Nocoj ob 21. uri repriza predstave SNG na prostem na stadionu „Prvi maj :	—_—
PBIHOBSKI DKEVKIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
■Sto VI . Štpv	1AA	("I RRfi') PoStnlna plačana v gotovini
i - Ote V. IOO	Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, nedelja 15. julija 1951
Cena 25 lir
Nikdar več pod
r
zdavnaj ni v Trstu napravil noben Titov lrni°r ia1co Blobokega vtisa, a/cor ga je napravil njegov odgovor, ki ga je dal De asperiju. Skoro ves dan se ■ir~ačani in Tržačanke niso kamor koli si prišel: v trgovino, v urad v kavarno, na trg, p gostilno itd. — Pogovarjali o drugem kot o besedah, ki so jih iJJf odobravali in jim pri-km J' Pr* tem ni manj-aio pikrih in ostrih komen-f.Jl6, -na jDe Gasperijev ra-■ ki je hotel s kričanjem nedeljivosti usode Trsta in z drugimi ire-iu, itnimi frazami spro-„J nekakšno mednarodno str ' da tržaško ljud-4nr?,SOj3et Prišlo pod itali-n**Ki suienjski bič. vn a Titov govor naletel mBl^dušeno odobravanje se?M *mi Slovenci, pa sph ■	717	Potrebno	še	po-
e? Poudarjati. «Takd se trio°ri!? so navdušeno pri-hinZ Titu prebirajoč Mb« besedo za besedo jaiie°a Ponora. Poudar-&a i° iudi’ da ie zel° Prav, ifnit? reakcionarni tržaški rerfJ * tisk to pot iz-izin!0 °bširno objavil Titove SVo?.e računajoč najbrž v -■ n rnegalomanski zaslep-
2. * -
tnl°lU> da bodo ostre Ti-Cn besede naletele na od-n}alianissimih'i> Tržata-r. /oda kako grobo so se ^godilo se je ravno
Rnferne *Ultirne notizie* T notele takoj zadevo ne-Z°l*o popraviti in na prvi "ani zapisale čez pet stolpic, e ogromnimi senzacio-Tjnimi črkami: «VSA DR-MV4 VSTAJA PROTI Ti-
ii!viM nesramnim be-vr?AM>/- Ce va je Citateli
sln-J 'danek, ki temu na-le i« j?, lahko našel kTemZ*??ed iz rimskega kako «7m ki Sovorijo o tem, šano tovori z nezasli-vet; L earznostjop — in nič da je °, na-j bi pomenilo, Titoi,iZa-^dUja vstala proti Tr,m 1zjavam! rni	Slovenci in s nji-
škeon	na večina trža-
bro M??ebivalstva zelo do-nih Vr JJ° v teh prvih ted-Za oktŽuVolilne kampanje litve k Jske občinske vo
detrti‘J+ako italijanskim ire-tim„ - v Trstu in njiho-kam ^uaiisticnim stran-Preko v ‘Mistične MSI pa je ter	anske demokraci-
delin oSe do «socialistov kornivZenezia Giulia» in šitve* drmistov «boljše reliji s Priključitvijo k Ita-Zajei J-i dan slabša prede, mizen , Je teskobni pesi-»olitel 9 de izida letošnjih ien0 n' ”a katerih opravi-tistih^dPostMjajo zmago skupin t nifl strank in rile JI’ ki so se vedno bone nrit, Se borijo, da Trst iijo nJL mkoli več pod Ita-zeri . °kazov za ta pesimi-medl*neUeto, a zadnji
*el po n1 tisti’ ki ie pri' sedah Gasperijevih be-
strankJJ 52f>trebi «'-aZiganja tarh, Jsklh strasti na ol-o tPn, ipne domovine» in 7.... m, kako je z uvedbo ita-
lijan,Vo° ]e 2 uvedl
nean J{a občinskega volil-
Ohi
banskih
9la?nŽaJCoria Potrebna so-vseh tr laskih ita-stran E i. nacionalističnih GaVnZ:: • naj M sluiila De Oovi JnVi za podporo v nje-*Wex)i pri ZVU, naj
itaiUnl0, sedanjega uvede Oočrl	zakon,	ki	omo-
mentVlar,1;?niti *aPParenta-pip,	at1 povezavo posa-
ZlT Hst Po De Gasperi-dennJlovoru so triaški ire-iani 1 tak°j zat€li 2 izva-De Gasperijevih na-Piernh 171 zahtevali izpre-«an„	volilnega zakona z
bi ug.rentamentom*, ki naj ZniagJJ1 omogočil volilno
da TJ tem ne bo odveč — in tiil	ne bi kdo priponi-
ttv'hi	sm° Preveč subjek-
de, jS~ fie navedemo bese-S*irim ^ih ie. zapisal pred dnevi v uvodnem aški nacionalistič-
slavijo im z Avstrijo; kakšen platonski «evvlva» od tasa do časa za Italijo ni mfi slabega, mahajmo tudi ob določenih priliakh, kadar ni nevarno, z italijansko zastavo, toda dopuščajmo, naj skupaj z njo plapolajo tudi druge zastave in pridružimo se predvsem helebardi in listnicam, ki so tiste, ki nekaj veljajoč.
