globočine gor na svetel dan Živ in zdrav.
Podoba je bila obešena tik pred vhodom. In tamkaj so molili delavci vselej, predno so stopili pod zemljo. Priporočali so se v varstvo Marije Device in molilo so za srečno smrt.
V svoji samotni bajti si je ravnokar prižgal svetilko tudi rudar Jaka. Počakal je nekoliko časa, da so drugi rudarji odšli, in Šele tedaj je zapahnil vrata za seboj ter bežal na delo . . . Jaka ni maral tovarišev. Sovražnik je bil lju dij in — Boga! Ni bil poprej rudar. Še pred dvemi leti je bil sam svoj gospodar. Po rani smrti svojega očeta je podedoval malo posest, a takoj potem je jel razsipati. Bilo je življenje! Šel je kos zemlje tu, kos zemlje tam, ostalo pa mu je toča pptolkla.
Trdega srca je bil. Klel je, grozno je klel nad svojo nesrečo. Klel je, a ni hodil v cerkev in molil že dolgo ni več.	"
Sosedi so se ga jeli ogibati in vsakogar, ki ga je poznal, je bilo strah pred njim. Vse se ga je balo. Vsi so ga črtili. Samo ena duša je bila, ki ga je ljubila. In ljubila ga je gorko, iz srca ter molila zanj.
Bila je to njegova žena.
Vsa obnemogla je bila. Bilo je je sama kost in koža, ampak pogledati ga je vselej znala tako milo s svojimi upadlimi očmi, da bi vsakega presunilo. Nato pa je zopet molila in ga prosila, da se vrne na pravo pot.
Pa bilo je vse zaman.
Nekega dne, ko je solnce že zahajalo, je prišel Jaka od nekod zopet pijan domov, in tedaj ga je bolna žena iz postelje še enkrat pogledala tako milo, tako proseče, tako ljubeznivo ... In potem je narahlo zaprla svoje bele trepalnice za vse večne čase.
Nekaj sosedov je prišlo na pogreb, a še ti tako, da niso pogledali tovariša.
Edina žena ga je ljubila, in še to so zagrebli. Ostal je sam. Prodal je zadnji kos svojega posestva in se potem s tem ostalim de-
Hiti mimo kipa. Obrne se kakor navadno v stran, gor po gori zroč
mu
je, da šviga z vrha gore moder o-genj proti nebu.
Pred vhodom je.
Nekaj mu pravi, da bi danes najboljše bilo izostati od dela, da bi najboljše bilo, se nazaj obrniti Cufcll je, da ga neka sila prijemlje za vrat in vleče nazaj, nazaj ... Ni se obrnil. Še ozreti se ni upal. Napne vse svoje moči in hiti v jamo mimo delavcev, kakor bi ga kdo preganjal.
Došel je globoko pod zemljo. Rudarji so bili že vsi pri delu. Vsi so bili nemirnejši kot navadno. Eni so trdili, da je zemlja počila tam gori pri kapeli, za katero je Jaka delal. Potemtakem se je bati skoro nesreče. •
Tik pred vhodom drugega rova je stala mala kapelica. Baš sedaj je Jaka divje pribežal v njo, hotel mahoma skočiti iz nje v hodnik, ali kako? Svetilka mu pade iz rok na tla, strese se in ostane v temi.
Zaklel bi,ali glas mu je zaostal nekje v grlu in predno more presoditi, kaj je ž njim, nekaj zaro-poče kakor grom. Prasketanje se začuje daleč na okoli.
Jaki se nekaj dozdeva. Groze trepetajo začne tipati po žepih. Išče, da bi našel vsaj eno žveplen-ko, a ne najde nobene. Sklone se, iščoč svetilnico. Vse obtiplje, a ne mero je najti nikjer.
Išče še dalje. Trepetajo in o-prezno išče in dozdeva se mu, da se lovi za stopnice oltarja. Tip-Ije naprej in čuti, da se drži za preprogo oltarja. Še dalje išče v temi — a mahoma zopet nekaj za-ropoče, velika teža pade na strop, ga prodere in z groznim ropotom se zvali od zgoraj kos skale v kapelo.
Nato še čuje prasketanje okoli in okoli, naenkrat pa vse utihne. Jaka nekoliko časa prestrašeno buli v temo, sedeč na stopnicah, potem pa se začne tipati po glavi. Čuti, da se mu nič ni zgodilo. S trepetajočimi rokami si pomaga na noge. Šele sedaj ga strašno zaboli glava in nekaj mu začne curkoma teči po licih. Misli si: Ali je znoj ali voda?
narjem hotel spraviti na noge. *|ft)t ko n* nelia teči, ga prevzame
Molil je...
______ »*'..*
Črtica. Spfeal Mirtin Kutnjak. _______ *
Črna noč še -krije vso naravo Nočna tišina vlada daleč naokoli. Čuje se samo glasno žuborenje potoka v dolino za rudarskim bajtami in pa sumljanje rahlega vetra po temni gori. V črni noči je ves breg, kakor da bi bil mrtvaški o-der kakega orjaka. Ves je črn, svetlikajo se iz teme samo okna bornih stanovališč delavcev. Beli žreblji na črni krsti . . .
Naenkrat ura v zvoniku preseka nočno tišino. Najprej bije štiri, a potem z votlim glasom dve. Zda; i se oglasi izza gore sem neko Topotanje, ki sove rudarje na delo
Vsa vas se naenkrat olivi. Ru darji so vstali, prižigajo si svoje svetilke ter hitijo proti jamam Trudni in še zaspani prihajajo do
tako dolgo se je poslavljal,«tako dolgo je čakal, dokler mu zadnji belič ni odplaval iz žepa. Prišel je dan, ko ničesar ni več imel na svetu.
Šel je na cesto in tam jel grozno kleti. Zaklel se je, da z nikomur več na svetu besedice ne h-pregovori.
Ljudje so čuli grozno kletev in se ga jeli varovati in ogibati.
Jaka je vse to dobrot vedel. In še bolj se je zaklel ter še huje ljudi sovražil.
Jekt pa mu je tenka presti. Iz-previdel je, da naposled živeti mora. Postal je rudar. Tudi on je prižgal okajeno svetilko ter hodil v jamo delat.
Drugi so poklekovali pred !ki-?om Marije Device, a on se je takrat, ko je hitel mimo, obrnil v stran, gledal gor po gori in namesto pozdrava je nekaj zamr-mral skoz zobe.
Z rudarji ni govoril. Klobuk je vselej imel potegnjen do ušes. Tiho je povžil v gostilni skromno jed in se brez besedice takoj izmuznil. Tako so potekali Jaki dnevi in meseci. Hodil je v jame delat, a nikoli ni pokleknil pred božjim kipom, nikoli ni priporočal sebe v varstvo nebeške Kraljice in nikoli ni molil za srečno smrt.
Rudarji so ga takoj spoznali. Eni so ga črtili, drugim se je smi lil, ampak vsi so se ga bali. Trdili so, da ga šiba božja zadeney in ko ga udari prej ali slej, bi še oni mogli trpeti zraven, ako bi živeli ž njim v prijateljstvu in bi; občevali s tovarišem. Kad£r ga je kdo zagledal na samem, se je od kril in prekrižal, ka)cor pred zlo-dejem samim.
Tako je tudi danes vstal, priž gal svojo svetilko ter hitel proti vhodu. Neki strah mu je legel na dušo. Zakasnil se je nekoliko časa, in .drugi rudarji so bili že vsi cdšli. Noč je bila zanj strašna Hut To so bile sanje! Zakričal je — kaj zakričal, tulil je, kakor ši vina tuli, in sikočil s postelje. Sa nje so ga mučile in ga pretresle do dna duše. Še zdaj se je tresel
Strahoma je bežal proti vhodu in zdelo se mu je, kakor da ga nekdo sopeč dohaja. Večkrat se prestrašeno ozre nazaj, a nikogar n bilo. Samo lastna črna senca mu je v luninem svitu sledila po strmem, kamenitem potu.
grozna slutnja. Vse žepe še enkrat pretiplje, da bi našel vsaj eno žveplenko. Končno jo najde — zadnjo. . .
Oprezno jo podrsne po hlačih — užge se.
Kakor da bi ravnokar vstali iz groba, je pogledal okoli sebe. Na tleh okoli njega je mlaka krvi. Kri mu teče po licu čez prsi na tla. Pogleda še dalje okoli, a nikjer drugega ne zagleda kot steno. Strese se.
Presodi, da je živ zakopan . . . Med samimi porušenimi pečinami je. Izhoda ni nikjer. Spozna, da je kapelica, katere se je tako ogibal. sedaj njegova rakev.
Žveplenka je jela polagoma pojemati, in naenkrat je zopet v temi.
Prva misel je bila, da be umrl, in ne spominja se, da bi bil fcedaj na smrt misliL Domislil se je smrti svoje žene. Umrl bo! Stal bo skoraj pred večnim sodnikom in videl bo zopet svojo ženo, katera ga je tako ljubila.
Te misli so mu omehčale srce, da je občutil grenkost, in po licih so mu jele kapati solze.
Pripogne se in začne tipati o-koli sebe. Išče stopnice oltarja, potem pade pred njimi na kolena. Sklopi roke in zašepeče: "O-če naš, kateri si v nebesih . .
In molil je . . . Molil je dolgo Zmolil je vse tiste molitve, katere je še kot otrok izgovarjal v naročju svoje blage matere. Vedno je mislil, da ne zna več molti, a sedaj je znal. Zaporedoma je izgovarjal besede, kot da bi šele včeraj zadnjikrat molil.
Dolgo je molil. Naenkrat pa mu začne glas zastajati. Tako bi se zjofkal, a ne more priti do glasu Ustnice mu šepečejo: "O Bog, usmili se me, odpusti mi!
In s tako sklenjenimi rokami se nagne naprej na stopnice in ob stAne mirno, nepremično . . .
Ko so rudarji prišli do njega je bil že mrtev. Ko ga je zagledal prvi delavec; je osupnil in zakri čal:
"Poglejte, poglejte semkaj! Tu je -umrl ta breabožnik!"
Vsi se ozrejo tja. Eden stopi bliže k njemu. Skloni se in ga na tančneje pogleda. Naposled mu rahel smehljfrj poigra na licu. Veselo dostavi: "Saj je-molil!"
Pozimi« .
' Spisal Zvonimir Kosem.
Burja je tulila za hišnimi vogali, zdaj s cvilečim, zdaj s stoka-jočim, ihtečim glasom; potrkalo je rahlo na stekla v oknih, butnilo zopet z vso silo in planilo nato s snežinkami, vred s holma v doli no tako naglo in zlahkoma kakor blisk preko temnega neba. Od časa do časa je oplazila stara, kraj hiše stoječa tepka z veliko vejo ječeče po šipah, zastokala bolestno in se vzravnala — bole-hna starka še je drzneje oprijela palipe. . .
V sobi je bilo tiho kakor v mrtvašnici. Oče in mati nista govorila, gotovo ni petero še nedoraslih otrok. Skleda, ki je stala pred njimi na mizi, je bila že skoro prazna; počasi so drsale po nje velike, nerodne žlice, počasi so strgale zadnje ostanke koruznega močnika. Oči vseh so bilo uprte v tla, nihče ni spregovoril besedice ; težko kakor kamen jim je ležalo na srcih,bolj žalostne kakor ob grobu so bile njih misli. Kadarkoli je zažvižgala burja huje mimo oken so pobledeli vsi obrazi, oče in mati sta sklonila glavi še niže in otrokom so se narahlo stresle žlice v rokah, da je zaropotalo okorno po robu plitve sklede. Mnogokrat je udarila tepka s svojo težko vejo s tako silo po oknu, da so zazvenčala stekla in se je zazibala slaba petrolej-ska svetilka kakor v strahu nud prepalimi obrazi; luč je le samo še brlela, ker je, primanjkovalo olja. Eno okno se ni dalo popolnem zapreti in je venomer pož-venketalo v vetru; vedno mrz-lejša sapa je pihala v sobo; časih je treščil veter skozi odprtino stre he kup snega, ki se je stajal na polici, da so curljale vodne kaplje navzdol po zidu in se je delala na tleh široka mlaka. Nc-zakurjena je bila v kotu peč, o-troci so drgetali od mraza.
Prvi je odložil žlico oče, za njim mati; za hip sta se spogledala obadva, kakor da si imata povedati nekaj sila važnega, nato sta povesila glavi se globlje. Materi je zdrknila ruta na glavi nazaj na tilnik njeni od skrbi osiveli lasje so se stresaj, ustnice so ji vztrepetavale kakor v joku.
Še vedno so strgali otroci z žlicami po 'skledi, četudi je bila že zdavnej prazna in jed dodobra postrgana. Najmlajši izmed njih, triletni Ivanček, obraz kakor mrtev angeljček, je držal žlico v levici in je zinil vedno široko, kadarkoli je prinesel k ustom zraka : samo da je imel revček v roki žlico, četudi prazno, pa je bil zadovoljen, ker je moralo biti tako. . . Dvanajstletna Nanca, najstarejša, se je bila vdala že popolnoma svoji žalostni usodi; topa vdanost v trpljenje se je zrcalila v njenih napolzaprtih očeh, na licih in na rahlo odprtih ustnah; roko z žlico ji je trepetala nemirno, zdajpazdaj tudi vse mlado bolehno t)lo.	__
Huje je zažvenketalo priprk) o-kno, burja je zatulila in zbežala v dolino; kakor medved s šapo je mahnila tepka z vejo po steklih, da je luč v svetilki nenadoma oživela, nato pa zadremala tem bolj. Od zunaj zanešeni sneg na polici se je tajal naglo, mlakuža na tleh se je širila in se razcepila že na troje. . .
Kakor mrtvaški dih je legalo preko vseh pobledelih obrazov; nihče si ni upal pogledati drug drugemu v oči. Razen enakomernega potrkavanja žlic ob skledo in utripanja src ni bilo čuti ničesar. Očetova lica je bila prevlekla črna senca, ki se je od časa do časa hipoma zgenila.
"Jaz sem še lačen, ."je zajokal naenkrat Ivanček in odložil prazno žlico, ki jo je bil hotel po-nesti k ustom, na mizo. Črno bolest je razlil ta jokajoči glas v tišino.
Mati ni odgovorila, samo zavzdihnila je globoko, kakor v težkih, mučnih sanjah; oče pa je o-prl glavo ob dlkn in strmel topo predsed v razmočena tla.
Ta drugi otroci so odlagali po vrsti, drug za drugim, svoje žli ce; zadnja jo je odložila mala Zalka s plašnimi, modrimi očmi in bujnimi kodri, ki so ji lili rahlo do tilnika.
"Ali ni nič več kruha ?" je prašal tiho tudi Poldek in se ozrl vprašajoče okrog sebe.
Za odgovor je dobil samo bolesten vzdih iz materinih prsi.
"Mene pa tako zebe, da se vsa
kar tresem. . ." je povedala Polonca, črnooka, temnolasa, in si je mela dlan ob dlan.
Očetovo čelo se je zgubancilo, razorane poteze njegovih lic so se poglobile še bolj in razpoke na njegovih sesušenih ustnah so se izčrtale še jasneje, kakor da mu gleda smrt sama v oči, je bilo o-četu.
Zopet je zapihala v sobo mrzla sapa, zunaj je zastokala 4epka. Luč v svetilki je polagoma goje-mala; poltema je bila v sobi.
Počasi je dvignila mati glavo, počasi jo je dvignil oče; kakor tujca sta se ozrla drug v drugega prevelika je bila žalost v srcih in prevelika je bila ljubezen. .
"Zadnjo moko sem porabila danes za močnik", je zdihnila mati komaj slišno. Oče je prikimal z glavo. "Vedel sem, da je tako. . "Bila sem doli v prodajalni", je nadaljevala mati. "Ker ima-Ino dolga že tako več kot preveč, nisem mogla dobiti na upanje prav ničesar. . . — Bajtarjev ne bom več podpirala! mi je rekla gospa prodajalka. ."
"Kaj bo pa zdaj?" je zatarnal oče.
