STROKOVNI PRISPEVKI B Pogled na današnje in prihodnje izzive informatike v zdravstvu: od ■ ■■ I !■.■ V V" povezljivosti do analitične pomoči pri diagnosticiranju in zdravljenju Aleš Gros IBM Slovenija ales.gros@si.ibm.com Izvleček Na zdravstvo, in s tem na zdravje kot tako, ne moremo gledati kot na neko samostojno, izolirano enoto. Zdravstvo ni omejeno na ordinacijo ali drugo specialistično ambulanto (prostor). Zdravstvo in zdravstvena dejavnost sta okoli nas, sta tam, kjer živimo, delamo ali preživljamo prosti čas. Podlaga za tako razmišljanje je usmerjenost zdravstva k uporabniku in dvigovanje zavesti o svojem in tudi družbenem zdravstvenem stanju. Eden izmed temeljnih korakov v to smer je informatizacija in povezljivost tako različnih zdravstvenih naprav kot tudi ustanov in samih uporabnikov zdravstvenih storitev. S povezljivostjo se veča tudi količina informacij in znanja. Znanje je raztreseno po različnih virih, ki segajo od diagnoz, medicinskih knjig in revij, pa vse do interneta. Hiter in učinkovit dostop do pravih informacij v pravem trenutku nam lahko pospeši diagnosticiranje in zdravljenje, nemalokrat tudi v kritičnih trenutkih, s poslovnega vidika pa s tem tudi prihranek pri času, energiji ter ceni zdravljenja in zdravja samega. Namreč, če lahko s pomočjo »avtomatike« usmerimo zdravljenje, se lahko izognemo marsikateri potencialno nepotrebni raziskavi, poti ali naporu, ki ga to pomeni za bolnika. Sistemi za analitiko in prediktivno analizo lahko z uspešno izrabo velike količine podatkov izboljšajo učinkovitost zdravljenja in zdravja bolnikov. Ključne besede: medoperabilnost, povezovanje, analitika, informacije, zdravstvo. Abstract A View of Present and Future Challenges of IT in Healthcare: from Connectivity to Analytic Help at Diagnosis and Treatment Healthcare cannot be perceived as a practice confined to clinics and hospital wards, it does not necessarily take place in designated places. Healthcare surrounds us where we live, work and spend our free time. The basis of this perception is the focus on the patient - end user. One of the key steps towards this goal is the informatization of the medical domain and the provision of interconnectivity between different medical equipment, organizations and, finally, different health services. The interconnection also results in an increased volume of information. Knowledge is not centralized but rather spread across different sources ranging from the Internet, specialized books and magazines to research studies and patient records. Fast and efficient access to the right information at the right time improves the entire health service and can save lives in critical situations. Having the right information also results in saving the time and the energy required during the treatment process. From a business point of view, this brings savings in terms of time and money (expenses), not only from the patients' point of view but also from a wider, national perspective. Analytical and predictive systems represent core elements when it comes to getting valuable information from massive amounts of data. Keywords: interoperability, interconnection, analytic systems, information, healthcare. DANAŠNJE STANJE IN IZZIVI Pričakovanja uporabnikov se tudi v zdravstvu vse bolj približujejo dobrim praksam in ravnem storitev, ki smo jih deležni v drugih dejavnostih. Danes se nihče več ne sprašuje, kako v danem trenutku poravnati račune ali kako na poti v tujini na bankomatu dvigniti ustrezno valuto in količino denarja. V bančništvu lahko tako rekoč govorimo o medsebojni povezanosti in »navideznem« denarju, dostopnem in pripravljenem za uporabo v vsakem trenutku in na vsakem koraku. Razvoj tehnologij je šel še korak naprej, saj za omenjene storitve niso potrebne več namenske naprave, temveč samo dostop do spletnega