Svoj članek zaključuje Stuparich z besedami:
«In tako če bomo imeli jutri, pri prihodnjih upravnih, volitvah določene rezul. tate, ki bodo odgovarjali temu mučnemu položaju, v katerem so pustili Trst, potem se ni treba čuditi, ni se treba pritoževati*.
Neki drugi komentar te iste «Stampe» pa pravi, ko govori o svojevrstni sestavi tržaških volivcev in volivk: «Najbolj optimistične kalkulacije predvidevajo, da bodo od te množice (nameščenci ZVU), ki je brez dvoma zainteresirana na tem, da se sedanji položaj podaljša — glasovalo nič manj kot 30000 volivcev proti Italiji, če upoštevamo, da bo glasovala tudi žena ali pa hčerka policaja in nameščenca ZVU*.
Glede tristranske note smo v našem dnevniku menda če pred dvema letoma zapisali, da je iz zraka, kjer je obvisela, padla dokončno v vodo. Nato so jo pokopali. Ekshumiraji so jo — mrtvo ~ v marcu letos na obisku De Gasperija in Sforze v Londonu. Nato jo je zopet pokrila zemlja. In zadnja iredentistična hajka je ponovno odprla njen globoki grob; zopet so izvlekli izjavo že vso tako strohnelo, da so njen smrad začutili celo inozemski dopisniki italijanskih \istov, ki na vr. kot tisti tz New lorka poročajo v Italijo takole:
«Nekaj časa je že minilo, ko mi je voditelj arabske delegacije govoril o tistem, kar se je zgodilo v Palestini in o dejstvu, da je Velika Britanija obljubila Palestino Arabcem sporazumno z Mac Mahon - Huseinom in nato Izraeličanom z Baltourjevo izjavo ter je filozofiral takole; mi zelb dobro razumemo, da se tudi gentlemanu lahko zgodi v gotovih primerih, da proda istega konja dvema osebama; toda tisto, kar rie moremo razumeti je vzrok, zakaj se vztraja na tem, da dobiva udarce tisti revež, kateremu so konja prvemu prodali*. (Leo Rea «Giornale di Trieste*).
Ta dopisnik primerja nato naš Trst s tistim dvakrat prodanim konjem, čeprav so mu «v zadnjih dneh o tržaškem vprašanju določene osebe .govorile tako, da je izključeno, da bi se Italijani morali posluževati fi-lozofije arabskega delegata, ker jim je bil Trst obljubljen prej kot je Tito prekinil s Kominformom*.
Vsi se Se dobro spominjamo, da sta v svojih pismih Stalin in Molotov pred kominformovsko resolucijo Titu najbolj zamerila, da je leta 1946 v Ljubljani odločno povedal da mi nočemo biti drobii za poravnavanje tujih rgčunov. Tudi v odgovoru De Gasperiju je Tito ponovil isto:
«Nekoč sem že dejal, da mi ne trgujemo z našim življem, z našimi državljani in da se ne mislimo spuščati v nikakršna pogajanja, v katerih bi bila naša načela — in ne samo načela — temveč tudi naša država in naši narodi oškodovani*.
Naše ljudstvo je vedno tako mislilo in če je Tito to le večkrat povedal, ni povedal nič novega. Povedal je le tisto, kar ljudstvo misli in zahteva in s tem ponovno dokazal, da je resnič-ni človek iz ljudstva. Trla-čani nismo nikdar bili in nočemo biti konji, ki jih dvakrat prodajajo. Ce sedaj v Italiji smatrajo, da so nas Angleli pred parlamentarnimi volitvami leta 1948 prodali De Gasperiju kot konja pomeni, da so s tem načelno na to kupčijo tudi pristali. Mi smo proti takim načelom konjskih trgovcev.
Zato si njihove domovine, domovine takih načel, ne telimo nikoli več. Zato pravimo in ponavljamo: Nikdar več pod Italijo!
Miltahršnih nndnieii iip. siireieiiiamo I
>ismo trgovci, ampak narod, ki ljubi s odo; in za kar koli se »bra čate na nas tako narepenčeni, vedite, du vas ne bomo niti poslušal -odgovarja beograjski list “Poli ti k a“ italijanski fašistični reakciji
ne vere in optimizma kljub težavam, s katerimi se jugoslovanski narodi borijo.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD 14. — V zvezi z De Oasperijevim govorom o Trstu m odgovorom morsam
Tita rmni Piše' jutrišnja Politika med drugim.	...	,	.	,.