Materin obraz je postal še bie-dejši.
"Jaz ne vem. .. Odkar nama je poginila koza, se nam godi tako slabo, da se nam slabs? ne more goditi. . . Prej je bilo vsaj nekaj mleka za obroke — zdaj ni ne mle ka ne kruha ne nič. . .
Burja za hišnimi ogli je razsajala dalje, medlo je nagosto in butalo ob stekla; kakor temne pošasti je hušknilo z zameti vred zdajpazdaj mimo oken. Mahoma se je odprlo priprto okno na ste-žaj in v sobo je vsula kopica .sue-ga, z vso močjfl je pritisnil mraz. Tresočih rok je šla zapirat i.:Mi okno, nato je sedla nazaj za mizo.
"Tudi jaz nisem dobil nikjer dela," se je spomnil in prestrašil oče. "Pri marsikaterem kmetu sem se Iglasil danes, ali vsakdo je rekel, da me zdaj prav nič ne potrebuje. --Da bi prenehalo
vsaj snežiti in mesti! Kako bodo prenesli otroci mraz, ko nima nihče niti ene poštene obleke!" —
Nastal je za hip mučen molk.
Trepetala je umirala luč v sve-tiki.
"Olja bo treba doliti!" je menila Nanca s trdnim glasom.
Mati se je nasmehnila žalostno.
"Nanca, kadar bo padalo olje in ne sneg z neba ,takrat. . zdaj ne. . . "Kruha!" je jokal še vedno Ivanček Polonca in Zalka pa sta šklepetali od mraza z zobmi in se zavijali v tenke cunje. " Kakor z brušenim nožem je rezalo materi v srce.
"Saj bi dala, če bi imela. . U-smiljeni Bog!
Hipoma je burja zunaj zopet žalostno zažvižgala, zazvenčala so stekla v oknih. Svetilka pod stropom se je zamajala, luč je ugasni la. Tiho, kakor s strehe, so curljale s police vodne kaplje;'široka mlakuža je prilezla že do mize in se doteknila z ledenim jezikom bosih Zalkinih nog.
V tem so postali obrazi vseh kakor obžarjeni od bridkosti; iz nobenega grla ne vzdiha ne krika; samo globoko v prsih jim je ječalo, ihtelo na dnu srca. . .
Boj avstrijskih vojakov na
Jesenicah. Washington, 19. marca. — Neka uradna brzojavka iz Rima se glasi:
"Tekom premeščenja čet, <ki se je pred kratkim vršilo zadaj za sovražnimi (avstrijskimi) linijami, so se dogajali resni nemiri med regimenti raznih narodnosti. Tipičen dogodek se je vršil na Jesenicah, na Kranjskem, kjer se je srečal oddelek nemških čet z 36. bataljonom 27. regimenta, ki je sestavljen čisto iz slovanskih vojakov, ki so peli svoje narodne himne.
Nemci so začeli zasramovati Slovane in začel se je divji boj. Druge čete so bile poslane na postajo in slovenski vojaki, ki so bili premagani, so bili zaprti v železniške vozove ter poslani na fronto pod spremstvom nemških stražnikov."
Nesrečen oče.
Pred kratkem se je vsled obupa in žalosti z britvijo umoril 64-letni, v Chicagu živeči delavec E. Dralleim je imel ženo in osem otrok. Ker so mu tekom let vsi pomrli, ga je gnala žalost v smrt.
_
iILO
Izhaja vsako sredo.		
Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jedaote v Združenih državah anferiških.		
Uredništvo in upravništvo: 1961 West 22nd Place Telefon: Canal 2487.		Chicago, 111.
•	Naročnina: .	...........*0.96
		........... 1.60
		
OFFICIAL ORGAN of the x ' GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA		
Issued every Wednesday.		
Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America.		
1951 West 22nd ^lace, |	OFFICE: Phone: Canal 2487.	CHICAGO, ILL.
For Members, per year	Subscription rate:	...........$0.96
		____1.50
For Foreign Countries .	........................	...........2.00
		
r

RAV vesele in zadovoljne velikonočne praznike vsem članom in članicam, čitateljem in sotrudnikom lista želi in vošči:
UREDNIŠTVO
"Glasila K. S. K. Jednoie"
J
Velika noč 1918.
vlavček Simon Gregorčič v nesmrtni pesmi "Veliko-
Prišla je zopet pomlad in prišla jo zopet v mirnih časih tako lepa in ycsela Velika noč. Tod.i tudi letos se je ni mogoč«vrado-vati ,kajti svetovna vojna traja se vedno, traja že celili -i-4 mesecev in še vedno nič ne kaže, da ji bo v doglednem »"asu konec.
Ko smo obhajali predpredlan-sko, predlansko iu lansko Veliko noč smo mislili in upali, da bo minula krvava Velika noč morda zadnja? A varali" stfio se. Prav letošnjo Velikonoč se bije namreč v svetovni zgodovini najstrašnej sko bitko, bitko za osvobojenjc j 11 pravice vseh narodov in za dosego svetovne demokrat ije. Morda, morda bo res letošnja Velika noč zadnja tako žalostni iii krvava? Da bi res kmalu po tej Veliki noči vstali na noge vsi dosedaj teptani mali r»?rodi in bi prepevali skupaj svojo Alelujo!--
V velikem zmagoslavnem spevu, se bo" slišalo med temi narodi morda tudi '4Alelujo" našega vstalega slovenskega naroda, ki trpi že stoletja pod težkim tujim ja~monk
Narodno vstajenje Slovencev nam je dokaj živo in prekrasno očrta! naš nepozabni pokojni goriški svoji
nočna." Kar se je pričel zadnji čas buditi in vstajati tudi naš slovenski narod v stari donflovini, se-nam zdi umestno, da prinašamo v letošnji velikonočni številki to značilno prerokovanje goriškega slavca v obliki pesmi. Ce bi dane-naš nepozabni Simon Gregorčič vstal iz groba,'ali da bi še živel, bi mu gotovo veselja poskakovalo srce, kajti dan narodne Velike noči za Slovenec se v resnici bliža. Nad našimi, s krvjo oskropljc-nimi slovenskimi livadami, holmci in griči se dviga in prikazuje polagoma svitla zarja, — zarja osvobojenja slovenskega naroda; ta zarja se bo pa po vojni pretvorila v bliščeče solnce samostojnosti, sreče in narodnega blagostanja. Pokojni Simon Gregorčič je že v drugi svoji preroko-valni pesmi "Soči" uganil, kaj vse bo morala prestati naša st.i-rokrajska mati Slovenija. Skoro gotovo in upajmo, da je Gregorčič tudi v. svoji velikonočni peu-iiii uganil in pogodil resnični vstajenje slovanskega in našega
slovenskega naroda.--
Ve« krščanski svet se raduje letošnjega velikonočnega praznika v večji meri. kot pa lansko leto. In čemu? Zibeljka krščanstva, sv. mesto Jeruzalem je bilo namreč lansko leto dne 10. decembra iztrgano iz turških rok. Po preteku več stoletij vihra danes nad zidovjem Jeruzalema zopet zastava sv. križa, namesto / turškega polumeseea. Letos na Velikonoč
se bodo radovali kristjani zbrani v Jeruzalemu, kajti mesto, kjer je naš Izveličar trpel, umrl in vstal od smrti ni več v mohame-danskih, temveč v krščanskih rokah in bo tako ostalo gotovo še nadaljnja stoletja.
Sedanja svetovna vojna bo o-stala vsled tega osobito vsemu krščanskemu svetu v živem spo minu.
Dne 6. aprila bo poteklo leto, odkar so stopile tudi Združene države v vojno. Kratka je sicer ta doba, a tudi neizmerno dolga. Veliko se je med tem časom iz-premenilo---Naši vrli sinovi strica Sama se dandanes borijo že na sovražni fronti, padajo vsled ran in umirajo.--.—
Prvič v svetovni zgodovini se je pripetilo ,da je videti tudi ameri-kanskega vojaka, ki se bori na evropski fronti. In med temi sc nahajajo tudi naši vrli slovenski fantje. Odzvali so se namreč klicu vlade in domovine, ter so šli branit čast naše neomadeževanc zvezdnate zastave, ki je simbol svobode, poguma, in kreposti. S krepostjo in pogumom bodo naši vrli ameriški bojevniki pripomogli doseči svetovno* svobodo ali demokracijo, za katero se tudi naša nova domovina bojuje. Ne vsled časti, ne vsled gospodarstva, ne vsled dobička; temveč edino iz ljubeAi in nagiba do svetovne svobode. Dal Bog, da bi se to upanje in ti načrti v doglednem času popolnoma uresničili!
Zdaj dih jim je prost in lahko jim
srce, MkHHT Zdaj bati ne bofe se treba; Zdaj četa, pri grobu veselo sedp, Za "zemlje pokopanca žreba . . .
A groza pogrebcem! Cuj, sflen potres!
Odpirajo davni se grobi, — Razdrl velikan naš mrtvaško je vez,
In dviga se v jasni svetlobi.
Kdo on je, ki vstaja čez veke na dan?
Kdo ta je junak velikanski? Poglejte v obraz mu, obraz vam
je znan; Ta narod je, — narod slovanski!
Kaivarijo svojo naš rod je imel In dneve prebridke je zor zažarel, A zdaj mu rešitve je zor zažarel, Napočil mu dan je vstajenja!
Da, vstal, resnično, mogočen, častit,	• Uničil naklepe je črne; Grozi naj, hrumi naj sovražnik srdit,
Slovan se mu v grob več ne vrne!
On, kteri ga vzbudil iz grobnih je tmin,
Za dela ga slavna je vzbudil, In svet se svetlobi njegovih vrlin In delom velikim bo čudil.
Kalvarijo svojo naš rod je imel, Zdaj rešuje raduje se zore; A dan še slavneji mu bede prišel: Dan oljske prišel mu bo gore.
Kot z oljske sc gore je vzdignil gospod
V	nadzemeljske jasne višave, Povzdigniti mora se krepki naš
rod
V	višave moči in pa slave!
Mi, bratje, pa z dtlom priprav-
Ijajmo zdaj To silno slovansko mogočnost, In z duhom poroškim nazdrav-
ljajmo zdaj: Na slavno slovansko bodočnost!
kladniškega tajnika Združenih držav W. G. McAd<}0 in v prepričanju, da se boste odzvali temu pozivu, gnani od Želje, da zopet pokažete svoje domoljubje, svojo lojalnost in varčnost vas ulju-dno prosim, da vaša organizacija aH cerkev takoj stori potrebne korake, da postane na popolnoma organiziran način zaposlje-na v kampanji za tretje "Posojilo Svobode.
Posebni odbor, že imenovan ali imenovan brez odloga, naj se takoj sestane ter odloči načrte za popolnoma sistematizirano delo.
Vdani
FRANK R. WILSON, publ. ravnatelj.
Velikonočna.
Zložil Simon Gregorčič.
Stoletja je trpel velliki trpin In težki ga žulil je jarem; Tvedaj pač izteče mu čas bolečin, Bo večno li trpel po starem?
Evropi bil živ, nerazrušen je zid, Ki divje odbil je barbarstvo, Stal (sebi v pogubo, sovražniku v prid)
Omiki je, svobodi v varstvo.
Od vekov človeštvu dobrotnik je bil,
In zdaj je še svetu dobrotnik;
A svet mu zato le nasprotnik je bil,
In še mu zaklet je nasprotnik.
On dober in blag je,krotak in mi-ran, —
Čemu pač ta srd nad orjakom?
Prevelik je, torej je tujcem stra-šan,
Bogat je, roj tujcev pa — lakom!
Zato pa je riklcnil sovražni njih svet:
"Raz zemljo orjaka zatrimo,
Da mine nas groza in večni trepet,
Da svet si njegov razdelimo!"
Združili vso moč so, ves divji svoj gnev,
In trli junaka krvayo,
In njemu, ki venec zaslužil kraljev,
Nabili so trnjev na glavo. *
Zadali so tisoč morilnih mu ran,
Pač moral bo iz&rvaveti!
A krepek, a silen je ta velikan'
In hitro jim neče umreti.
Še živega torej pod črno zemljo
Zagrebejo z roko sovražno,
S pečatom in kamnom gomilo za-pro,
In s četo obdajo jo stražno.
Tretje vojno posojilo. Poziv vlade Združnih držav.
Italijani in Jnaoslovan-sko stališče.
Urad zaklad, tajnika. .
Zakladniški department.
Washington, D. C., 16. marca 1918.
Klubom, društvom, organizacijam, cerkvam itd. v Združenih državah.
Gospodje:—
V namenu, da sc dovede to vojno do zmagovitega sklepa za čast in pravice Amerike in za prostost sveta, smo pozvali vašo vlado, naj skuša dobiti nadaljni denar in v tem namenu je razpisano tretje "Posojilo Svobode."
Kampanja za to posojilo bo o-tvorjena dne 6. aprila 1918, na dan prve obletnice našega vstopa v vojno.
Amerikanci tujega rodu ali po-kolenja, posamič ter potoni svojih organizacij, lož, cerkva itd. so podpirali prejšnji dve "Posojili Svobode" na način, ki je bil zame vir globoke hvaležnosti.
Prepričan sem, da bo našlo tudi tretje "Posojilo Svobode" njih podporo in sicer brez ozira na vero, spol, star6st, rojstni kraj ali pokolenje.
Da bo to posojilo uspešno kot ga želimo, je trema napraviti in vdejstviti organizirane in skoz-inskoz sistematične napore. Vsled tega je največje važnosti, da stopijo vsa organizirana zastopstva v bodočo kampanjo za tretje "Posodilo Svobode."
Resno upam, da bo deležna vlada tega sodelovanja v največji meri.
(Pečat.)
W. G. McADOO, i 1
zakiadniški tajnik.
VOJNO- POSOJILNA ORGANIZACIJA.
Urad publicijskega ravnatelja.
Washington, D. C., 16. marca 1918.
Klubom, društvom, organizacijam, cerkvam itd. v Združenih državah.
Gospodje:—
Z ozirom na zgoraj navedeno prošnjo vaše vlade, izdano od za-
Glasovi, ki so se širili že dalj časa o spremenjenem stališču i-talijanskega mišljenja napram Jugoslovanom in njihovim zahtevam, so dobili konkretno obliko v dogodkih, ki so se vršili v zadnjem času v Londonu. Mi z zadovoljstvom konštatiramo, da je stališče, ki ga je zavzemal Jugoslovanski Odbor v Londona od vsega početka, in katero je zahtevalo popolno priznanje narodnosti in narodnega samoodlo-čevanja, kakor je bilo to izraženo v poslanicah predsednika Wil-sona, popolnoma zmagalo in da je Italija s svojo lastno odločbo stopila med pobornike za osvo-bojenje vseh podjarmljcnih narodov Avstro-Ogrske.
O razvitku pogajanj za ita-ljansko-jugoslovanski sporazum je prejel Jugoslovanski Narodni Svet uradna naznanila iz Londona, iz katerih podaja slovenski javnosti sledeče podrobnosti. Andrea Torre, član italijan sjkega parlamenta in od poslanik novo ojmovanega odbora za spo razum med podjarmljenimi naro ^i Avstro-Ogrske, je prišel pred nekaj časom iz Rima v London. Odbor, kojega odposlanik je g. Torre, je sestavljen iz najupliv-iiejših osebnosti v italijanskem parlamentu in med italijanskimi časnikarji v svrho sporazuma z Jugoslovanskim Odborom v Londonu.
Pogajanja med predsednikom Jugoslovanskega Odbora. Dr. Trumbičem, ter tg. Torre-om, so trajala celih šest dni. Dr. Trum-bič je stal neomajno na tem stališču Jugoslovanskega Odbora: "Želimo sporazum in smatramo ga potrebnim, a ne moremo privzemati nikake formule, s katero bi se magari tudi na najindirekt-nejši način priznavala z naše strani loncfonska konvencija. Mi stojimo trdno na podlagi Krfske Deklaracije." (Kakor je znano, so bili v omenjeni londonski konvenciji priznani Italijani od strani zaveznikov izvestni deli našega ozemlja.)