omrežja ali le uporaba mobilne naprave. Ljudje se navajamo na te storitve in pričakovano so tudi zahteve pri uporabi zdravstvenih storitev vedno večje. Nemalokrat se postavlja vprašanje, zakaj mora nekdo za specialistični pregled (npr. za športne dejavnosti pri medicini dela in športa) pri vsej dosegljivi tehnologiji in povezljivosti s seboj nositi ovojnico s svojimi zdravstvenimi podatki na papirju oz. naročiti njen poštni prenos. Kaj če se kuverta izgubi? Ali se izgubijo tudi podatki? Kaj če se zgodi nesreča v zdravstvenemu domu, kjer hranijo posameznikove podatke v papirni obliki, ali se izgubi njegova zdravstvena anamneza? In kaj je z otroki? Ali se njihova anamneza lahko poveže z anamnezo staršev, kar pomaga pri razvoju otrok v smislu potencialne preventive? Kaj se zgodi, če kronični bolnik želi prejemati obvestila o svojem zdravljenju oz. zdravilih prek sodobnih povezav? Še bi lahko nadaljevali z vprašanji, vsem pa je skupna uporaba novih tehnologij v smislu dviga kakovosti tako zdravja kot življenja ter preslikava novih navad (v smislu uporabe tehnologij) na zdravstveno področje. Svet se giblje v smer, v kate- rem bomo - podobno kot za bančni račun - lahko rekli: »Imam svoje zasebne zdravstvene informacije, ki niso zastarele in so dostopne v vsakem trenutku in tam, kjer jih potrebujem.« To lahko dosežemo samo s celovitim integracijskim pristopom. Zdravstvo in zdravstveno stanje (ter zdravljenje) nista več domena posameznih ustanov ali bolnišnic, temveč sta - podobno kot bančni račun - integralno navzoča na vsakem koraku, od bolnišnic do specialističnih centrov, domače oskrbe, oskrbe na poti, oskrbe prek mobilnih naprav, diagnosticiranja s pomočjo video naprav, oddaljenega merjenja določenih življenjskih funkcionalnosti itd. To je razvidno tudi na sliki 1, ki prikazuje razvoj in pričakovanja glede novih tehnologij na področju telemedicine. Aplikacije, ki nam bodo omogočale celovit pristop, bodo tako zajemale: ■ spremljanje podatkov in dostop do svojih podatkov preko portala, ■ spremljanje zdravstvenega stanja in zdravljenja v domačem okolju, ■ deljeno znanje o boleznih, epidemijah in drugih medicinskih informacijah, ■ deljeno specialistično znanje in izkušnje, ■ predpisovanje in spremljanje elektronskih receptov, Pričakovanja Continua v 1,5 Telepatologija Klinični kiosk Nadzor skladnosti zdravil »Teletrauma« M-zdravje I Mobilno spremljanje zdravja Telefarmacija »Real-time« Virtualni obiski I Digitalni obliži za spremljanje življenjskih funkcij »wire-less« Teleoperacije Teleavdiologija Roboti za pomoč pri zdravljenju Virtualna medicinska asistenca Pametne tablete E-obiski Oddaljeni EKG-nadzor Oddaljene intenzivne enote ICU Teledermatologija Zaokroženi roboti Stanje julija 2010 Tehnološki tiger Vrh napihnjenih pričakovanj Jarek streznitve Breg prosvetlitve Planota produkcije Obdobje (leta) do splošne uporabe: OI Manj kot 2 leti O 2 do 5 let Cas • 5 do 10 let A Več kot 10 let Zastarel pred planoto produkcije Slikal: Trendi na področju telemedicine ter pričakovani čas uporabe tehnologij (Vira: Edwards, 2010; Cradduck, Grande, Loewen, MacDonald, MacLean, Palmer, Paré, Poole, Schinbein, 2011) ■ elektronsko naročanje in obveščanje na specialistične ali druge redne preglede, ■ elektronsko posredovanje in spremljanje predpisov ter spremljanje zdravljenja na daljavo, ■ elektronske laboratorijske izvide in njihovo izmenjavo, ■ elektronske dnevnike bolnika in njegovo kartoteko, ■ elektronsko zapisovanje in spremljanje stroškov zdravljenja, ■ elektronsko dokumentacijo, ■ elektronsko izmenjavo informacij in konzultacije na daljavo, ■ zdravstveno strategijo in njeno sprotno spremljanje ter modeliranje glede na trenutno in morebitno stanje (npr. ob izbruhu epidemije), ■ elektronsko spremljanje cepljenja in njegovih morebitnih posledic, ■ analitične sisteme in