#Ce je to vaša zadnja beseda, evo tudi naše: Nismo trgovci, ampak narod, ki ljub svobodo. Nikakršnih pogojev ne sprejemamo! In za kar koli se obračate na nas tako nare-pen teni, vedite, da vas ne bomo niti poslušali!))
tovanju iz Crne gore prispel, organov javne varnosti, vojske danes v Dubrovnik, v sprem-] in množičnih organizacij za iz-
V tem članku poudarja ((Politika* tudi dejstvo, da so se iredentistični kampanji pridružili tudi kominformovski voditelji, in citira list «Paese», ki je Jugoslovane glede vprašanja Trsta imenoval fašiste; «Unita» pa je pisalo o Istri, Puli ter o ((neozdravljivi rani, ki jo je do. bila Italija z ločitvijo tega o-zemlja«.
List zaključuje, da se je Jugoslaviji za njeno prijateljstvo vračalo s sovraštvom, in pravi: «Mi nismo samaritanci ir.* za sovraštvo ne bomo ponujali svoje roke. Vi gospodje ste tisti, ki morate odločiti, kaj želite«.
* * *
Iz Dubrovnika poročajo, da j
stvu Moša Pijade in B. Jovanoviča, predsednika vlade LR Crne gore.
Iz Skoplja javljajo, da so začele bolgarske oblasti s terorjem nad makedonskim- prebivalstvom Pirinske Makedonije. Izvedelo se je, da izvajajo preseljevanje celih vasi, ki jih preseljujejo v severno Bolgarijo. Prav tako poročajo o aretacijah in internacijah. V tej akciji pomagajo policiji vojaške enote, ki taborijo vzdolž jugoslovanske meje, a Po direktivah bolgarske KP sodelujejo pri tem tudi določeni ((resnični« komunisti.
Iz Skoplja poročajo tudi, da je maršal Tito na svojem po-1 vršijo v Bolgariji mobilizacijo
vršitev načrta obveznega odkupa in zajamčenja žetve, ki je ogrožena z vedno pogostejšimi požigi žita, ki jih vršijo bolgarski kmetje. Oblastem so dali na razpolago tudi člane bolgarske KP.
Robert Michel, glavni tajnik mednarodne zveze francoskih učiteljev, ki so z drugimi inozemskimi predstavniki sodelovali na kongresu učiteljev in profesorjev v Beogradu, je izjavil:
«Iz Jugoslavije odnašam zelo prijetne vtise, zlasti pa vtis iskrenosti jugoslovanskih prosvetnih delavcev in voditeljev, ki ne skrivajo svojih velikih realnih težav, p prav tako tudi
IZ VSEBINE
e MUSOLINIJEVSKA MEGALOMANIJA V ZADNJI VOJNI
« VATIKAN, RIM IN STEPINAC % KRIVA POTA DEŽELE SAMURAJEV • LIK ČUVARJA DOMOVINE 0 SLOVENSKA KNJIŽEVNOST MED OBEMA VOJNAMA III.
0 MISLI O KNJIŽEVNOSTI (RAZGOVOR S PISATELJEM BORISOM PAHORJEM)
MOJE UNIVERZE (ODLOMEK IZ POVESTE LONJERSKE SENOŽETI NA HUDEM LETU JABLANOV MOLJ OBISKI PRI BOLNIKIH KINO IN MLADINA
PIONIRSKA SLIKANICA, FILATELIJA, SAM, HUMOR...
CIGARETO NA DAN.;;
RESNIM N AMENOM )
(VESELA ZGODBA Z
Globok
vtis je napravila name tudi popolna svoboda diskusije in veliko zanimanje delegatov za vprašanja, o katerih se je razpravljalo«.
Tajnik Bourget je izjavil, da je na kongresu dobil vtis o duhu svobode, katerega ni opazil, ko je bil pred 15. leti v Jugoslaviji. «S seboj nosim iz Jugoslavije — je dejal — dve besedi: svoboda in neodvisnost kakor tudi vtis o skrbi, ki jo Jugoslovani posvečajo pedago. škim vprašanjem«.
R. R.
Nadal|evan|a pogajanj v Kesongu po sprejemu Hldgwaye«lh pogojev
Kitajci in Severni Korejci pristali na nevtraliziranje področja Kesong in na pripustitev 20 zavezniških novinarjev - Delegati pripravljeni na odhod - Zadovoljstvo v krogih OZN
TOKIO, 14. — Ob 6. uri zjtraj v nedeljo (po krajevnem času, in sicer ob 22. uri v soboto po našem času) je severnokorejski zvezni častnik izročil zavezniškemu zveznemu častniku posebno sporočilo.