Stališče Dr. Trumbiča je bilo privzeto kot podlaga nadaljium pogajanjem, v katerih je bil utrjen sledeči princip splošnega i-taljansko-jugoslovanskcga sporazuma.
1)	• Zastopniki teh dveh narodov priznavajo, da je neodvisnost jugoslovanskega naroda in njegovo združenje življenski interes Italije, kakor je neodvisnost iu združenje Italije v interesu jugoslovanskega naroda. S tega stališča se zastopniki zavezujejo, da bodo osredočili vse svoje delovanje v to, da bodo tekom vojne in za časa miru udej-stvovane te vrhovne zahteve njihovih narodov.
2)	Proglaša je, da je osvobo-jfenje Jadranskega morja in njegova obrana od vsakega sedanjega in bodočega sovražnika živ-ijenskega pomena za njihove narode.
3)	Zavezujejo se rešiti prijateljsko in v interesu dobrih od-nošajev med obema narodoma poedinosti spora na podlagi načela narodnosti in pravice narodnega samoodločevanja, ter na način, da ne bodo trpeli interesi nobenega Od obeh narodov.
4)	Delom enega naroda, ki segajo v meje drugega naroda, se bo priznalo in garantiralo pravo spoštovanje njihovega jezika in njihove kulture ter svobodni razvitek njihovih moralnih in gospodarskih interesov. *
Ta sporazum se mora razširiti na vse podjarmi jene narode Avstro-Ogrske na podlagi sledečih splošnih načel: . 1) Vsak narod, ki teži za svojim državnim in narodnim zdru-
> *
ženje, ima neoporečno pravieo do popolne gospodarske in politične neodvisnosti.
, 2) Vsak od teh narodov priznava, da je Avstro-Ogrska glavna ovira uresničenju njegovih teženj ter njegovih pravic.
3) Vsi se zedinijo v tem, da
medsebojno pomore j o v borbi za svoje popolno osvobojen je od skupnega neprijatelja, da *bodo mogli doseči popolno narodno združenje v svoji svobodni državi.
Ko bo ta sporazum uradno privzet od italijanske in srbske vlade, prešlo se bo k akciji. Najprej se bo priredila javna vzajemna manifestacija v Rimu, Parizu in Londonu za osvobojenje potlačenih narodov Avstro-Ogrske, pri katerih bodo sodelovali zastopniki Jugoslovanov, Čehov-Slovakov, Poljakov in Rumunov, kakor tudi zastopniki Italije, Francije in Anglije.
Njiva.
Žena gospodarja Pšenice je bila mlada, rdeča in visoka. Njene široke, polne lakti so se bleščale od znoja in solnca, ko se je sklanjala k žitu in vihtela srp. Ruta zvita in zvezana za tilnikom, ji je nemirno drhtela na glavi, močna in mehka pleča so kipela pod znoj no srajco.
Dolga in široka njiva je bila vsa zlatoklasa in je šumela in vr-šela. Cela vrsta urnih žanjic se je gnala za žitom in njihova pisana krila in živobojne rute so lahko vztrepetavale v sapi. Srpi so zveličali, rezali hrustali bilke, slama se je lomila, in težko klasje je trudno legalo v razore. Nad poljem so plavali beli in čisti oblaki; imeli so veselje nad bogatimi njivami in so v tihi zadovoljnosti šli za gore. A visoko nad njimi je hodilo solnce svojo sinjo in bleščečo pot.
Vroče je bilo popoldne, in zrak je plapolal in gorel, ko se je žena gospodarja Plenice sredi rumene ječmenove njive, vsa potopljena v klasje kakor v zlato reko, nenadoma vrgla pokoncu, visoko vzdignila glavo, da ji je zdrsnila ruta z las, in je dvoje težkih, rjavih kit padlo čez tilnik in se razvilo po hrbtu. Zakričala je, vrgla srp i zroke iu se z obema rokami i zgrabila za čelo. Zakričala je z nova, široko odprla oči, sakrožih ž njimi po zraku in omahnila vznak na njivo. Gospodar Pšenica je bil pri vozu in je nakladal ječmen, ko zasliši bolni krik svoje žene, ki je bil tak, da sta celo konja pozorno zastrigla z ušesi. Pritekel je k njej brez sape in pokleknil k njenemu drgatajoččmu telesu. Njena zenica je bila skrita nekje pod obrvjo, in kalna-be lina je strmela v praznoto. Vsa je | bila v hladnem znoju. Iz njenih ; lic je izginjal in ugašal rožni lesk in kakor luč pred senco se je umikala goreča rdečica mrzli bledobi.
"Maniea moja Mauiea zakaj mi napravljas to žalost!"
Jokal je gospodar Pšenica, ko je vzdignil svojo ženo in jo v rahlem objemu nesel na voz. Poslal ji je v rumenem, bogatem klasju in jo peljal domov.
"Kaj ste naredili moji ženi?" je vprašal ženjice. • "Kaj smo ji naredile? Me nič! Solnce jo je ubilo."
In v resnici; Zdelo se je: da se je nebeški zlati kralj razjezil nad mlado gospodinjo. Njegov pogled je izzorcl žito, zato se je maščeval nad njo, ki si je lastila njegovo bogastvo.
Zvečer je gospodarju Pšenici umrla žena. Mehak in dehteč je bil njen mrtvaški oder. Postlan je bil z zlatim žkom, in veneče njivško cvetje in sveže zrnje je dišalo po hiši. Kropili so jo s klasjem ,ker se je tako zdelo prav
hlapcu Boštjanu.
•
Gospodar Pšenica je hodil po hiši in pest oval svojega sina. Velika žalost je kakor težka senca ležala na njegovem moškem in zdravem obličju in zdelo se je, dr. je to dete nebogljeno pretežko njegovim krepkim rokam, zakaj prsi so se grudile in pleča so se ključila. Gledal je na sina, in kakor ena sama solza je bilo njegovo oko. Solza je težka, ali se ne utrne, kakor se ne utrne zvezda z nočnega neba. Vzdih je v srcu, ali na dan ne pride, zakaj priklenjen je s črnim pogumom.
Sinovo lice pa se je smejal©, in bleščale so se njegove oči, in nje-
gova ustna kakor izdolbena če-šnjica so gorela in žgolela.
Gospodar Pšenica je mislil na, pvojo ženo. Lepa in visoka, le za spoznanje manjša od njega je hodila pred njegovimi očmi. Milo in mirno njeno obličje se mu je smehljalo s tiho resnostjo, in sveta je bila njena ljubezen. Bila je še kot deklica zmeraj resna, nosila je črno pečo v znamenje žalovanja, ko jo je spoznal. In takšna je zdaj vstala v njegovem spominu. Ne kakor nevesta, ko je rožna in kipeča v lepoti in zdravju, sedela s svati na njegovi strani, Ni ga obiskala kakor žena v nočeh ljubezni, vsa vroča in sladka, razgaljena in svetla kakor poljana belega cvetja, na katero je lahko dehnila bagrena zarja in ga nežno oblila s plahim plamenom. Sedaj ni ljubila na svojih posetih, temveč je žalovala za svojim sinom, ki ga je morala zapustiti. In v svoji togi je premišljevala, kdaj pride ponj in ga vzame s seboj. Gospodar Pšeniea je krepko objel svojega sina v strahu da ga ne izgubi. Otrok je zakričal in zaklical na pomoč. In gospodar Pšenica je vedel, da je mati slišala njegov klic, nagnil se je k njegovemu obrazu in ga s pogledom prosil, naj utihne.
In potem je videl svojo ženo v zadnjih vzdihih. Otroka je imela na prsih. Gospodar Pšenica je slišal, kaj so tedaj goVorile njene oči, kaj se je bleščalo v njihovi rosni globini. Slišal je njene misli, in zdaj je vedel, da pride mati takoj po sina, ako bi mu dal takfcuo mačeho, ki bi ga ne ljubic la, ki bi ga česala z železnim glavnikom, niu pekla kruh iz pepela in s peskom nastiljala posteljo. Ljubeznivo in z materinsko nežnostjo je pestoval sina in v srcu je prosil svojo ženo, naj mu ga pusti
•
Zagrmela je vojska. Završčala je silna, črna ptica. In gospodar?
Sina je zapustil in šel, šel je s solzo. "Kje ste njive, kje je moje polje, duša mojega srca, je tebi bel je, ko brez sina pridem k te-
I bi?"
Lepi so lesovi, in prostost viharja, bi je jo se, rjo ve jo, šume v večerni molitvi največjo slavo.
Kje je tvoje hrepenenje, moj gospodar?
Ovada.
Anglež in Amerikanci sta se skupno v eni in isti kabini velikega parnika peljala iz. severne Amerike v Evropo. J)a sta se morala zadovoljiti z enim stauov-valskim oddelkom, je bilo, krivo, ker je bil parnik prenapolnjen. Imela sta sicer vsak svoje ležišče, a vsled tesnobe prostora sta si vendar bila drug drugemu v nadlogo. Ko sta piespala prvo noč, je bil Amerikanee prvi na nogah. Takoj se je začel umivati pri skupni umivalni mizi, kjer si je bil prej zvečer Anglež pripravil svojo »četk o za zobe obenem z zobnim praškom. Komaj ju Aincri-kancc zapazi, že sc ju prav podo-nvače pesluži. Angleža je sopotni-kova predrznost silno jezila, a reči ni hotel nič; delal se je spečega in je premišljeval, kako bi ne-sramtneža izplačal. Amerikanee je bil z oblačenjem že skoraj go-tcv, ko je Anglež vstal. Mirno je sedel na stol, dal umivalno* skledo pred sebe na tla in si začel namakati noge; nato je \zel ščetko, potrosil si praška na noge in med prste in si začel najspodnjcNi del spodnjih udov čistiti, da jc Ščet-ka kar letela izmed dveh prstov in zopet nazaj. Amerikanee je začuden gledal Angležcvo početje, dobil je neke posebne neprijetne počutke iu je naposled vprašal:
"Kaj taeega pa y?s nisem videl! To je najunuazanejša vpo-raba zobnega čistila. Ali se niste morda zmotili?
"O ne — celo ne!' odg nori! je Anglež z veliko prijaznostjo in se v duhu smejal dolgemu obrazu Amerikanca. "Mogoče še res niste videli takšno pripravo rabili za noge, a rečeni vam, da imam ja vsako jutro ta opravek in vedno sem čil pri nogah. Ta Seetka mi je osnažila noge že najmanj
stokrat."
Amerikanee je začel debelo požirati in je urno hitel pri duriu ven.	■
Za moža, ki zna in hoče, ni na
svetu nič nemogočega.
•
Kdor je preveč besedičen, ta nima prilike dospeti do vspeha.
K# S. K*
Ustanovljen« t JoMetn, I1L, dne 2. aprila 1804. Inkorporirana v JoHatu, državi Illinois, dna 12. jamarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. TsUfom 1048
od ustanovitve do 1. marca 1918 skupna izplačana podpora
SM5M85.32
GLAVNI TTBADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
I.	Podpredsednik: Joseph Bitar, 805 N. Chicago St., Joliet, HI.
II.	Podpredsednik: Math Jerman, 321 Palm St., Pueblo, Colo. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St„ Joliet, HI. Glavni blagajnik: John Grahek, 1912 Broadway, Joliet, III. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620—10 St., Waukegan, 111. Pooblaščenec: Balph P. Kom pare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. Vrhovni sdravnik: Dr. Martin Ivee, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZOBNI ODBOB: Josip Dunda, 704 North Baynor Ave., Joliet, 111. Martin Nemanich, 1900 W. 22 St., Chicago, 111. Math Kostainiek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. John Mravinte, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. Frank Frančič, 420 — 4. Ave., Milwaukee, Wis.
POBOTNI ODBOB: Mihael J. Kraker, 614 E. 3rd St^ Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, HI.
PBAVNI ODBOB:
Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Joseph Buss, 6619 Bonna Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Bock Springs, Wyo.
UBEDNIK "GLASILA K. S. K. JE D NO TE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon pisarne: Canal 2487.	Telefon stanovanja: Canal 6306
Vsa pisma in denarne aadeve, tikajoče se Jednote naj se poiiljajo na glav nega tajnika JOSIP ZALAB, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLA8ILO K. S. K. JEDNOTE, 1951 W. 22nd Place, Chicago, BL
paamo pregleda onih 26 društev, za napredek Mladinskega oddelka. Žal mi je, da moram konštatirati, da je res še 26 društev, ki nimajo niti enega otroka vpisanega v ta prekoristen oddelek. Kaj temu vzrok ? Zakaj tudi ta društva ne stopijo v delokrog onih, ki se dan za dnevom trudijo za pridobitev novih mladih moči, ki so edina pomoč za dolgotrajen obstanek naše mogočne organizacije K. S. K. J. Na delo, dragi moji »obratje in soseatre! Ne zaostajajte za drugimi! Pokažite, da Vam je napredek organizacije pri srcu! Stopite v vrsto ostalih marljivih delavcev in delavk! Vzemite si za vagled zgoraj označeno število novo pristoplih otrok, ki so bili vpisani tekom enega meseca in pol. Naj Vam da to število (300) korajžo in pogun. Dokler je mogoče pri enemu društvu dobiti lepo število oitrcik, #zakaj bi ne bilo mogoče tudi pri drugemu društvu!? Triindvajseti mesec že teče, odkar se je vstanovil Mladinski oddelek. Naj bode teh 23 mesecev Vašega odlašanja dovolj! Ne stojte več odstranjeni. Pridružite se za napredek delujočim društvom. Dosti dolgo ste že odlašali; ne odlašajte torej več! Agitirajte in pridobivajte novih mladih moči članov in članic. Mogoče mislite, da je to delo jako naporno; toda ne bojte se, ni tako težavno kakor si mislite. Poskusite in videli bodete, da bode šlo.
K sklepu še enkrat izrekam najlepšo zahvalo v imenu glavnega odbora vsem, ki ste se do sedaj trudili za napredek Mladinskega oddelka. Upam, da bodete tudi v bodoče neumorno delali za procvit tega prekoristnega oddelka, društva pa, ki do danes še niso ničesar storila v tem pogledu, prosim in želiji, da se podajo na delo in pridobijo kolikor veliko število mogoče novih, madih članov in članic.
' Z bratskim pozdravom sem Vam vdani sobrat,
Jos. Zalar, gl. tajnik.
Glavni urad 20. marca 1918.
r
mmmmmmm
M
ESELE in zadovoljne velikonočne praznike želim vsem cenjenim članom in članicam Jednote!
PAUL SCHNELLER
Glavni predsednik K. S. K. J.
W&mfavtmsWmwmW

W7/ ESELE in /^N srečne, ter
zdrave velikonočne praznike želim vsemu cenj. članstvu JEDNOTE!
JOSIP ZALAR
d. tajnik K. S. K. J.
mmmmmmmm
IZ UBADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE.

¥1	—-s
J Društvene vesti in dopisi. J
Ker navzlic moji opetovani prošnji še dosedaj niso poslali nekateri tajniki natančnih naslovov članov-vojakov, jih prosim s tem uljudno slednjič, da naj storijo to dolžnost.
Ne gre se pri tem kako uslugo napram meni, tu se gre za plemenito stvar, katero hoče naša K. S. K. J. letos prvič v svoji zgodovini izvršiti in sicer, da bo poslala vsem svojim vrlim sinovom, ki S3 borijo za našo domovino in našo zvezdnato zastavo — skromno darilce za piruhe.
Dosedaj ima naša K. S. K. J. 103 (sto tri) vojake deloma v raznih taboriščih, deloma že na fronti. Število naših članov vojakov mi je znano, ne vem pa še cd vseh teh natančnih naslovov. Rad bi videl, da bi se vsem na enkrat poslalo piruhe, katere imamo že odbrane in bodo gotovo razveselili naše vrle in hrabre sobrate vojake. Če morda kak tajnik ne ve naslova, naj'mi vsejedno to sporoči, da se bo morda lahko darilo poslalo dotičnemu članu vojaku kasneje. Torej cenj. gg. tajniki vpoštevajte ta moj poziv, oziroma prošnjo!
