jc pojav ncrodovitnosti, v kolikor ni utemeljen v boleznili, v resnici v zvczi z vcčjo mlcČnostjo krav. Tcletenje in niolznost sta v živalskem telesu dvo lastnosti, ki sc ne dopolnjujeta, marvpč si od npke raeje nasprotujeta. Krava, ki daje mnogo mleka, ima močno krvho vime. Krvne stanice vimena so raztegnjene in napolnjene. Nasprotno pa mora kri krožiti v maternici in spolovilih, če naj krava obreji. Čim se nahaja preveč krvi v vimenu, mora krava ostati nerodovitna. Siccr morejo biti tudi drugi vzroki nerodovitnosti, pa pri pdravi kravi je največja verjctnost v navedenem. Kako si živinorejec v takih primerih pomaga? Krave, ki se pojajo, morajo biti najprej v zuravem, svetlem, zračnem hlevu, biti morajo primerno krmljene in se morajo dovolj gibati. A to šc ni vse. Umptnim potom je treba nadalje doseči, da začne kri živahneje krožiti tudi v spolovilih. To je mogoče doseči na sledeči način: s pomočjo gumijaste cevke, ki je na enem koncu razSirjena v žogi podobno o!> liko, in katcrc drugi konec je prcluknj?u< z tnalimi luknjicami, se vbrizgne v smeri maternice za nofcako skodclico skuhanc, 38—40 stopinj tople vode, v katcri smo po kuhanju raztopili žličico kreolina in lizola ali lizoforrna. Vbrizg se izvrši s precejšnjim sunkom. Imcncvani živinozdravnik svetuje, naj bi se tako postopalo pri vsaki kravi, in sicer predvsem pri telicah, ki se nočejo pojati, nadalje pri kravah in junlcah dva dni po tcm, ko smo jih gnr.Ii k biku, pri kravah v 4. ali 5. tcdnu po tclctcnju, in če se ne pojajo, v 8. ali 10. tcdnu. Ker j<? ta. postopek za naše živinorejce fie nekaj povscm novega, naj se izvede vsaj v prvih primcrih vedno sporazumno in po možnosti ob živinozdravnikovi prisotnosti, ki bo prej ugotovil, če krava ne boleha na tej ali drugi notranji bolezni. Vsekakor pa je nasvet sam vrcdcn, da si ga zaenkrat zapomnimo in pri prvi potrebi preizkusimo. falovosii goveje z&Yine Spiošno se opaža, da v krajih visoko razvite ži/inorejc pojpnju.jc rodovitnost krav. Krava Sc Eicpr poja in muka, a ostane kljub tem znak<>m nerociovitna. Gornjcdonavski živinorejci Ł•(• stiltali za vzrokom in zasumili, da mora biti rv rolovitnost v noki zvezi s povečano mlcčnostjo in tcžo krav. Ker je pojav nerodovitnosll procej :;plošen v krajih z bolj razvito živijvTejr, so sc njegovcga raziskavanja lotili živ;.io/.drav:)iki in edcn izmpd njib, dr. Wille, je &' oja dognanja podal v posebni knjigi. , Po dognanjih omenjcncga živinozdravnika