Napoved je kitajsko-korejsko poveljstvo oddalo po radiu is se je glasila: »Izročili vam bomo po našem zveznem častniku prepis sporočila generalov Kirn II Sunga in Peng Teh Huaia za generala Ridgwaya. PTepis bo izročen v nedeljo ob 6. (po fe-n-janšikem času), v Pum Mun Jomu.
Uradno poročilo vrhovnega poveljstva OZN javlja, da je zavezniški zvezni častnik takoj odpotoval in je dobil omenjeno sporočilo kot odgovor na Ridg-wayeve predloge.
Sporočilo še vedno prevajajo, vendar pa se po prvem naglem čitanju zdi, da Kitajci in Korejci sprejemajo ustanovitev nevtralnega področja v Kesongu in pripustitev 20 novinarjev na ((prepovedano področje«.
Fenjanški radio je že prej oddajal odgovor na zadnje Ridgwayeve predloge. Odgovor se glasi: ((Sporazumni smo z nevtralizacijo Kesonga, kakor predlagate vi v svojem pismu,
| in tudi za nadaljevanje pogajanj za premirje, ko bodo odpravljeni nekateri nesporazumi. Predlagamo, naj se predstavniki obeh strani razgovar-jajo o vprašanjih, kakor so ona, ki se tičejo zveznih organizmov in imenovanja zveznih častnikov, o čemer bi se morali sporazumeti že na prvem sestanku. Vprašanje dopisnikov, ki j* povzročilo prekintev pagajanj, nima prevelike važnosti in ni v zvezi z vprašanji, kakor^ je določitev nevtralnega področja, Imamo za neumestno, da pridejo dopisniki v Kesong, še preden je določen dnevni red konference. Mnenja smo, da je treba vsa vprašanja rešiti s posvetovanji in sodimo, da je neumestno, da začnejo dopisniki zbirati vesti, ko ni bil dosežen še noben tozadevni sporazum.
Vendar bomo dovilili, da se 20' dopisnikov i vaše ^trani pridruži petim delegatom Združenih narodov in smo že dali navodila V tem smislu.
Sporočilo sta podpisala vrhovna poveljnika severnih Korejcev in Kitajcev.
Po vesteh, ki prihajajo s Ko-reje, je uradni predstavnik a-meriške 8. armade nocoj izjavil, da ne bo general Ridgway komentiral kitajsko - korejskega sporočila, dokler ne bo imel v rokah overovljenega besedila izjave.
Med tem javljajo, da je dobila skupina ameriških delegatov, med njimi tudi 20 zavezniških dopisnikov, nalog, naj bo pripravljena za odhod v Kesong verjetno ob 7. uri jutri po krajevnem času.
Opazovalci so mnenja, da bo sedaj mogoče takoj nadaljevati razgovore v Kesongu. V Wa-shingtonu so z zadovoljstvom j sprejeli vest, da je nasprotnik sprejel Ridgwayeve pogoje. Iz j javljajo, da je pristanek na de- | milftarizacijo področja Keson- j ga in nenavzročnost zavezniških ; novinarjev prvo konkretno dejanje, ki kažp dobro vero nasprotnikov. Vendar pa v ameriških vladnih krogih še dalje izražajo nekatere pridržke glede bodočih pogajanj za premirje, ker sta v ospredju še vedno dve vprašanji. Sedaj, ko je bilo vprašanje kesonga rešeno, je treba videti, ali se bodo so-vražnosti prenehale ob 38. vzporedniku ali pa na sedanji frontni črti. ki je na vzhodu za več ko 32 km bolj severno od vzporednika in ali bodo nasprotni, ki sprejeli strogo nadzorstvo, ki hi po vašingtonskem stališču bilo edino mogoče jamstvo pro-ti morebitnemu novemu napadu na Južno Korejo.
Tudi iz Londona javljajo, da so s sedanjim razvojem položa-ja zadovoljni in V zunanjem ministrstvu potrjujejo ponovno, da angleška ■•la da podpira Ridgwayevo ;t ’’ šče. Medtem javljajo s tvintč-p ffritisku zavezniških sil na vsej fronti, da zajezijo premikanje 400.000 Kitajcev, o katerih računajo, da so razvrščeni nasproti črtam Združenih narodov. Nepotrjene vesti pravijo, da se nasprotne čete premikanjo v. polkrogu o-koli Kesonga, kjer je sedež pogajanj. Zdi sg med drugim, da hoče nasprotnik izkoristiti imuniteto (v praksi, čeprav je ta v teoriji omejena samo na mesto) vsega področja Kesonga, da nakopiči svoje čete. Na področju severnozahodno od Hva-čona je nasprotnik nudil rahel odpor.