K sklepu pozdravljam in voščim vsem našim sobratom-vojakom v imenu gl. odbora in v imenu vsega članstva K. 8. K. J. prav vesele velikonočne praznike, ter želim, da bi hrabro in neustrašeno branili čast naše domovine, da bi se pa tudi kmalu zmagoslavno vrnili nazaj v našo sredino; saj vas bomo sprejeli zopet z odprtim srcem in z odprtimi rokami. Živeli vsi vrli ameriški — slovenski sinovi in posinovljenci strica Sam-a! *
Za gl. odbor K. S. K. J.
JOSIP ZALAB,
gl. tajnik.
« .
UBADNO POTBDILO
doneskov za piruhe članom-vojakom. VI. izkaz.
V zadnji šle v. izkazana svota .........................$210.50
Dr. sv. Jan. Kerstn. 14, Butte, Mont.......$10.00
Dr. sv. Jožefa 57, Brooklyn, N: Y........... 5.00
Dr. Marije Čist. Spoč. 85, Lorain, Ohio....... 5.00
Dr. sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111....... 5.00
Dr. sv. Jan. Krstn. 143, Joliet, 111........... 5.00
I)r. sv. Lovrenca 63, Clevland, Ohio......... 3.45
Dr. sv . Ane 105 New York........... 5.00
Dr. Mar. Pomagaj 78 Chicago, III. . . . 9.25
$ 47.70
Lokalne vesti.
—	Nekatera naša domača društva so izrazila željo, da bi se letos na velikonočno nedeljo rada korporativno vdeležila slovesne sv. maše ob 10. uri, kakor je bila to že pred leti lepa navada.
Vsem tem društvom naznajam, da naj se zberejo prihodnjo (velikonočno) nedeljo točno ob 10. uri ,dop. v cerkveni dvorani ;sv. opravilo se prične kakor običajno ob četrt na 11. uro. Člani društev, Jri bodo v vrstah prikorakali • v cerkev naj zavzamejo morebiti še prazne prednje sedeže pred obha-jilno mizo, drugi naj se pa lepo u-vrste spredaj pred oltarjem in v sredini cerkve to pa radi lepšega reda, ker bo to nedeljo gotovo cerkev polna vernikov.
. A. So jar, župnik.
—	Slovensko žensko podporno društvo Marije Pomagaj št. 78 K. S. K. J. Chicago, 111., bo vpri-zorilo tretjo soboto in tretjo nedeljo prih. meseca to je dne 20. in 21. aprila zvečer ob 8. uri v slovenski cerkveni vse zanimivo in času primerno narodno igro "Junaške Blcjkc". V tej igri bodo nastopile same
Skupaj prejel . . Iskrena hvala! Joliet, 111. 22. marca 1918.
.$258.20


JOSIP ZALAB,
gl. tajnik.
Kampanja Mladinskega oddelka, s katero se je pričelo pri krajevnih društvih naše Jednote 1. febr. t. 1., obnesla se je do sedaj nepričakovano lepo. Od 1. februarja do 20. marca vpisalo se je v Mladinski oddelek častno število 300 (tristo) otrok. To število jasno kaže, kaj vse je mogoče napraviti, če so uradniki in uradnice krajevnih društev marljivi delavci in detfvke. Vsa čast in priznanje cenjenim uradnikom in uradnicam, kakor tudi vsem članom in članicam, ki so do tega lepega števila novih članov in članic pripomogli.
S ponosom naznanjam, da šteje že skupno število članov in članic Mladinskega oddelka z današnjim dnem 3396, katerih čisto denarno premoženje znaša $6,966.76. Te številke naj dajo nov pogum vsakemu posameznemu članu in članici, jla z največjo močjo in silo deluje za
ženske, članice društva tem poročamo kasneje.
OPOMIN. Iz urada dr. sv. Janeza Krst. št. 14 Butte, Montana.
S tem opominjam vse člane in članice našega društva brez potnih listov in na potnih listih izven Butte, da se pravočasno zgla-sijo pri društvenemu tajniku in plačajo zaostale mesečne prispevke in ponovijo potne liste za nadalje, drugače se bo ravnalo z njimi po društev, in Jednotinih pravilih. V-jtfkdo dobro ve, da društvo ne bo nobenega člana čakalo yeč kakor 90 dni, torej vsak dobro zna,, kaj mora aarediti. Tudi opominjam vse člane in članice tu in v okolici Butte, da mi naznanijo vsako izpremembo bivališča, oziroma svoj stari in novi naslov, da dr. tajnik zna, kje iskati člana v slučaju društvenih zadev.
Cenjeno članstvo dr. Svetega Janeza Krst. štev. 14! Brez opomina vsak dobro ve, da se nahajamo v času pred Veliko nočjo, torej je vsak član in članica dolžan (na) po pravilih K. S. K. Jednote izkazati se s spovednim listkom o pravem času; kateri se ne bo izkaizal da je opravil svojo vensko dolžnost, ga čaka kazen suspendacije po pravilih Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote.
Ako kateri član ali članica našega društva ne dobiva Glasila na svoj pravi naslov, ali sploh nič, naj se zglasi na naš društev, urad, ker na vsa vprašanja odgovarjam točno.
S sobratskim pozdravom
Peter Gergich,
tajnik dr. štev. 14 Butte, Mont. * 67 Plum Str.
liki noči, kot je bilo to v običaju že prejšnja leta. Spovedovati se bode pričelo že v soboto zvečer, to je <Jne 20. aprila in 21., v nedeljo, zjutraj ob osmi uri, bode sv. maša in skupno sv. obhajilo. Opozarja se one člane, in članice, ki sto stanujoči tu v bližini, da naj opravijo epoved že zvečer, da tako nudijo priliko oddaljenim čla-no in članicam opraviti spoved zjutraj pred sv. mašo. Kot je bilo na seji določeno, se bomo zbrali v šolski dvorani in potem odkorakamo skupno v cerkev, kjer bode sv. mašil in skupno sv. obhajilo. Kar se pa tiče spovednih listkov, se pa naznanja članom in člani -cam, da bode vsak (a) član(ica) dobil(a)xpovedni listek od spovednika. Ti spovedni listki bodo dokaz, da so člani(ce) res zado -stil (e) svoji dolžnosti, katero se zahteva od katoličana (ke), da sprejme enkrat v letu sv. Rešuje Telo, in obenem zadosti tudi pra-vi(onj.X. S. K. Jednote. Opozarja se pa člane (ice), ko dobe spoved-dvorani na^ ni listek, da naj vsakdo zapiše svoje ime na listek in ga potem tajniku odda.
Ravno tako opozarjani vse one Več o člane in članice, ki so na potnih listih, da naj opravijo velikonočno dolžnost in mi poteni pošljejo listke, da so resnično opravili spoved, da bodem potem lahko se -stavil poročilo o izidu velikonočne spovedi in poslal duhovnemu vod-ii K. S. K. Jednote v pregled, kot zahtevajo pravila K. S. K. J.
Kdor izmed članov(ic) bi pa morda zaostal (a), da ne bi opravila) velikonočne dolžnosti, in ako bodo zaradi tega nastale kake posledice, se takemu članu (ici) ni potreba hudo vati na tajnika društva ali duhovnega vodjo K. S. K. J., ampak naj se huduje sam(a) nad seboj, ker je vsak(a) tak(a) član(ica) sam(a) kriv(a) tega, zato ker se ni hotel (a) podvreči pravilom K. S. K. J.
Kdor bi se pa morda ne ho -tel(a) pokoriti društvenim, oziroma Jednotinim pravilom, pa jaz nobenega člana(ico) v to silil ne bodem; ako morda niso pogodu kakemu članu (ici) pravila od strani društva ali Jednote, zato, ljer so sestavljena v obrambo katoliške, vere, oziroma da ta pravila spodbujajo clane(ice) k temu, da opravljajo svoje verske dolžnosti in kdor se nikakor noče po teh pravilih ravnati, mu je pa odprta svobodna pot za odstop iz društva in Jednote.
Voščim vsem članom in članicam K. S. K. J. vesele velikonočne praznike in obilo piruhov. Z bratskim pozdravom
John Krek, tajnik.
fitev. 29 Joliet, IH. žalostno vest, da nam je nemila smrt iztrgala iz naše sredine enega izmed najboljših članov društva — sob rat a John Stefanich, ki je dne 12. t. m. aapnustil to našo solzno dolino.
Pokojni sobrat Stefanich je bil rojen leta 1874 v vasi in fari Dra-gatuš na Belokranjskem; k našemu društvu je pristopil dne 25. marca 1. 1900. Tu zapušča žalujo čo ženo in 8 preskrbljenih otrok. Prejel je kakor dober član društva skupno sv. obhajilo dne 10. marca t. 1. skupno z društvom.
Bil je več let gostilničar tukaj v Jolietu.
Dne 12. marca, ko je zaprl gostilno ob 11. uri zvečer in se podal kot po navadi domov, di je vzel mal povečerk, ali prigrizek, da bi lažje zaspal ;nakar se je vlc-gel v posteljo, začutil je pa takoj hude notranje bolečine, da ni mogel zaspati. V mislih, da se mu bliža zadnja ura, je ustal in šel v drugo sobo k svojim otrokom, da se poslovi od njih. Ko jih je poklical in se tako poslovil, se je zgrudil mrtev na tla.
Ker je bil ranjki sobrat eden izmed najboljših članov našega društva, mu v imenu društva kli Čmo: Počivaj v miru! in: Sveti naj ti večna luč! Ostali njegovi ženi in otrokom pa izražam globoko sožalje! Vsem članom našega društva ga priporočam v molitev in blag spomin.
Pogreb se je vršil dne 16. mar-
ca.
Ob enem tudi naznanjam članom našega društva, da se naj udeležijo v obilnem številu prihodnje mesečne seje, ki se vrši dne 7. aprila t. 1. ker imamo več važnih točk na dnevnem redu in so stvari važnega pomena, zatorej je najboljše, da se te seje udeležijo člani v polnem številu.
S sobratskim pozdravom Martin Težak, predsednik.
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Jožefa, št. 21, K. S. K. J., v Federal, Pa., se tem potom uradno naznanja vsem članom in članicam gori omenjenega društva, da se je na zadnji mesečni seji, ki se je vršila dne
10. marca 1.1. sklenilo, da bo ime |lo društvo skupno spoved in sv.
pridobitev novih članov in članic Mladinskega oddelka. Posebno pa | obhajilo na tretjo nedeljo po Ve-
NAZNANILO.
Iz urada dr. sv. Vida št. 25 K. S. K. J. Cleveland, Ohio se naznanja in prosi članstvo našega društva, da se kolikor mogoče v obilnem številu udeležite na velikonočno nedeljo skupnega korakanja iz društvene dvorane v cef-kev ob V211. uri. Zbiramo se že ob 10. uri v društveni dvorani.
Sobratski pozdrav
Anton Grdina, predsednik.
NAZNANILO.
Zopet moram naznaniti
stvu društva
član-
sv. Frančiška Sal.
NAZZNANILO.
članom društva sv. Barbare štev. 40, K. S. K. J., Hibbing, Minn.
Na seji dne 3. marca 1918 se je sklenilo, da se mora vsak član u-deležiti prihodnje seje vršeče se dne 7. aprila t. 1. v E«parmers dvorani, da se bo glasovalo o resolucijah in da se bo razmotrivalo tudi o drugih \ažn;ii društvenih zadevah.
Torej naj smatra vsak član našega društva to za uradno na -znanilo, ker drugega n? bo dobil; pri tem izgovor tudi ne bo nič pomagal.
John Povsh.i, tajnik.
NAZNANILO.
S tem naznanjam vsem članom in članicam dr. Sv. Srca Jezusovega štev. 70, stanujočim v St. Louisu in oddaljenim iz mesta, da bomo imeli skupno velikonočno spoved dne 6; aprila zvečer od 6. ure naprej, in sv. obhajilo dne 7. aprila ob 8. uri zjutraj med sv. mašo v hrvaški cerkvi na 1014 Chateau Ave.
Torej opominjam in prosim vse člane (ice) da vpoštevajo to moje naznanilo ter pravila K. S. K. J., da naj opravijo svojo velikonočno dolžnost ob pravem času.
Bratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J.
John Mihelič,
tajnik.
NAZNANILO.
Iz urada tajnika dr. Mar. Zdr. Bolnikov štev. 94 Sublet, Wyo.
Gotovo je znano vsem članom in članicam gori označenega društva, da smo se pred nekaj meseci priklopih k oddelku bolniške centralizacije K. S. K. J. in je vsak član (ica) vplačal $2. — tozadevne pristopnine.
Ker se je pa število članov in članic central, bolniškega oddelka znižalo izpod 500, je K. S. K. J. dne 1. marca prenehala s poslovanjem bolniške centralizacije in bo povrnila vplačani denar nazaj.
Na naši redni mesečni seji dne 10. marca se je sklenilo, da pusti vsak član ista $2. — v naši bolniški blagajni; le članice dobijo denar nazaj in sicer se jim bo pisalo to svoto v dobro, ali kot kredit pri društvu. Toliko v pojasnilo, da bo lahko vsak član (ica) vedel (la). Ako pa morda ikedo "Glasila" ne dobiva, naj se pa pri meni oglasi in naj naznani svoj polni in pravilni naslov.
S sobratskim pozdravom
Frank Kramer,
tajnik, box 61 Sublet, Wyo. .
ODGOVOB IN POZIV.
V 66. številki "Prosve;e", na 2. strani, v poglavju: "Iz glavnega urada", je med drugim priobče-no tudi pismo rojaka Frank Pcr-kota iz Milwaukee, Wis. To pismo se glasi:
Milwaukee, Wis., 4. febr. 1913. Cenjeni brat:—
Važno vprašanje radi obvez, ic West Chicago Parka, v katerih je naložen denar jednote, proti obresti. Tukaj v Milwaukee je raztrosil John Prančič, da te obveznice nosijo 5%, ne pa po 4%, kakor je izkazano v računu v Pro -sveti. Ob času revizije pri K. S. K. J. so se pogovarjali, da je K. S. K. J. dobila ponudbo za te obveznice po 5%, pa jih ni hotela vzeti, a naša jednota jih je potem vzela po 4%. Frančič je rekel, da glavni odbor vtakne v žep, kar je čez 4%, in dalje se je izrazil, da "take gospodarje imamo v Chicagu'.
Prosim torej, dajte nam male pojasnila, da Johnu Frančiču, gl. nadzorniku K. S. K. J. zamašimo usta. Ker se jim ni obnesel Tro-štov shod, ki so ga mislili sklicati, so se pa spravili na jednotine bonde. — Z bratskim pozdravom Frank Perko.
Moj odgovor na te neresnične trditve je ta-le:
Pri K. S. K. J. ni nobenega nadzornika z imenom John Frančič; pisec tega pisma mora vsekakor misliti Frank Frančiča, torej mene.
Ni res, da bi jaz kedaj trosil neresnične vesti o S. N. P. J.: re* pa je, da sem na poziv, da naj postanem član S. N. P. J., med drugimi govori navedel tudi dejstvo, da s 1. jan. 1918 pri S. N. P. J. ni bilo nobene obveznice (bondl, ki bi nosila več kakor 4%, (Prosvela od 23. jan. t. 1.) Dalje sem v tej zvezi dejal, da se lahko dobe po mojem mnenju varne obveznice, ki nosijo več kakor 4%. in d? bi bilo v interesu Članstva S. N. P. J., ako bi kupili uradniki te jednote take bonde, ki nosijo več kakor 4%.
Ni res, da sem rekel, da se je ob času revizije K. S. K. J. kdo pogovarjal o istih obveznicah, ki •jih je kupila S. N. P. J.; res pa jo, da sem dejal, da je bil ob času revizije K. S. K. J. na ponudbo kup bondov, ki nosijo po 5% in več obresti.