sisteme za pomoč pri odločanju. Različne družbe se nahajajo na različni stopnji razvoja »e-zdravja«. Najbolj napredne so skandinavske države ter Kanada in Japonska (Kocna, 2012, in Črepinšek, 2010). Vsem pa je skupna pot do celostno integrirane »e-zdravstvene oskrbe«. Ta pot je prek posameznih stopenj razvoja e-zdravstva glede na učinkovitost, kakovost in dostopnost tehnologij prikazana na sliki 2. Pri prvem koraku se sprašujemo, kako posodobiti delovanje posameznih bolnišnic z integracijo različnih medicinskih naprav in sistemov v t. i. bolnišnične informacijske sisteme (angl. Hospital Information System, HIS). Pri tem koraku je bistveno vprašanje, kako uporabiti informatiko za izboljšanje produktivnosti v ustanovah, ki zagotavljajo in plačujejo zdravstvene storitve. Pri drugem koraku se informatika v medicini usmerja proti posameznemu bolniku in njegovemu dostopu do njegovih in zanj pomembnih splošnih informacij. Tako je v nekaterih državah že uveljavljena telemedicina ali elektronska kartoteka in dostop do nje. Pri tem se uporabnik ne sprašujejo več, kdo je poslal njegovo kartoteko in ali je ta v pravi ovojnici, saj so stvari elektronsko in varno dosegljive tam, kjer so potrebne, in takrat, ko so potrebne. Slika 3 prikazuje stanje elektronskih kartotek v Evropi. Vidimo, da je pot do celotne pokritosti sicer še dolga, saj je večina držav še vedno v fazi načrtovanja, pri čemer ne smemo t Osnovna Izboljšanje produktivnosti dobaviteljev in plačnikov Vmesna Izboljšanje dostopnosti za bolnike r Napredna ■ Izboljšanje kakovosti za občane in uporabnike ■ Slika 2: Stopnje razvoja e-zdravstva glede na učinkovitost, kakovost in dostopnost tehnologij (Vira: Kocna, 2012; Črepinšek, 2010) pozabiti na ključne elemente povezljivosti in standarda za obliko in izmenjavo podatkov. Zadnja faza prikazuje usmerjenost k povečanju kakovosti za državljane, torej za uporabnike, pri čemer gre za spremljanje splošnega zdravstvenega sta- nja populacije, zdravljenje in spremljanje kroničnih bolezni ter zdravljenje in opozarjanje na morebitne epidemije oz. za spremljanje splošnega počutja in blaginje. Primer družbe na tej stopnji je Danska (Kla-mer, 2011, in Danish Ministry of Health, 2012). V fazi planiranja V fazi implementacije V fazi pilotske postavitve V produkciji Seštevek vseh držav 20 5 2 7 34 Slika 3: Prikaz stanja sistemov e-zdravstva v Evropi (Vir: Stroetmann, Artmann, Stroetmann, 2011) Vendar gonilo razvoja ni samo potreba po »všečnosti« končnemu uporabniku. Ravno tako kot je v bančnem sektorju obstajala potreba po izrabi informatike v strogo omejenem poslovnem pogledu, npr. lažje izračunavanje in spremljanje obresti ali hitrejše in učinkovitejše unovčevanje vplačil in čekov, je tudi v zdravstvu informatika v prvi vrsti uporabljena kot pomoč pri reševanju in povečanju učinkovitosti in s tem zmanjševanju stroškov zdravljenja. Glavni izzivi, s katerimi se danes globalno srečujemo v zdravstvu, so: ■ pomanjkanje kadra (zdravnikov, medicinskega in negovalnega osebja itd.), ■ povečanje števila kroničnih bolezni in s tem povečanje stroškov za zdravljenje, ■ globalizacija (splošno zdravstveno stanje ni več omejeno na posamezno skupnost, ampak je vpliv globalen, npr. izbruh pandemij), ■ povečevanje stroškov za nove načine zdravljenja (in tehnologij), ■ demografske spremembe, staranje prebivalstva in spremembe življenjskih navad, ■ prej omenjene zahteve uporabnikov po enotni uporabi tehnologij tudi v zasebne medicinske namene. Z višanjem starosti in življenjske dobe prebivalstva se srečujemo tudi z večanjem stroškov zdravljenja, saj ti naraščajo s starostjo (slika 4). Če seštejemo omenjene stroške in splošno povečanje starosti prebivalstva, vidimo, da iz leta v leto naraščajo skupni stroški za izboljšavo zdravja prebivalstva oz. njihov delež glede na BDP (slika 5). 20 15 10 a