V krogih OZN so sprejeli z velikim zadovoljstvom kitajsko-korejski odgovor. Zato upajo sedaj, da še bodo pogajanja lahko nadaljevala o važnejših
vprašanjih in da. bo _ general Ridgway, ki vodi pogajanja kot predstavnik OZN, imel uspeh.
Minister Pella podal ostavko
RIM, 14. — Tiskovni urad ministrskega, predsedništva javlja, da je De Gasperi sprejel ministra Pello, ki mu je takoj ob povratku iz Pariza brzojavil in mu sporočil svojo ostavko. De Gasperi je obžaloval objave v zvezi z zadnjo razpravo v vodstvu demokristjanske parlamentarne skupine. De Gasperi je Pello zaprosil, naj odloži svoj sklep, dokler se ne ‘sestane ministrski svet, ki je sklican za ponedeljek. Pella je poročal De Gasperiju o sestanku sveta ministrov OECC v Parizu in o svojih razgovorih z zunanjimi in finančnimi ministri glavnih držav Marshallovega načrta.
Naš tedenski
p r e g š e d
Deportacije
v Romuniji pred OZN
NEW YORK, 14. — Odbor OZN za nevladne organizacije je vzel v vednost obtožbe določenega števila organizacij proti madžarski in romunski vladi zaradi deportiranja prebival-tva. Te organizacije pozivajo gospo darsko-soeialni svet OZN naj od omenjenih vlad zahteva prekinitev deportacij, katere imajo te organizacije za zločin genocida.
To vprašanje bo postavljeno na dnevni red gospodarsko-so-cialnega sveta OZN, ki bo zasedal 30. t. m. v Ženevi.
Delegati Severne Koreje in Kitajske zaenkrat niso pokazali najmanjše želje, da bi razpravljali o političnih vprašanjih. Takrat, ko bi na Koreji znova nastalo vzd-ušje miru, bi vrgli na mizo dva svoja aduta: For-moza in sodelovanje Kitajske v OZN.
To bi spremljali z običajna grožnjo: naše čete so še vodna pripravljene. dia «zavarujejo» mandžursko mejo prav do Rušana.
Zaenkrat so ob prvi prekinitvi razgovorov — in uptjmo tudi zadnji, za kar pa ni dto-volj izgledov — pokazali sp samo željo, da bi imeli monopol za razširjanje vesti o tem sestanku v polporušeni hiši na 38. vzporedniku.
Njih želja }e razumljiva. Nastopil je čas, ko'bi lahko z zavijanjem poročil s konference, dobili nekaj propagandnih prednosti, kar niso uspeli na vseh «mirovnih» dokazovanjih stockholmsJcega kongresa in njegovih podružnic. Tista «do kazauanjan niiso mogla najti plodnih tal. dokler so dejstva, ki so neizpodbitno dokazovala njih napad, govorila o vsem drugem, kot pa o mirovnih prizadevanji/iv.
Z današn jim potrdilom pekinškega radia se je torej končal njegov in monopol Moskve ter F en janga. Novinarji bodo torej tudi z Juga prišli v He-song.
Ne vemo sicer, zakaj tako velik njihov stn.h, da bi s be-
Zaostruje se angleško-egiptski spnr
kAIRO, 14. -- Egiptsk: zuhai to',Mu nji minister je izjavil, da bo Egipt podvzel odločilne ukrepe glede angleško-eg-iptske pogodbe že pred prvo polovico avgusta. Egiptski radio pa je javil, da Egipt ne bo sodeloval z Veliko Britanijo v nobenem vojaškem vprašanju, če se britanske čete ne bodo umaknile s področja Sueškega prekopa in če Velika Britanija ne pristane na združitev Egipta in Sudana pod egiptsko krono.
Danes se je britanski poslanik V Kairu Stevenson razgo-varjai štiri ure z egiptskim zu' nanjim ministrom in z ministrom za sudanske zadeve. Britanski poslanik je obrazložil stališče svoje vlade v odgovor na zadnjo egmtsko noto.
Harriman se bo razgovarjal tudi o gospodarskih vprašanjih
o teh pogajanjih. O tem. da je propadla moskovska interven cija na Koreji, ni nobenega dvoma ker to kažejo sedanja pcgajdhja, do katerih ne bi prišlo, če bi bili danes Kitajci na primer pred Pusanom. Da pa je padlo za ta propadli moskovski manever pet milijonov ljudi, pa jasno — ni mogoče skriti.
Obenem pa so sprejeli tudi ostala dve Ridgvxtyeva pogoja Za nadaljevanje pogapnj, in sicer vzpostavitev nekakšnega demilitariziranega piodj-očja milj okrog Kesonga in svobode uporabljanja komunikacijskih
sredstev.