Ravno tako ni res, da sem jaz rekel, da glavni odbor S. >' 1'. J. vtakne v žep, kar je čez 4% ali več; res pa je, da me je oseba, ki me je nagovarjala, da postanem član S. X. P. J., in s katero sem govoril o tej zadevi, izrečno vprašala, če so glavni odborniki SNPJ imeli kake osebne dobičke, in če bi jaz mogel kaj dokazati; in res je, da sem mu jaz odgovoril. d-°. jaz kaj takega ne trdim in tudi ne mislim trditi, temveč trdim samo to, da se pri SNPJ. noben bond višje ne obrestuje kakor po V/c.
Končno je res, da jaz nisem nikoli in nikjer po Milwaukee razpravljal o zadevah SNPJ.; kajti jaz nisem član te organizacijo in zato ne čutim potrebe za kaj takega. In tudi do navedenega razgovora ne bi bilo prišla, da se je bil agitator SNPJ. zadovoljil z "ne", temveč je hotel na vsak način o deti, zakaj ne bi jaz pristop « % njegovi jednoti.
Ker pa hočem, da se v bodoče ne bodo ponavljali taki ali enaki krivični napadi na mojo osebo, javno poživljam rojaka Perkota, da dokaže svoje trditve, sicer o -stane pred javnostjo lažnik in ob-re koval cc.
Frank Frančič, nadzornik KSKJ.
P. S. Ker me hoče pisec orne -njenega pisma nekako "prifrL -niti" zaradi Troštovega shoda, naj omenim, da naj nasprotniki nikar ne mislijo, da je os*al Tro-štov shod v Milwaukee brez po -sledic; o tem bo dokazala prihodnost, kajti če se ne motim, bo imel Trošt v Milwaukee več shodov in skrbelo se bo, da bodo tudi uspeli.
Hitra pošta.
Dne 19. marca t. 1. je došlo v Chicago, 111., neko pismo iz Rusije, ki je romalo tri leta; pismo je bilo naslovljeno na . Mrs. Ana Price, 5042 Calumet Ave in oddano na pošti Calvaria na Ruskem dne 31. jan. 1915. Označena pošta je oddaljena 350 milj južno od Varšave poleg iztočne pruske meje. Ker je romalo to pismo toliko časa in skozi toliko poštnih uradov, je bilo naslov vsled številnih poštnih pečatov komaj spoznati.
'm

Večkrat ste morda že žitali ali culi ime Pocahontas, a niste pri tem vedeli, od kod to ime izvira in koliko časa je že zap^ano v ameriški zgodovini? Talko je v Združenih dVžavah več mestec, o-ziroma post tega imena. Med državo W. Va. in Va. se prostira velika dolina Pocahontas, kjer kopljejo mehak premog jednakega i-mena.
Zgodovino tega imena, ki znaci junaško ameriško junakinjo bomo našli v državi Virginia se izza ko-lonijalnih časov, aH dobe prvih naseljencev v Združenih državah
Pocahontas je bila rojena leta 1595; njen oče, veliki "Powhatan*' je bil istočasno vrhovni poglavar vson indijanskih plemen v julnih krajih, predvsem pa plemena Po what tan. Svojo edinko Pocahontas je ljub?! nad vse.
Predstavljajmo si mlado indijansko deklico, kako srečno in zadovoljno je prebila svoja nežna leta v divnih gozdih države Virginia ; saj je bilo tedaj življenje Indijancev v Ameriki Se neskaljeno in mirno, da jih niso zasledovali beli naseljenci. Za zabavo hodili so Indijanci na lov, lovili so ribe in prirejali svoje običajne slav-nosti; le tu in tam je prišlo med njimi kaj v navzkrižje, ali do kakega boja. •
Leta 1607, po zimi se je podal znani angleški kapitan John Smith, ustanovnik ,Jamestowna v gozdne pokrajine Powhatan Indijancev. Le-ti so mu bili kmalu za petami, da so ga vjeli. Smithov položaj je 'bil gotovo skrajno nevaren in žalosten, ko je zrl kot jetnik v oči divjih Indijancev, ki so se rogali svoji žrtvi. Vedno jc imed.v mislih ono strašno uro, ko ga bodo Indijanci umorili in mor da .tudi požrli? Konečno mu je padla v glavo rešilna mfsel. Kapitan Smith je imel namreč pri sebi precej velik kompas. Ojunačil se je in poklical k sebi poglavarja Indijancev, da mu pclkaže in razloži to čudno, rdečekožcem gotovo še neznano stvar.
Sestava in delovanje kompksa je Indijance tako razočaralo, da so postali zatem zopet prijatelji Smitha, posebno še, ko jim je razlagal o solncu, luni in. zvezdah; kako nastane dan, noč, itd. Vendar to prijateljstvo ni trajalo dolgo. Indijanci so mislili, da je Smith čarovnik in zaveznik zlega duha; vsled tega so sklenili, da ga umorijo. Do smrti obupanega Smitha so Indijanci kmalu na to privezali k nekemu drevesu, ter naredili kolobar okrog njega namenoma ga ustreliti. Ravno v tre-notku, ko se je imelo izvršiti usmr-čenje Smitha, je v naglici prijahal na lice mesta poglavar Powhatan, mahaje z roko, da je začasno po-milostil belokožca; v roki je držal Powhatan Smithov (kompas. Smitha so Indijanci precej edvezali ter odpeljali v slavnostenem sprevodu do poglavarjevega lovskega šotora v bližini. Smithu se je zdelo čudno ko so Indijanci okoli njega priredili svoj vojni ples; konečno so ga pa še dobro pogostili z divjačino, rižem in kruhom.
To je trajalo par dni. Ubogi Smith se je vedno bal; da ga rde-čekožci vsled tega tako gostijo in liranijo, ker ga mislijo Vvseeno u-moriti in použiti. Slednjič je bil Smith odveden v domovanje po* glavarja Powhatan, ki mu je priredil časten in slavnosten sprejem.
Indijanski kralj je sedel v svoji praznični opravi poleg ognja obdan od svojih "dvornih" slug in strežajev. Takoj, ko je Smith vstopil v poglavarjevo hišo, mu je prinesla neka mlada Indijanca vode, da naj si roke Umije. Vse to početje je pa skrbno opazovala neka druga indijanska Ikrasotica, ki je ponudila Smithu pest ptičjega perja, da si obriše roke. Obe Indijanki sta zatem položili pred njega več kosov pečene divjačine, ter sta nestrpno pričakovali, kaj se bo z ubogim belokožcem zgodilo.
Smith ni zamogel razumeti, čemu je stalo v vrstah okoii njega toliko oboroženih Indijancev, ki so se tihoma pogovarjali o njego-
o
z .golobijim perjem; ni tudi štrlelo kvišku dolg< pero bele Čaplje v znamenje kra ljičine časti. Vsak omilovalni po gled te Indijanke je dajal Smi thu novi pogum.
Med tem časom je porotni zbo. Indijancev določil, da mora An glež Smith umreti. Čez nekaj tre notkov že, so pri valili Indijanc velik kamen v sredino kroga, ter ga opremili kakor oltar. Nato str dva močna Indijanca pograbilr preplašenega Smitha za roke, tei ga s silo tirala do kamenitega ol tarja sredi skupine drugih Indi jancey. Sedaj je bila Smithu zad nja ura. Suroveža sta položilf Smitha k označenemu oltarju tako. da je držal svojo glavo ravne vrh 'kamena. Nato sta bliskoma pristopila zraven še dva druga or jaška Indijanca vsak z veliko gor jačo v roki, da bi nesrečnega Smi-tha ubila; treba je bilo le paziti na znamenje poglavarja, ali na njegov ukaz.
Pri tem se je izvršil v naši povesti najbolj važen dogodek, ki je junaško poglavarjevo hčei*ko Pocahontas za vedno ovekovečil /v zgodovini kolonizacije Združenih držav.
V trenotku, ko je bila kapitanu Smithu že zadnja minuta, adi ko je hotel njen oče dvigniti svojo roko, se je Pocahontas vrgla na kolena predenj, proseča ga jokaje, da naj v imenu Velikega Duha prizanese življenje temu beldkož-cu — Pa vse zaman. — Oče ji je trdosrčno to prošnjo odklonil ter že hotel dvigniti svoje roke v znamenje Smithovega usmrčenja. Pri tem se je milosrčna Pocahontas zravnala kvišku ter je hotela s silo ustaviti očetove roke. Ker vse njene solze in prošnje niso zamo-gle omehčati trdega srca očeta, je Pocahontas bliskoma skočila k onemu oltarju kjer je bil prislo-njen na smrt obsojeni kapitan Smith. Ta prizor je bil za vse navzoče nepopisljiv. Junaška Indi-janka je zatem položila svojo glavo ravno nad glavo Smitha in velela rabljema, da naj udarita s koli po njeni glavi. Ta prizor in ta čin junaške Pocahontas je njenega očeta tako ganfl, da je Smitha pomilostil in ga za vedno o-prostil.
Da se indijanski poglavar ni zameril pri ostalih Indijancih je navedel vzrok, da je Smitha le vsled tega pomilostil, ker mu bo slednji delal sekire in umetne dragulje za njegovo hčer.
In res jc bilo Smithu naročeno, da je moral kasneje zabavati in kratkočasiti indijansko kraljičino Pocahontas, kar je slednji tudi z veseljem izvrševal. Med tem časom je Smith Ikmalu spoznal dobro srce in značaj tega indijanskega dekleta; vsled tega jo je visoko spoštoval in častil. Tudi Pocahontas je bila napram Smithu vdana, odkritosrčna in prijazna; učila ga je indijanskega narečja, šeg in navad, kar si je Smith kmalu zapomnil. Nasprotno je pa kapitan Smith podučeval svojo rešiteljico v angleščini, o veri, šegah, in navadah belokožcev. Pri tem. si je mislil verni Smith, da stori dobro delo, če spreobrne kakega pogana h krščanski veri. Pri razlagi sv. vere je Pocahontas zrla na svojega belega učitelja (kakor na kako božje bitje. Čez čas se je Smithu res posrečilo izpre-obrniti svojo učenko h krščanstvu.
Od onega časa so minila tri leta. Indijancem se je pričelo dozdevati novo obnašanje poglavarjeve hčerike zelo čudno, tako tudi življenje kapitana Smitha. Bali so se, da bo Smith vse Indijance spreobrnil k drugi veri in k drugačnemu življenjuvsled tega so zopet sklenili ujeti ga in spraviti s pota na morišču. ,
Ko se je zatem nekoč mudil Smith v Powhatanu, da bi nakupil nekaj živeža za svoje bele tovariše, ga je zopet rešila poglavarjeva hči Pocahontas s tem, da jo šla neko noč neopaževana 9 milj daleč Smithu nasproti, kjer ga je posvarila, da naj beži nazaj, inače ga bodo Indijanci zopet ujeli in skuša/li umoriti. Smith se je vsled tega za vedno umaknil iz onega kraja. Svojo izredno naklonjenost in
^^^^^^^^ tan ni hotel več ustrezati željam tikajočih se garancije varnosti belokožcev. Vsled tega jo je poslal oče k nekemu bližnjemu indijanskemu plemenu na daljši obisk. Poglavar Indijancev je hotel s tem svojim podložnikom dokazati, da drž* z Indijanci, ne pa z belokožci, oziroma z angleškimi naseljenci. Pocahontas je ostala torej pri onih Indijancih nekaj mesecev. Dasi-ravno je bila »v sužnosti, so ravnali sosedni Indijanci lepo ž njo. Vedno bolj je rastla v kreposti in lepoti tako, da si je celo pridobila slednjič naklonjenost tudi od njenih neprijateljev, ali bivših sovražnikov osobho pa še med belokožci.
Nek mlad angleški častnik, Thomas Rolfe po imenu je trdi čul o tej vrli Indijanki, čul je o njeni lepoti, njenih junaških činih in dobrosrčnosti napram angleškim naseljencem v onem Ikrajit; vsled tega se je Rolfe strastno vanjo zaljubil in nekega dne naprosil poglavarja Powhatan za njeno roko. Powhatan je z veseljem privolil v zakon, nakar se je Pocahontas poročila s častnikom Rolfe po običajih angleške cerkve; pri poroki so bili »za pričo njen stric, ter dva brata. Ravno ta slučaj je zatrl kasneje vse sdVraštvo med ondotnimi Indijanci in belimi naseljenci, da so živeli lepo v miru in slogi med seboj.
Ali je pa bila naša Pocahontas tudi srečna v zakonu z Angležem ? Ali se jc kmalu odvadila svojih starih indijanskih šeg in običajev ter prilagodila novim — ali evropskim? — Gotovo da, osobito tedaj, ko je uvidela, da je njen zakon z belokožcem prinesel zaže-ljeni mir v one naselbine.
Leta 1616 se je podala Pocahontas s svojim možem preko morja na Angleško. Kapitan Smith je sestavil za Ikraljico Ano, ženo kralja Jakoba I. lepo priporočilno pismo, v katerem je naštel vse izkazane in junaške čine bivše indijanske deklice — sedanje soproga častnika Rolfe. Zaeno je prosil kapitan Smith angleško kraljico, da naj * sprejme Pocahontas kot princezinjo.
Ko je dospela Pocahontas ija Angleško, so jo sprejeli na kraljevskem dvoru nad vse prijazno in z vsemi častmi. Angleška kraljica jo je sama sprejela v svoji palači, kasneje pa tudi kralj. Tako so Angleži izkazali ameriški prince-zinji svojo hvaležnost, ker je storila toliko dobrega za prve angleške naseljence v Ameriki.
Kako dolgo je ostala in živela naša ameriška princezinja še na Angleškem, če se je vrnila nazaj, ali kedaj je umrla, tega pa ne moremo povedati, ker ni v ameriški zgodovini nič navedeno.
> knjigi tako dol go. Toda, prepričani smo, da nam bodo naši dragi naročniki drage volje odpustili, ko smo jim povedali vzrok.
Vendar nas pa vse ^tc finahčnt in druge težave niso ostrašile, da bi se ne lotili dela še za eno, za drugo leto..In danes stopamo pred vas, dragi nam rojaki, in vas kar najuljudneje vabimo k zopetni na-ročbi Zvezinih knjig, za pristop k Zvezi, oziroma k ponovitvi svojega letnega prispevka.
Za prihodnje leto smo odločili sledeči književni dar:
I. Koledar Ave Maria za leto 1919.
2.	Slovenski Oder: I. zvezek. — To bode knjižica izvirnih slovenskih iger za naše slovenske odre po Ameriki. Knjižica bode obsegala vsako leto tri večje igre in sicer, za predpustno. dobo eno, za po velikinoči eno, in za jesensko dobo en,o. Poleg tega bode igra za otroke za sklep šolskega leta in kolikor bode le mogoče kak šaljiv nastop za kako drugo priliko. S to knjižico mislimo zlasti cd-pomoči potrebi izvirnih iger za naše odre. Za prvi zvezek imamo že lepo izbirko izvirnih iger, o katerih vemo, da se bodo dopadle vsem naselbinam in da jih bodo povsodi radi igrali.
3.	Iz življenja za življenje! II. zvezek, bode knjižica povesti, ka-koršen je bil prvi zvezek.
4.	Brošurica, kakoršna je bila letošnja 4'I* srca do srca."
Naročnina bede kakor letos $1.00 in poštnina 10c. . Čas za nabiranje naročnikov je določen do 31. maja 1918.
Naše delo je nesebično. Veliko žrtvujemo finančno in moralno. Stane nas veliko truda in skrbi. Vendar vse radi storimo, vse radi žrtvujemo, vsaj gre vse za naše ljudstvo in njega dobro. Ali' ne zaslužimo torej pomoči in sodelovanja vseh zavednih Slovencev in Slovenk cele Amerike T Gotovo!]
Zveza Katoliških Slovencev. 62 St. Marks Place New York,
' Trinerjev Liniment bi morali tudi 'vedno imeti doma pri rokah ako bolehate vsled revmatizma, nev-fraJgije, hibi ohola, okorelih mi-I šic, izpahlkov, oteklin itd. Cena 35 'in 65c, v lekarnah; po pošti 45 in 75c. — Joseph Triner Company, izdelujoči kemisti, 1333—1343 So. | Ashland Ave. Chicago, 111. (Advertis.)
I ZAHVALA.
Nižje podpisani se na tem mestu najprisrčnejše in lepo zahvaljujem vsem tukajšnjim znancem in prijateljem obojega spola za mnogobrojni obisk, trud irv požrtvovalnost ob času dolgotrajne bolezni preljubljene soproge, oziroma matere
KATARINE ILENIČ,
katera je dne 28 februarja Po|prihodnje dolgi m rnnčni bolezin v (rospo- * ^	^ Qottlicbf
du zaspala. Tudi se lepo zahvaljujem mnogoštevilnim daroval -cem vencev in cvetlic. Ravno tako se lepo zahvaljujem vsem jo-lietskim Slovencem, prijateljem
Veselo Veliko noč
želiva vsem Slovencem in Slovenkam posebno pa cenjenim odjemalcem, ki so naju v preteklosti podpirali, ter se priporočava še v
1821 W. 22nd St.
CHICAGO, ILL.
in sorodnikom za njih mnogošte- oRUiTVO "MARIJE SEDEM lA-
vilni obisk ob mrtvaškem odru, ležeča dva dni in dve noči v hiši svojega svaka in sestre. Hvala John in Ani Jerman, ker so nas tolažili in nam izražali svoje žalno j sočutje. Tudi se lepo zahvaljujem pogrebnikom in članom dru -štva sv. Jožefa št. 2, K. S. K. J., h kateremu je pokojnica spadala, in članicam Katoliških Borštna-ric za krasen vcnec in spremstvo k večnemu počitku. Nadalje se prav lepo zahvaljujemo vsem
LOSTI" $T. SO. K. S. K. J. N. 8. PITTSBURGH, PA.
ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu ▼ Kranjsko Slovenskem Domu, 67 in Butlar St,
Pittsburgh, Pa. Uradniki za leto 1018:
Predsednik: John Mravintx, 1107
mnogoštevilnim udeležencem po- Unslagc Ave., N. S. Pittsburgh, Pa.
ffreba in Vam kličemo: Bog Vam ' I. tejnik: Frank Trempus, 4G28 Uat-
stotero poplačaj!	8t >
Žalujoči ostali: John Ilenich, soprog; John lic -nich, sin; Marija, omožena Plut, hči; Liza, omožena Biffani, hči;
.Zastopnik: Jurij Gergurafi, 51G4 Butler St., Pittsburgh, Pa. . Drubt. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 8G5 Lockhart St., N. S. Pittsburgh, Člani Be sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000.,
$500. ali $250 N«*-Paulina, hci; Josip Plut, zet; »-ari vsak dttn en dolar, ali |7.oo bolniške
Biffani, zet.
Ottawa, 111., 18. marca 1918.
NAZNANILO.
Lahko si optimist, če te ne sreča v življenju nobena neprilika. •
"Čas je denar," je rekei mož,
ki je plačal $1£0 za popravo 98c
vredne žepne ure.
e
Zapravljivim mladeničem se ni treba bati, da bodo oškodovani vsled kakega bančnega poloma.
Rojaki ameriški Slovene!
vi usodi. Med tem je zapazil v j spoštovanje do belokožcev je ka-vrsti mlado Indijanko, ki se je zala vrla Pocahontas še več let za-zelo čudno vedla. Iz njenih kre-, tem; pomagala jim je rada v raz-tenj je bilo spoznati, da se bori: nih slučajih, ter je bele naaefljen-duševno, ali da ji nekaj posebne- ce čuvala pred indijanskimi napa-ga teli srce. Ta dekle je bila i di. Dasiravno je bila Pocahontas hče&a indijanskega poglavarja, I ljubljenka v očeh svojega očeta,
Znova stopa pred vas Zveza Katoliških Slovencev in vas vabi ik naročbi za prihodnje leto 1919.
Prvo leto našega delovanja je bilo težko leto in zahtevalo od nas velikih finančnih žrtev in veliko truda.
Tudi nismo mogli vse knjig skon^ati o pravem čaau, kakor bi bili tako radi in kakor smo za trdno upali da bomo, da bi bilo tako vsi naročniki dobili vse knjige skupaj in sicer že v jeseni.
Vzroka za to ne bomo skrivali.
Vedeli smo naprej," da vseh knjig doma v naši tiskarni nika-. kor ne bomo mogli v določenem času skončati, kajti naša tiskarna je bila še le v povojih in tudi nimamo še vseh potrebnih strojev, da bi bili mogli biti kos tolikemu delu. Zato smo mislili, da nam bede mogoče dati dve knjigi kaki drugi slovenski tiskarni, da nam jih izgotovi. Toda, kakor znano, je cena papirju, delavcev in drugih tiskarskih potrebščin poskočila za 100 postotkov. Tako so nam pa stroški samo za prvi dve knjigi, za Koledar in za Katekizem, nara-stli na $1,400. Naročnikov sm,o dobili pa 1.500, torej naročniki lahko sami sprevidijo, v kako zagato smo zabredli.
Da smo potem mogli še ostali dve knjigi natisniti, smo dosegli samo s tem, da smo jih doma ti skali. Ako bi bili dali te knjige tiskati zunaj, bi bili morali globoko poseči v žep, kajti nobena druga slovenska tiskarna ne more delati zastonj, ker so to trgovska podjetja, med tem ko je naša le dobrodelno podjetje. Zato nam jo bilo silno žal, da smo morali naČ*t spremeniti in pustiti naročnike ča
NAZN.xNILO IN ZAHVALA.
Tužnin} srcem naznanjamo sorodnikom in znancem žalostno vest, da je dne 8. marca po trimesečni težki bolezni, previden s sv. zakramenti, v Gospodu zaspal naš nepozabljivi sin
ANTON MEŽNARIO, v starosti 14 let in tri mesece. Pogreb sc je vršil 10. marca i/ hiše žalosti v cerkev sv. Reka in od tam na katoliško pokopališče. Pokojni je bil iz vasi Bukovšek, fa-ra Brežice; tukaj v La Sallu za-,pušea žalujoče stariše,tri brate in štiri sestre, v stari domovini na dva brata na bojnem doIjii: Rajni je pripadal k Mladinskemu oddelku KSKJ. Srčna hvala vsem, ki so ga obiskali na mrtvaškem odru in so nas tolažili v teh bridkih urah. Srčna hvala stricu Antonu Mež-nariču, ki ga je obiskal na bolni -ški postelji in za darovani venec in kakor tudi krtstnima botroma Antonu in Heleni Zorči5 za krasni venec. Srčna hvala vsem, ki ste spremili ranjkega do groba. Ti pa nepozabni sin sladko spavaj v tuji zemfji!
Žalujoči ostali: Mihael in Marija Mežnarič, stari-ši; John, Franc, Lojz, Mihael in Jožfef, bratje. Ana, Terezija, Marija in Karoliha, se 4 re.
Le, Salle, dne 22. marc* 1918.
podpore na teden.
Slovenci in Hrvati, kterl §e niste pri nobenem druAtvn, spadajoče o K. S. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva.
Za vsa pojasnila se obrnite na sfo-___raj imenovane uradnike društva. V
slučaju bole/.ni se mnm v**k čla* t Ik urada delničarjev K. S. Do- druStvn oglasiti pri n. tajniku Frank en	-Do	Golobic, 5212 Natrona alley, Pitts-
ma Stev. Of niWDUTgn, JT*.	barph Pa >
isti dan ko »boli m ravno
Tem potom naznanjam vsem tnko aonet Wo ozdravi.
delničarjem in članom K. S. D., da ---
naj se v polnem številu udeležijo J prihodnje glavne seje dne 7. apri- ♦	i!
la t. 1. v K. S. D. Začetek ob 2: ♦ f 1SKO VIlit ♦
•_____1 j____.!	-
uri popoldne.
dnevnem redu, ob enem tudi voli- *
tev uradnikov za leto 1918, zato- |	yiju	^^
rej je dolžnost vsakega člana, da	kuverte> bolniške liste, i.t.d
c. t. 7.»npsliivo udeleži. Pri- *	AMERIKANSKI SLOVENEC
10Q6 N. Chicago Street
JOL1ET,----- ILLINOIS
i pupuiviitc.	i x stanejo denar in mi vam ga Ker imamo več važnih stvari na <> prihranimo, če pišete za na---------^ —™ t »Ji vnli- Z šo ceno predno nar0eite pra<
vila, uplaeilne knjige, papir,
l
Zelo koristne stvari.
Razpošiljam razne suhe rože in druge pripomočke ki so opi&ani v knjigi "Domači zdravnik", lmaiu tudi mnogovrstne dišave ki so opisane v kuhinjskih knjigah in se potrebujejo za pripravo okusnih jedil,razna semena, kakor seme za solato, peteršilj, fižol, korenje, itd.	rišite po cenike. .
.. . Math Pezdir P. O. Box 1611, New York, N. Y.
se te seje zanesljivo udeleži. Pri dite vsi in si izvolite dobre urad- J[ nike, katerim je mar napredeik K.iJJ
S. D. Ni se treba ozirati na sorod- J>	^
stvo, ali prijateljstvo, kakor se to žal marsikod vpošteva.
K sklepu pozdravljam vse delničarje in člane K. S. D., vse sorodnike in prijatelje, ter jim voščim vesele velikonočne praznike.
Frank Trempus, tajnik K. S. D. (Advertisement 12—13). %
Lepa prilika«
NAZNANILO.
Tem potdm naznanjam vsem o-nim, ki so kupili tikete za zlato
Lepa prilika za vse one, ki želijo kupiti farme, kajti dandanes so farmarji gospodje, ker lahko vse hitro in dobro prodajo kakor sami hočejo.
Ped pisani imam na prodaj različne obdelane velike in male farme v Tazličnih krajih in državah. Poleg teh farm imam tudi naprodaj dosti še neobdelane roditivne
, V1 j v. ai^ - yy zemjie prav po nizki ceni in na la-uro od članov društva "Danica	j , *., u i
... j . ... , v hke odplačilne obroke v Chicagu, III. da je bila vlečena	, . ....
štev. 914 na seji dne 17. marca Dobitek je dobil Mr Anton Zupančič, član društva "Danica."
Lepa hvala vsem onim, ki ste kupili tikete in pripomogli do lepega vspeha.	,
Nad vse pa lepa hvala Mr Math Pogorelcu, ki nam je uro daroval popolnoma zastonj. Želimo mu, da bi ga Bog ohranil še mijo-go, mnogo flet v naši sredini društva "Danica" kojega je tudi član. Živel!
Z velespoštovanjem
John Terselich,
tajnik. J
(Advertisement.)
Veliko breme.
Velika vprašanja in probleme današnjih dni se žal dandaner. skoro pri vsaki hiši krši in zanemarja. Breme, katero nosimo vsak dan zahteva tudi potrebno silo in moč; te moči pa ne moremo imeti, če nismo zdravi. Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino je dandanes ali času primerno zdravilo, ki prekaša vse druge. Zaba-sanost, neprebava, napenjanje, glavobol, migrena in želodčne ne-prilike vas ne bodo nikdar nadlegovale, Če bodete jemali Trinerjev ameriški Eliksir. To zdravilo izči-šča želodec, pospešuje prebavo povrača okus in utrjuje telesno sestavo. Cena $1.10 V lekarnah. —
Kdor želi kaj kupiti, naj se ust-meno ali pismeno pri meni zglrisi; jaz mu bom z veseljem vse natančno in resnično pojasnil.
Opomba:
Tudi imam na prodaj po nizki ceni več hiš in lot okeli mišc .si« venske cerkve.
Z velespoštovanjem
Martin Launch, 1900 W. 22. Place .	Chicago, II!.
Scverova zdravila vzdr/ujejo zdravje v družinah.
SPOMLADANSKI IZPAHKI
,»q običajno t zvezi z bolečimi, pekočimi in srbečimi občutki na koža, ki uplivajo zeio neprijetno na bolnika. Včasih se teh izpahkor kar prenašati ne more. Kar pn tem želite, je, da bi vam kmalu odleglo. Vzemite v takih slučajih . kako uspešno mazilo. Mi vemo že iz skušnje, da je
S
everas
Sldn Ointment
(Severovo Mazilo za kožne bolezni) izvrstno zdravilo pri takih izpahkih na koži, ker vam hladi kožo in manjša srbenje. Izvrstno !nazilo zoper lilaje, kraste, garje, spahke, luskine in razne druge bolečine na kožL Cena 50c.
Na prodaj v vseh lekarnah.
I W. F.	SEVERA	CO
CEDAR	RAPIDS,	IOWA
SHOD V K08T
Slovenec, objav Ija 15. jan., poročilo o zborovanju v Kostanjevi-vici, v katerem se grlasi
Prvi je govoril poslanec dr. Pogačnik, ki je rekel: "Dolgo je bilo onemogočeno delovanje v parlamentu, pa tudi javni shodi so bili nemogoči. Narodi niso inogli priti do besede. Kriva je tem*i starinska ureditev države. Demokracija mora zmagati. Nikdar ne smejo grofje odločevati v vojni in o miru. Mi Slovenci smo že imeli svojo ^državo. Državo so nam uničili in nas razcepili, toda uničiti nas niso mogli. Z drugimi Jugoslovani smo en narod, razdeljeni na umeten način na razne dežele in državne polovice, da bi nas lažje tlačili Nemci in Madžari. Notranjih mej med jugoslovanskimi dialekti ni. Vi tu blizu hrvaške meje najbolje veste tO. Mi vsi zahtevamo skupno svobodo v samostojni državi, kjer nas ne bedo tlačili tujci. V tej zahtevi mora biti složen ves narod."
Poslanec Hladnik je govoril o ekonomskih vprašanjih.
Iz publike je govoril g. Kapš in rekel: "Bodimo složni! Edinstvo naj vlada med Jugoslovani zlasti v tem času. Složno braniti svojo lepo zemljo in naše bogato morje. Jadran je naš. Nemci, Madžari in Italijani ga nam hočejo po krivici odvzeti. Ali ne stanuje že od nekdaj Jugoslovanom? Složni moramo biti tudi mi v dolini Krke, da dosežemo svoj cilj. * *
Na shodu je bilo soglasno sprejeta resolucija za jugoslovansko uedinjenje in mir.
Sličen shod se je vršil tudi v Senožečah. .
SHOD V VIPAVI.
Slovenec objailja 14. jan., resolucija, ki je bila sprejeta na shodu v Vipavi dne 6. januarja. V resoluciji se odobrava osnovanje
— h


in nemSko javnost o skem vprašanju.
ČEŠKO . SLOV
SLOVAHSKI _
(Bosnische Post, 19. jan.) -
"Osješki jugoslovanski list Jug govori o sklicanju skupnega kongresa zaupnikov češkoslovaškega in jugoslovanskega naroda v Pragi ali Zagrebu, 'ki naj bi ee bavil s skupnim postopanjem /češko-alo-vaških in jugoslovanskih poslancev po celi monarhiji, s političnimi in ekonomskimi interesi o-menjenih narodov in,o še ožjim približanjem Čeho-Slovakev in Jugoslovanov."
NEMŠKO RAZBOJNIŠTVO V AVSTRIJI.
(Obzor, 16. jan.) — "Pred kratkem je bilo poročano, da je v Ptuju podlegel ranam, zadobljfc-nim na bojišču, mladi Božidar Grahor iz splošne znane zagrebške rodovine. Kakor pa javlja včeraj* šnja Hrvatska Država, ni to točno, kajti mladi Grahoi' je postal žrtev zločinskega napada cd strani nekega Nemca. Na starega leta dan je pokojni Grahor, ki je služil v Ptuju kot inženirski narednik, sedel v neki kavarni ter

>ts*
ivi.
te
točnost naše o čvrsti onca, potem se bo em mestom, kjer zborujemo, ponosno vik svobodna zastava naše zedinjene Jugoslavije." (Navdušeni klici: Živel jugoslovanski Maribor!")
Nato se je razvila živahna dc bat* o organizaciji napredne stranke in o skupnem delovanju vseh strank, ki se bore za jugoslovansko idejo.