* * *
S tem v zvezi naj omenimo še besede dr. Aleša Beblerja novinarjem pri Združenih na-
Vedno večja gospodarska kriza v Iranu - Stališče ameriških petrolejskih družb
PARIZ. 14. — Danes zjutraj je prispel z letalom v francosko orestolnico Trumanov posebni' poslanec Averell Harriman. Novinarjem je izjavil, da je po njegovem mneniu mogoče rešiti anglo-perzijfki spor zaradi petroleja. Povedal je, da bo o tem razpravljal s perzijskimi predstavniki in se bo sestal tudi z angleškim poslanikom Shepherdom.
Ob svojem povratku v ZDA se ne bo ustavil v Londonu.
Nesramnost italijanske iredente so začeli spoznavati tudi Američani
"Hrup o Trstu" )e naslov članku "Ncw York Timesa
€€
tinku tr-
Hi	U	ILU-lLCll, tu-
n<di 1“ elj Gianni Stupa-2 ,velja za dobrega askih a razPoloZenja tr-UTddn,J?edniih ~ zlasti rkh ~ilfl ~ slojev. Stupa-0 tem , 171 ed drugim tudi kaWi' ^ako razmišljajo ne-rimi , Tržačani, med kate-Vorijn on 9iblje in ki go-
tleh). takole (Pravi Stupa-
2ar^rt(ZTastrupl‘^mo sl krvi se , Istre, brigajmo se zaje’ sr,a ne°dvisno mesto, ki HaJ0sobn° obnoviti usodo brlpa® slavnega spomina, struti 0 se za našo lndu-ki i. 0 con°. ki vstaja in bito °sper'fa zaradi pleme-• ta !« t ECA‘ brigajmo a nab0 trgovino z Jugo-
NEW YORK, 14. — V članku
z naslovom «Hrup o Trstu« piše včerajšnji «New York Times«:
((Italijani si močno prizadevajo, da bi povzročili nevihto v zvezi s Trstom, toda verjetno ne bodo uspeli. Kdor prebira poročila o razburjeni debati, ki je bila v sredo v italijanskem parlamentu, kjer je pred. sednik vlade De Gasperi izrekel strašno svarilo zaveznikom, bi mislil, da je Trst v nevarnosti, ali da je Zahod spremenil svoje stališče. Pa se ni prav nič zgodilo. Kakor je bil predsednik De Gasperi obveščen, ko je imel svoj govor, je ostala politika Združenih držav nespremenjena. Se vedno vztrajamo pri tristranski izjavi od 20. marca 1948, ki je bila za povratek Trsta k Italiji. Se več tudi dejstvo, da Zavezniška vojaška uprava noče sprejeti ju-risdikcije rimskega kasacijske-ga sodišča, ni nič novega. Zavezniška vojaška uprava je bila vedno na stališču, da ne more delovati, če je podrejena ita.
lijanski jurisdikciji. Za ves ta hrup torej skratka m mkake politične podlage ker se poh-tika ni spremenila. Britanski minister Herbert Morrison je v imenu Velike Britanije isto povedal De Gasperiju pred štirimi meseci, in tudi Francija m spremenila svoje politike.
Jasno je torej, da treba iskati odgovora za ta hrup v italijanski notranji politiki.
Zdi se, da je glavni vzrok za vznemirjenje vsaj po svojem začetku bila vrsta tendenčnih in razburljivih člankov v milanskem dnevniku «Cornere della Sera«, ki je trdil, da se je politika spremenila, in da je Trst v nevarnosti, da bo izgubljen. Nikdar ni veliko potrebno, da se Italijani razburjajo o Trstu in temu so se kmalu pridružile vse stranke. V Italiji vlada zelo globoko in zelo naravno čustvovanje, za to mesto.
Naravno je da italijanski jre. dentisti zdaj namerno delajo in vodijo agitacijo, da bi dobili Trst nazaj.
Nihče se z njimi ne krega o
tem, toda Združene države imajo opravičen vzrok za pritožbo, če jih v italijanskem parlamentu obtožujejo, da delajo stvari, ki jih niso storile, ali da jim pripisujejo namene, ki jih nikdar niso imele.
DE GASPERI DOVOLIL
fašistično
manifestacijo
proti FLRJ v Rimu
RIM, 14. — Na članek «New York Timesa« so se vsi italijanski dopisniki strašno razjezili. Pravijo, da «previdni New York Times« uporablja preveč stroge besede za De Gasperija in da so bili vladni ameriški krogi bolj prijazni.
Iz Londona pa poročajo, da je zunanji minister Morrison italijanskemu ambasadorju odločno izjavil, da v nobenem primeru ne namerava odstopa-
ti od stališča glede nekompetentnosti kasacijskega sodišča nad tržaškim sodstvom in da misli na tem trdno vztrajati, Čeprav se je De Gasperi prav na to vprašanje nekam trmasto zalepil. Po drugi strani pa predlaga ((Manchester Guardian«, naj bi morda le prišlo do nekakšnega kompromisa.