Delegat dr. Kramer se jc fera zil: "Naš izvrševalni odbor je pre-pričan, da ni mogoče spojiti vseh obstoječih strank v jedno. Potrebna in mogoča je koncentracija strank, ki jednako mislijo in ki morajo šele biti trdna podlaga skupnemu političnemu delovanju celega naroda. Zedinimo napredne stranke na modernem programu, organizujmo stranko, ki že na zunaj kaže globoko vero v boljšo inN srečnejšo narodno bodočnost, na znotraj pa se pripravlja za delo v naši novi državi v* smislu naprednih in demokratičnih idej. Stranka, ki združuje vse napredne
lo prav dvema Nemcema iz Ptuja, ki sta ga napadla z besedami, in mu zabrusila med drugim tucli v obraz; "Du kroatischer Hirnd"! Kmalo zatem mu je pognal eden od njiju, geometer Eisenbrunner, iz samokresa kroglo v trebuh, tako da je Grahor umrl v kratkem času. Nemci v Ptuju so se vsekakor trudili, da bi potegnili morilca iz škripcev, češ, da je bil pijan in da je nespretno ravnal s samokresom, toda jasno je, da čisto nepotrebno priti na starega leta dan s samokresom v kavarno. Morilca so aretirali, toda pozneje ga izpustili na svobodo, Nemci pa
T . .	i »e hvalijo, da bo ušel vsaki kazni.
Jugoslovanskega kluba m "rado-; rp0(ja tudi glovenci v Ptuju nig0
stno se pridružuje majskii dekla- j dr|aH rok križem> temve^ 80 0 tem raciji, ki je dala izraz ciljem m|d odku obvestiU avoje ngrodne težnjam celokupnega Jugoslovan. x ter je ti da ne ho 0. stva. Od kluba zahteva vipavsko| Rfal tfl «n neka2n0VM1.» prebivalstvo odločno in brezob-;
zimo opozicijo, dokler ne bomo | NARODNA STRANKA IN MAJ. dosegli svoje svobode in združene SKA DEKLARACIJA, države."	| Govornik je opisal zgodovino
V resoluciji se zahteva, da se ne stranke zadnjih let in nje delova-sklepa "mir grofov," temveč pra-1 nje tekom vojne . . . "Vtem je vičen in trajen mir, in zato se mo-| bil. sklican parlament in prišel je rajo "udeležiti mirovnih pogajanj , dan majske deklaracije. Narodna zastopniki vseh narodov." V re-! stranka je takoj spoznala veliči-solueiji se htotako obsoja delova- no te izjave in storila s svoje stra-
zapel hrvatsko pesem. To pa ni bi-> elemente našega naroda, se naj i
nje dr. Šušteršiča in tovarišev
ni vse, da organizira narod v c-
Isti list poroča o shodu, katere- dinstveno falango bojevnikov za 1 ga je obdržaval dr. Jankovič v dejo našega narodnega zedinjenja. Kozjem na Štajerskem. Na zbo- Priredila je po celi Štajerski celo
ru je govoril dr. Jankovič o ekonomskih vprašanjih, notarski kandidat A. Koder pa o jugoslovanski deklaraciji.
Zborovalei, ki so prihiteli iz celega okrožja na shed, so soglasno sprejeli resolucijo, v kateri se o-(lobrava delovanje Jug. kluba, in izjavlja, da je majska deklaracija minimalni jugoslovanski program in zahteva mir od nareda do naroda.
IZJAVA SLOVENSKIH RUDAR JEV.
(Slovenski Narod, 12. jan.) — "Kot znamenit dogodek beležimo danes manifestacijo slovenskih rudarjev v Trbovljah za jugoslovansko stvar. Oni so zbrali 2283 podpisov za Jug. deklaracijo. S tem so se pridružili narodni vojski, ki ne bo odstopila od borbe, dokler ne izvojujejo svobode."
JUGOSLOVANSKO - ČEŠKA -SOLIDARNOST.
(Slovenec, 21. jan.) — Mi Jugoslovani bomo šli roko v roki, ramo ob rami s Čehi, dokler ne bomo dosegli svojih pravic. Ničesar drugega nočemo, kakor pravice. • Teritorij, na katerem kompaktne stanujejo Slovenci, Hrvati in Srbi, mora biti združen v jugoslovansko državo. Nemškim in italijanskim manjšinam bo zasigurana avtonomija in to v toliki meri, ka-koršno bodo uživale naše manjšine na nemškem in italijanskem o-zemlju."
JUGOSLOVANSKI LIST NA _DUNAJU._
(Bosnische Post, 11. jan.) — "Kakor poroča osješki jugoslovanski list Jug, bodo začeli jugoslovanski poslanci na Dunaju v najkrajšem času izdajati jugoslovanski dnevnik, pisan v nemškem jeziku. List bo zastopal Hrvate, Srbe in Slovence v monarhiji ter bo obveščal avstrijsko
vrsto zaupnih sestankov. Ko je zagovarjala vlada proti naši majski deklaraciji avtonomijo krono-vin, je narodna stranka, odgovorila takoj s protestom.
Odbila je tudi načrte a personalni avtonomiji-, javno povdarja-joč neustrašeno in vstrajno', da ho« če imeti jugoslovanski nared svoje deželo in svojo samostojno državo. Siti smo nasilja, nečemo neznanih koncesij, hočemo zedinje-nje in svobodo. (Ifcurno odobravanje.) Odmev jugoslovanske ideje prodira vedno dalje. Meseca septembra se je izjavil za majsko deklaracijo ljubljanski škof in vse stranke. Naša stranka je z vso svojo moralno silo podpirala Jugoslovanski klub. Stranke so pozabile na svoje prejšnje spore in stoje sedaj kot en mož za svojo parlamentarno delegacijo. Uvideli smo, da je treba za borbo za našo jugoslovansko idejo organizirati "edinstveno narodno vojsko." Govornik poroča o svojem delovanju v tem oziru. "Po vsem tem uvidevamo danes, da moramo zeditini vse napredne stranke na Slovenskem v eno samo in kot taki stvoriti skupno z ljudsko in drugimi strankami edinstveno vodstvo naše velike nacijonalne politike. (Živahno odobravanje.)
Govornik je nato prečital izjave naprednih in narodnih štajerskih politikov in krajevnih organizacij, ki se vsi izražajo za koncentracijo političnega organizma in za skupni narodni organ. "Vsi Slovenci vseh'strank smo složni v skupnih vprašanjih in kot celota moramo z vsemi močmi delovati za zedinjenje celokupnega jugoslovanskega naroda. (Burno odo bra vanje.)
ODGOVORI IN DEBATA O ORGANIZACIJI.
Dr. Budisavljevič se je zahvalil na pozdravu ter izrazil željo, da bi se skoro realizirala neodoiji-
menuje jugoslovanska in demokratska. (Živahno odobravanje.)
Dr. Rosina govori v istem, smislu in povdarja potrebo Narodnega Sveta.
Roblek povdarja, da so kmetje za osnovanje jugoslovanske demokratske stranke.
Debate so se udeležili: Kejžar, Cizelj, Petovar, dr. Visenjak, Sa-gadin, Vrečko, Oset, Kalan. Kot rezultat debate je predložil poslanec Roblek resolucijo za ustanovitev Jugoslovanske demokratske stranke, a g. Kejžar predlog za ustanovitev Jug. Narodnega Odbora.
Predsednik je dal na glasovanje oba predloga, ki sta bila sprejeta z velikim odobravanjem.
Sprejeta rezoJucija se glasi:
T. (Cela ta točka konfiscirana, ali kar se more iz celote sklepati, se zahteva v tej točki samostojna jugoslovanska država.)
II. Zborovanje zaupnikov narodne stranke za Štajersko izraža z največjim povdarjanjem svojo zahtevo po miru. Mir je za naš narod mogoč samo, ako bo prišlo pri »klepanju miru do zmage prave Volje narodov brez vsake falsifi-kaeij«, in pa na podlagi načela « samoodločevanju narodov. Nas narod pričakuje od svetovne vojne svoje zedinjenje hi samostojnost.
HI. Odločno izjavlja, da naj se Vse krajevne napredne politične organizacije zedinijo v eno veliko edinstveno jugoslovansko demokratsko strank. V njej naj sodelujejo oni elementi vseh razredov, ki odobravajo program edinstvenega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov kot enega samega jugoslovanskega naroda, združenega v samostojni narodni državi, vsi o-ni, ki hočejo realizirati načelo do-sdednega de moki'al iz m a pri celem urejevanju javnega življenja, ki stoje na stališču naprednega razumevanja svetovnih kulturnih problemov in ki hočejo delovati na vseh poljih na društveni-ekonomi-ji-
valni fiibor narodne stranke je sklenil, da stopi takoj v dogovor z drugimi naprednimi strankami in da se v najkrajšem č*tsu skliče zborovanje za osnovanje jugoslovanske demokratske stranke.
tV. Zbor zaupnikov 'narodne •nad stranke smatra ustanovitev Ijud-sk'ega tednika Domovine kot nadomestilo za dosedanje krajevne, liste za nujno potrebno, da bo* mogoče izpeljati edinstveno strankino organizacijo in da se da ideji jugoslovanske državnosti čim glo-bokejši temelj v"najširših nu-.,ah.
V.	Uvažajoe, da je našemu jugoslovanskemu narodu v teh usode polnih časih neobhodno potrebno edinstven narodni izvrševalni organ, se poživljajo izvrševalni odbori naprednih strank, da stopijo takoj v dogovor z odborom ljudske stranke in z vsemi strankami, ki stoje na stališču edinstva Slovencev, Hrvatov in Srbov in Ju vidijo v ideji samoodločevanja pot k samostojni in homogeni narodni državi, z namenom, da se osnuje Jugoslovanski Narodni Odbor kot predstavnik naroda, voditelj borbe za narodno državo in za vse one važne narodne posle, katere priznavajo vse stranke skup nim.
VI.	Zbor zaupnikov narodne stranke pozdravlja. veličastveni pok ret jugoslovanske ideje v hrvatskem in srbskem delu našega edinstvenega naroda.
VII.	Veselo pozdravljamo brat. sko sodelovanje naše in češke delegacije, zagotavljajoč jo, da se bo naš narod .ramo ob rami boril s! češkim narodom na življenje in t smrt za boljšo in častno bodoč- i nost.*' i
ZAVRŠITEV ZBORA. ; Sestanek je zaključil predsednik dr. Kukovec, naglašujoč, da je "današnje zborovanje lepa manifestacija naprednih štajerskih Slovencev za politiko narodnega zedinjenja .Sklepi glede osnovanja napredne jugoslovanske dc- 9 liiokratske stranke in glede osnovanja jugoslovanskega narodnega odbora so epohalne važnosti za naše narodno življenje. Predsednik je trdno prepričan, da se bodo naše napredne vrste združile v celo-tb, ki bo dala narodu odločnih in Veščih delavcev, da se ojači in u-frdi delovanje za realizacijo velike ideje zedinjenja Jugoslavije." (Burno odobravanje.)
itiiiiiiiistiijiiiifiMitiiiittifittitiffHtiitfaittistiiiiitiiiiinhisititfiiitrftfeiitiiiitiiitiitt«
"BRENOLA" NASJŠE GRAMOFONI	I
ki jih izdeluje d4ina slovenska trrdka	r
FR. HREN & CO.	I
14 W. Kinzie St., 352 K. State 8t>, Chicago, 111.	=
NaSi gramofoni igrajo vse rekorde. — Pilite po slovenski cenik. —	5
Iščemo zastopnike.	S
CENA JE $35.00
~	Vsak, ki kupi en stroj št. 1018 dobi proeto: "Sinoči som na vasi =
S bil", "Veseli godec", "Odpi dekle kamrico", "Srečna mladost" = 2j plošče. Z naročilom je poslati, Money Order, ali gotov denar v pripo- E S ročenem pismu.
MiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiir
JOSITVEHKO
SLOVENSKA GOSTILNA
2236 S. Wood Street
Chicago, Illinois
Telefon: Canal 29J.
Se priporoča rojakom Slovencem za obilen poset. in dobra pijača", to je moje geslo.
"Dobra postrežba
l^wwwv v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\> \\\\x\x\\\v\\>
5 Telefon: Canal 80
IVI ar t in Nemanich

■
i\-»V\\XYVV\\\V\X\V\\VV\\X\\\WW\X\\\\\\\\\\W WWWVM
SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA
1900 W. 22nd St., vogal So. Lincoln St., Chicago, III.
Rojaki Slovenci vedno dobro došli!
Hrana bo zmagala.
,V mestu Waukegan, 111., je bilo, že več let prepovedano rediti prašiče doma na jardih. Modri mestni komisarji so pa nedavno to prepoved preklicali z ozirom na sedanjo draginjo mesa. ♦
Zanaprej je zopet -dovoljeno waukeganskini meščanom rediti doma tolste ščetinarje, ali se ba-viti z domačo prašičerejo. Vsak ameriški "pridelek pomaga nekaj k zmagi v sedanji svetovni vojni; saj tak opomin smo čitali na pismih poleg vsakega poštnega pečata: "Food will win the war" (Hrana bo zmagala v vojni) Prav lako je torej mogoče, da bodo šli naši sosedni waukeganski rojaki osobito na Market Str.) proti kajzerju tja enkrat 11a zimo, ko se prične zopet doba kolin in klobas. Ako bi kedo počil kaj-zerja s kako dolgo in suho klobaso okoli čela, morda bi ga na ta način za večno pahnil s prestola.
Za zastave, regalije in vse
društvene potrebščine.
—
Prva In nejstarejša domača tvrdka
F. Kerže Co.
2711 So. Millard Ave. Chicago HI.
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj.

Pozor Slovenci
Stem se ul judno naznanja cen j. občinstvu v GhicagU in okolici, da bo priredila
Slovenska godba
zopet svojo veliko
v soboto zvečer dne 13. aprila 1.1.
! v Hoerberjevi dvorani, Blue Island Ave. in 21. Place
Zatorej uliudno vabimo vse Slovence in Slovenke iz naše naselbine ter bližnje okolice za obilen obisk, kjer boste zopet slišali dosti novih iepih valčkov in drugih komadov.
Začetek ob 7 tiri zvečer Vstopnina 2k za maske; ženske v spremstvu moških prosle
Za dobro in točno postrežbo bo vsestransko preskrbljemo.
Z velespoštovanjem	ODBOR.
Ne strašite se!
___ i. ... i ■—i.
Vaš denar je varen!
če tudi je razglašena vojna^se vlada ne bodeNpolastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako. izjavlja predsednikov« vojna proklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadržite mimo in ne rujet« zoper našo državo*	__
" 3%
obresti na hranilnih ulogah
3%
Obresti ako nedvi^njene, se pripišejo h glavnici in se tako s'»pet obrestujejo.
Pri nas bodete vedno dobro in nljndno postrežem po
svojem rojaku. *
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema.
Denarja v stari kraj #am sedaj- ne svetujemo pošiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne Skrinjice po $8.00 na leto za shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem
in tatovi.
Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina.
Naie banka j« depezitni u**d za svmbo poštno hranilnico, za m««to Joliet, za okraj WiU, za državo lllinoU im sa vlado 7-druienih
držav.
Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do 3. pop.
The Joliet National Bank
JOLIET. ILLINOIS
Kapital $150,009. Rezervni sklad $360,000.
j
(Nadaljevanje.)
Pri slovesu sem lahko opazil, da je Reding gospodično Marto, ki je naglo okrevala, s celim srcem ljubil, in da mu je tudi ona ljubezen vračala. Priznal mi je to in rekel, da bi očeta koj prosil njene roke, ako ne bi nesreča, ki ga je zadela, ta čas ovirala snubitve. Častit al sem mu; zakaj srčno dekle se je po moji misli izredno prilegalo mojemu resnemu prijatelju. Tudi gospodična Izabella je bila jako ginjena, ko mi je dala roko v slovo, ter me je z ljubeznjivimi očmi tako toplo pogledala, da sem .se res ustrašil. A razlagal sem si vendar vse kot hvaležnost, ki mi je močno segla v srce. Marquis me je imenoval svojega ljubega Švicarskega medveda, v čigar nežnem objemu bi bil od bolečin »koro umrl, ko sem ga kot dojenčka nesel po stopnjicah. Vsilil mi je svojo zlato žepno uro v spomin ter me ob ločitvi prosil, naj mu ne dam roke, ker ga ob samem spominu na prvo rokovanje še zabelijo prsti na nogi. Tako smo se ločili dobre volje kot prijatelji.
Mej tem so od vseh strani dohajala poročila o pomoru in požigu. Dežele Franche-Comte, Maco-nais, Baujolais so bile prizadete; 150 gradov je bilo požganih v malo dneh. Champagne, Dauphine in Elsasko so preplavile razbojniške čete, poslane iz Pariza, ki so povsod uničevale red in varnost. Nobena pravica, nobena last ni bila več varna..Voditelji revolucije v Parizu so morda nameravali tem potomo pospešiti zasnovanje in o-boroženje 4 narodne brambe' po vsej Franciji. Tudi v Chartres-u se je zbral tak oddelek, in oblasti so želele* da bi ga mi izvežball. To pa nam ni bilo po misli, zato je Reding pisal majorju Bach-manu, naj bi nas odpoklical.
Obenem z listom, ki nas je zval v Pariz, sem prejel pismo od V®. rene. Dobro dekle je pisalo-.

' "Ljubi Damian! Ker nam je oče pisal, kako si mu življenje rešil in kako si se v obrambi Bastije hrabro držal, hočem svoj trdni sklep, da Ti ne bom nič več pisala, docela pozabiti in pokopati skupaj z vsemi očitanji, ki si jih zaslužil. A bila sem tako huda na Te, da sem miniaturno sličico, ki Te kaže v lepi uniformi, in žaro z užganimi rožami, ki si mi jo poslal iz Sevres-a, založila v najspodnejši "ladljec" svojega predalnika in tako spravila izpred oči. Zdaj pa zopet visi na svojem žeblju v moji sobi, da ga vsako jutro in vsak večer vidim — in včasih tudi čez dan; a čudovito lepe rože iz Sčvres-a sem postavila pod podobo Matere Božje Einsiedelnske, da bi se tudi ona Tebe spominjala. Seveda molim zate; saj si lahko mislim, da molitve potrebuješ, ker moraš biti vsak dan pripravljen, postaviti Svoje življenje v nevarnost.
O Damian! Ali bi ne bilo bolje, da bi vzel slovo od vojske in postal slikar, ko Ti je Francoska kraljica dvornega slikarja ponudila za učitelja? Pri tem bi ne bil v tako veliki nevarnosti. A Ti boš pač mnenja, da oče ne bi nikoli privolil, da bi se jaz s slikarjem poročila? Jaz pa vendar upam, da bi nama ne odrekel blagoslova, in meni je čisto vse eno, ali mi pravijo, gospa slikarjeva, ali gospa stotnikova. Preudari to! Jaz sem zavoljo Tebe v groznem strahu in večkrat Te vidim v sanjah, *kako se s temi nečloveškimi ljudmi boriš za življenje, ali kako so Te na kakšno laterno obesili — hu! Tako strašno je, kar se zdaj sliši o Parizu ali pa bere v časniku, ki nam ga Zueriški pot vsak teden prinese. Tudi teta je zdaj namreč časnik naročila, in jaz ji moram skoro več iz časnika brati nego iz pobožnih knjig. Zakaj močno se hoji, da ne bi kdaj stalo notri ka;i žalostnega ob očetu, ali o Karlu Francu, ali tudi o Tebi; vedi namreč, da Ti je odpustila in Te zelo ljubi. ("Duhovno Pisma," ki so nama bila naredila tako sitnost je koj sežgala, ko ji je o. Sekundus povedal, da je mojster de Sacy jansenist.)
Kadar berem iz časnika v Pari za, pride tudi Katra gor iz kuhi-
nje poslušat. Da bi slišal njene o-pazke, ki jih pri tem dela! če bi ona bila Francoski kralj, bi bila vse ' revolucarje' do zadnjega že davno 'pobesila' posekala in raztrgala. A streljati ne bi dala nanje; ker to je nevarno, in potepi tudi niso vredni niti enega naboja smodnika. Prosi, da Te lepo po-zdravim.
Najprisrčnejše pozdrave pa Ti pošilja Tvoja mati. Zdaj po letu se ji prav dobro godi, in vsak dan sedi par ur na vrtu pri obzidju, kjer jo s teto obiskujeva, da nekaj časa skupaj kramljamo in ple-temo ter izpijemo čašico kave, ki nam jo Veronika skuha.
In zdaj ostani zdrav in v božjem varstvu in nikar ne zabi Svoje zveste
Verene Keyser. P. S. Boter, ki je bil pravkar pri nas, Te tudi pozdravlja. Zdi se mi, da ga nekaj skrbi; bržkone, ker tistega mnogega denarja iz Francoske več ne prejema. Vendar še zmerom upa, da bo kralj te 'kanalje* kmalu strahoval. Piši kmalu."
Vesel radi* Vereninega odpuščanja sem se vrnil v Pariz. Velike reči so se bile mej tem zgodile v 'Narodnem Zboru'. V slavni noči od 4. avgusta se je bilo plemstvo odpovedalo fevdnim pravicam, duhovščina pa desetini; cehi so bili razpusčeni, prodajnost uradnih služb odpravljena, slehernemu zajamčeno enakomerno obdačenje in po sposobnosti dostop k vsem službam. Plemstvo je potemtakem bilo odpravljeno, duhovščina od države plačana, zato pa tudi njeni samovolji predana. Potem je sledil 27. avgusta proglas 'človekovih pravic,' ki naj bi tvorile temelj ustavi. ('Človekove pravice,' kakor so bile proglašene gori navedenega dne, obsegajo poleg resnice in pravice tudi mnogo napačnega, krivičnega, .zmedenega in nejasnega. Onih 27 pravic (dolžnosti so pozabili) je pravi izraz liberalizma z vso njegovo zmedo pojmov.)
Radovanje je vladalo v Parizu, ?akor bi bila napočila zlata do-kl. Sicer docela pametni ljudje so se na javni cesti objemali, mej tem io so jim tekle solze veselja. 'Zdaj bo vse dobro," so si pravi-i. '' Zdaj smo vsi svobodni in enakopravni bratje! Naš kralj je naš prvi uradnik in glava srečnega naroda. Obžalovanja vredni „umo ri, ki so se tu in drugod zgodili, požigi gradov in podobni izgredi se ob začetku velikih prevrate skoro ne morejo zaprečiti. A zdaj je svoboda zmagala; zdaj prične v miru in varnosti zlata doba za celi narod bratov!"
Tako je zvenelo z vseh strani na ušesa, in tudi jaz sem bil mlad in vročega srca. Kaj čuda, da je splošno navdušenje tudi mene prešinilo, .ko je razvnelo celo toliko resnih in prevdarnih mož daleč naokoli! O čemer sem bil sanjal, co sva 3 Salisom govorila, se je zdelo 4a se zdaj dopolnjuje. Pismo od Salisa, ki sem ga dobil ob svojem povratku v Pariz, je obsegalo samo navdušene- hvalospeve na zmago svobode. Tudi cela vrsta drugih pesnikov in . nebroj govornikov so brezmejno slavili novo dobo sreče in svobode. Naravno torej, daje tudi mene potegnil s sabo splošni vrtinec ra dovanja.
Iz nase vojašnice v Courbevoie sem se podal k velikemu sodniku, ki sem mu hotel pripovedovati naše doživljaje v Etampes-u ter obenem pozvedeti, niso li prišla kakšna pisma iz domovine. Me; potom pa so me pregovorili nekateri častniki-prijatelji, da bi z njimi obiskal 'grotte Flamande' v Palais Royal-u, kjer bi izpili ste klenico vina na svobodo in srečo nardov.
Tega žarišča vse Pariške zabave nisem več videl izza one noči, ko so me bili zoper mojo voljo zavle kli tja. Takrat je bil ogromni dvor od treh strani zajet od kril in ar kad velikanske palače, torišče div jajoče razbrzdane drhal!; pijani vojaki, rafztrgana sodrga s ceste, umazane ribičke so zdelavali ko zblazneli razuzdanci. Danes pa se je neštevilno nakičenih dam in po modi oblečenih gospod, dostojan-
natih in lilastih, morskozelenih m pisano-progastih oblekah, ampak tudi gospodje v sinjih in karmezi-nastih in vinske barve jopičih s širokimi zasleci in velikanskimi gumbi. Kaj pa šele frizure gospa! Naravnost nepopisne po raznovrstnosti in čudovitosti oblik! In vsi so kramljali in se smehljali in pozdravljali in a. gibčno vljudnostjo Parižanov eden mimo dru-gea hiteli — ne, bolj ljubeznjive-ga in srečnega ljudstva, ko ti lahkoživi Parižani, nikoli nisem videl ! In z vseh usten so se prožile besede: svoboda, enakost, bratstvo, ustava, človekove pravice. — Že sama pot skozi to nakičeno in veselo razigrano množico je vpli« vala name kakor pravi opoj.
(Dalje prihodnjič.)
Nekateri ljudje ti stavijo vprašanje zaradi informacije, drugi pa zaradi prepira.
Zt smeh In kratek čas.
* _
Nemogoče.
Mica: "Lej ju no — spet sta skupaj. Kdaj se bosta neki že vzela?"
Franca: "Nikoli!"
Mica: "Kako to, da ne?"
Franca: "On ima dolgove, ona pa denar. Ona ga noče vzeti dokler ne bo dolgov poplačal, on jih pa ne more prej plačati, dokler ga ona ne vzame."
je najslabša ta, da ji sledita dve po-
Frank Grill's Dairy
Prva ilovcifk«-krviik«
MLEKARNA
1818 W. 22nd Street	CMeaflO, Illinois.
Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam • slovenske chikaške naselbine.
Mleko razvaiam strankam po hišah točno yaak dan.
Z velespoštovajem Frank Grill, slovensko-hrvaž ki mlekar
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
—	—	pravila, Ittar
L kak« drage ▼ Ameriki,

____,____vstopnice sa
m bi najvatyo rtmnsko unljako tUkan
NAK01N0 TISKARNO, tlitSt Blie Islaad Ave., Chicago, ID.
Ta Yam bode iagotovila rte tiskovine t popolno sadovoma««* glede •ene tofaostt in okusnega dela. Odbite Vam priporoJamo eelo priprarae Vpla&lne knjižice u člane in članice, iedelaae t malem ftepaem formata in trdo Tesane. Pelje imamo ▼ ealogi eelo prikladne Hakamleo m blagajnike se izplačevanje bolniške podpore in dragih iedatkor, ter Pobotnice. Tiekane imamo tudi Bolniške Hat* volje Sa mašite In p 1Mb— pole se vodstvo ftlanov, da se ima na podlagi teh pol lahke vodne na-tančen pregled itevila članov pe skladih, ali rasredih.
tr Ha salgevo pofljsmo vsakima Italia vseres gedaavedsalh tiskovin na ogled bresplačnol
OPOMBA: T naši tiskarni se tiska "Glasile K. & K. Jednote".
flMMUkflLlkikMk
Prva in edina slovenska trgovina Z OBUVALOM (ČEVLJI)
v Chicago, HL
Andrej Ogrin, lastnik 1846 W. 22. St..	Ohicaga.
Se toplo priptroča rojakom Slovencem in bratom Hrvatom. — Svoji k svojim!
MARIJA SLUGA
I82S W 2 2nd SI. Cfclea««, lil.
Tilybm Canal 47S0
Izkušena in % držav-
nim dovoljenjem potrjena BABICA
M nljudno priporoma na. venekim ta hrvaAKsm te-kim Su-
van
OKrski nkam.
PRIJATELJU V ALBUM.
Solnce ko marca Pomlad naznanja, Sleherna stvarca Vstaja iz spanja.
Solnčice milo Znanim med svetom, Greje t ud' žilo Na Si m poetom.
Solnce pomladno Vse pesimiste, Drami navadno C'lo humoriste.
Nič se ne čudi, "Šviga da švaga," Zglasil se tudi, Peter je Zgaga.
"Firbec" ga mika Menda in tare, Kje da potika, Majk se Cegaref
Znano ni Zgagi Bilo čez zimo, Da se v Chicagi Resno držimo.
Zgaga pa piše L« o pečlarjih; # Zida jim hiše, Tam v kQlobarjih.
Poleg tega, Kuharcam lonce Liže — in bega • Špele, Polonce.
Vse, kar poznamo, Svojo ima "gusto." — Delaš reklamo — • Toda žal, pusto.
Mike C.
Tvrdka E. Baehman>korp
ZASTAVE, REGALUE IN RA. ZNE DRUŠTVENE POTREBŠČINE.
2107 S. Hamlin Ave., Chicago, IU. Telefon: Lewndale 441.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Najprisrčnejše se zahvaljujen> tem potom društvom, ki so se me spomnili v moji bedi ter mi priskočili z denarno podporo na pomoč. Prejel sem od naslednih društev K. S. K. Jednote denarne pri,-,
spevke:			
Št. 1. .$4.71	Št.	94..i	$5.00
" 4.. 3.45	»»	98..	2.00
" 5.. 3.00	»»	103..	5.00
" 11.. 3.00	*»	110..	2.00
" 12.. 5.65	*>	111..	2.50
" 40.. 5.00	>>	112..	3.00
" 44.. 3.80		119..	3.00
" 46.. 3.00	> >	120..	4.75
" 52.. 1.29	*r	121..	2.45
' 53.. 4.55	> >	134..	1,25
" 54.. 3,20	M	135..	3,20
" 55.. 4.45	> 1	143..	2.00
H 60.. 2.00	1 »	150..	6.00
" 73.. 1.00	ti	153..	5.00
" 77.. 3.60	>»	157..	5.00
" 78.. 2.00	» >	158..	3.35
" 83.. 3.00	»»	160..	2.00
" 90.. 3.60	M	162..	3.65
Še enkrat	srčna hvala!		Bog
vam stotero povrni!			
John Schneider, P. O. Box 13 Muskegon Heights, Mich., dne 19. marca 1918.
(Advertisement.)
Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja.
—^».yia^^w.^-^^^rtg..	^ _ 1 _ ________._^——————a—»
Skoro že 30 let se Trinerjeve zdravila uspešno rabijo * največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker* zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen Je sedanja potroba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkom. Branili smo so dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebš&inah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali um o cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tndi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemaleem vse kar več plačajo za nje. .
Trinerjevo Ameriško Zdravilno
Grenko Vino —
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želode« in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakorine nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabaaanosti, neprebavnostij glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v Želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite U lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah.
	prodere vselej v koren bolečino, lato pa je ilasti v aluiajn protlna, ali revmatir.uaa, nevralgije, lumbago, otrpelosti gleinjev in drugih, najhiticjša rgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje iiveev in za ma-
TRIHERJEV LINIMENT in gotovo poptoA. Jako je dobro tudi v zadevah od tanje po kopanjn nog. Dobite je ▼ vseh lekarnah.	
Trinerjev Antiputrin	je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpu££ajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
NAJNOVEJŠE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEV A ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916.	
JOSEPH TRINER CO.
Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave.	CHICAGO, ILLINOIS

POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRZAV.
Ustanovljena leta 1857
Nacionalizirana leta 1864
Ž E 6 O L E T
je ta banka varno Suvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 vlagateljev.. Njeno akupno premoženje, ali imetje maSa nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček cnaia nad $560.000.00, kar se drži v p«"*-nem zaščitnem skladu.
Naložite torej Vaše prihranke t J* NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANC V JOL JBTU.
s*
m	' '	%
Narastls obresti si polletno pripisujejo k glavnici, QQfo OvO ali pa izpisujejo ne hranilne uloge od $1.00 naprej. w /u
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET.
Jollet,	Illinois.
"LJUDSKA BANKA".