Iz Rima poročajo, da v tisku iredentistična kampanja še vedno ni prenehala. Pa ne samo v tisku, ampak v pogledu zunanje politike še vedno na splošno prevladuje. Vlada je celo odobrila, da so znani mu-solinijevski ir.-valid Delcroix in zagrizeni tržaški ital. šovinist polk. Slataper organizirali protijugoslovansko politično zboro. vanje na Trgu del Colosseo Govoril je znani fašist Giovan. ni Esposito. Vse seveda v zvezi s Titovim govorom, za katerega pa celo Ansa poroča, da ga nekateri komentatorji, ki stoji, jo blizu vodilnih oseb italijanske zunanje politike ne ocenje. jo «kot popolnoma negativ* nega«...
Nocoj se je sestal z generalom Eisenhowerjem.
Perzijski radio ,ie objavil nocoj uradno poročilo, ki pravi, da Perzija ((pripisuje Harrima-novemu obisku velik pomen«. Perzija bo dokazala Trumanovemu predstavniku, da mednarodno sodišče v Haagu ni pristojno soditi v petrolejskem sporu, da je Anglo-Iranian obrekovala Perzijo. Mossadegh ima popolno podporo iranskega ljudstva. -Harrimana bodo jutri zjutraj na letališču pozdravili zunanj) minister Kazemi in drugi predstavniki vlade, med njmu tudi osebni predstavnik šaha. Letališče te ceste do Gradyjevega stanovanja, kjer bo ,blval, .^'; riman, bodo varovali številni policijski oddelki.
Zaenkrat so določili samo to, da bo Harriman jutri zvečer večerjal s šahom. Ob njegovem prihodu pričakujejo denncci-stracije stranke Tudeh, ki je pod moskovskim vplivom.
Med tem pa se je danes sestala iranska vlada na izredno zasedanje z namenom, da določi načrt razgovorov s Harrima-nom. Komisija perzijskega parlamenta za petrolej pa je izjavila v posebnem sporočilu, da si ((perzijska vlada pridržuje pravico prodaje petrolejskih izdelkov kateremu koli kupcu« To pojasnilo so objavili zaradi tega, ker zaenkrat še nobeden od kupcev Anglo-Iranian ni odgovoril na sporočilo državne družile za petrolej.
Ameriški poslanik Grady je danes izjavil na tiskovni konferenci, da je vprašanje perzijskega petroleja ((vprašanje , za ZDA in za Veliko Britanijo« Pri tem vprašanju ni važna lastnina, je dejal Grady, in dodal: «Ni dovolj časa za malenkosti, ko hiša gori in so Pia meni dosegli že prvo nadstrop je«. Glede Harrimanovega prihoda je dejal, da ne predvideva nobenih omejitev pri razpravljanjih. Pogajal se bo lah ko o vseh vprašanjih in razen nasprotij v zvezi s petrolejem bo razpravljal v Teheranu tu-
di o gospodarskih vprašanjih.
((Harrimanov obisk v Perziji spada v okvir razsodbe mednarodnega sodišča v Haagu, ki priporoča pričetek pogajanj za rešitev spora med Anglijo in Iranom«, je dejal Grady-v , Glede vesti o njegovi bližnji upokojitvi ie izjavil, da se zaenkrat še ne misli poslužiti svojih pravic in da bo ostal v Perziji, sporazumno z ameriškim zunanjim ministrstvom še kakšen mesec. Odšel ne bo, dokler bo «,položaj' v Perziji kritičen«.
Danes zjutraj Se je sestal na tajno zasedanje perzijski senat. Razpravljal je o vedno večji gospodarski krizi. Senatorjem je poročal Matin Dafta-ri, član državnega urada za nacionalizacijo.
V Abadan je prispel predstavnik Anglo-Iranian v Teheranu, Richard Seddon. Imel je nekaj težav ob pregledu prtljage. Danes je v abadansko pristanišče znova prispela angleška križarka ((Mauritius«, potem ko se je tri dni zadržala v Bassori. V pristanišču je sedaj tudi angleška fregat-a »Flamingo«. ((Mauritius« bo v kratkem znova odpotovala in jo bo nadomestila križarka «Euryalus», ki je danes odpotovala z Malte. Fregata ((Flamingo« bo ostala v Abadanskem zalivu.
Danes se je zvedelo v Wa-shingtonu za stališče ene od ameriških petrolejskih družb do krize iranskega petroleja Glavni tajnik (ftndipendent Petroleum Association of Amerika«, Russel Brown. je zagovarjal potrebo, da bi poslali ameriške strokovnjake v Teheran, če bi angleški odšli. «Ce ne bomo storili tega mi, nas bodo prehiteli Rusi«. Ko so ga vprašali o možnosti Harrimanovega uspeha v Perziji, je odgovoril: »Vse je odvisno od tega, če bo poskušal sekundirati Angležem pri njihovi neumnosti. Tedaj bQ zadeva za nas izgubljena«.
Da bj ublažili pomen teh besed, so v Washingtonu zatrdili, da številne ameriške družbe podpirajo angleško stališče.
. ,‘;ko rečem, da je bilo naše stališče do spora na Koreji i dosledno in preprosto. Naše j stališče ni bilo pod vplivom irenutnih vojnih uspehov. Je v i tem, da je treba doseči prene-i iianje ognja na 38. vzporedniku i in splošno rešitev korejskega spopada z mirnimi sredstvi. Temeljilo je dosledno na žglji da se prepreči razširitev spora, konča prelivanje krvi in zagotovi korejskemu narodu pravica do samoodk>čbe».
«Iz mnogin razlogov lahko verujemo_ da so Severnokorejci in njihovi podpiralci razumeli, da je njihova napadalna pustolovščina doživela popoln neuspeh. Dejstvo, da niso postavili nobenih političnih pogojev, pomeni priznanje tega poraza. To pa seveda ne pomeni, da jt sedaj vsa v redu. V sami Koreji, kjer bo verjetno kmalu prišlo do konca sovražnosti, je pred nami še dolga pot do trajnega premirja. Pogajanja o premirju bodo zelo važna preizkušnja. za iskrenost tistih, ki podpirajo Severno Korejo in bo do pokazala, ali so želeli samo, da bi se izognili vojaškemu porazu, ali žele kaj drugega«.
* * *
Ko smo že na Daljnem vzhodu, je prav da brez nepotrebnih skokov na druge konce sveta, govorimo še o drugem tamkajšnjem vprašanju: japon ski mirovni pogodbi.
Ta teden so Objavili njen osnutek. Zaradi vsega tistega, kolikor se je o tem že govorilo v zadnjih 6 mesecih, nam ta ne pove nič posebno novega.
Dolgo časa sp se o načrtu pogovarjali, tako da smo lahko slišali vse zvonove. Vse kaže, da ZDA ne bodo imele nobe nih težav. Za vsak primer so najavile svečan podpis pogodbe že v prvih dneh septembra. Te ne potrjuje samo dejstva, da se jim zelo mudi. temveč tudi da so se v glavnem pogajanja japonski mirovni pogodbi že končala. Sedaj so jo predale posameznim vladam v administrativno rešitev.
Zaradi sedanje jpovoljne konjunkture Za Japonsko, bo prišla ta država precej poceni do svojega prostora na klopi enakopravnih držav. Dobila bo vse pravice, tako vojaške ki politične, kot gospodarske.
Edina omejitev je samo v
tem. da bi Američani s svojimi vojaki radi na Japonskem ugotavljali, kako je uspel hiter uvoz ameriške demokracije.
Jasno je, da ti vojaki ne bodo samo merili s kakšnimi posebnimi toplomeri sedanje novo razpoloženje na Japonskem, temveč bo predvsem njihova naloga da varujejo na prednjih postojankah svoj obrambni tihomorski sistem pred vsemi presenečenji sovjetske povojne strategije prehajanja čez meje obeh blokov.
Reči pa moramo, da če ne bi bilo korejskega napada, tedaj ZDA s to svojo zahtevo ne bi pri svojih . zaveznikih hitro uspele.
S tem v zvezi je po svoje zanimiv tudi načrt obrambnega tihomorskega pakta, ki ga mislijo podpisati v San Frančišku obenem z japonsko mirovno pogodbo. Kot znano, predpisuje prejšnji, atlantski pakt, avtomatičnost pomoči med držav arm podpisnicami. Sedaj so uvedli v tihomorski pakt precejšnjo novost.
V primem napada morajo namreč države takoj obvestiti Varnostni svet. To pomeni velik napredek, obenem pa nam kažr- tudi veliko zmago načel OZN.
# * #
zdaj si pa oglejmo, preden pridemo na Evropo, še perzijsko vprašanje. Ta teden tam ni bilo kakšnega posebno novega razvoja. Mossadegh je povedal, da je v njegovi blagajni po tem tednu znova več praznega. O-po-mogel naj bi se * tem-, da se bc posušil perziisk it; kr e ij tov v Angliji (17 milijonov funtov) in razpisal je ogromno držauno posojilo. Ker pa to šp vedno ne jjomerH rešitve vprašanja prodaje nafte, kjer Angleži še vedno uspešno pritiskajo, se je odločil, da pokliče za svet Trumanovega privatnega svetovalca Harrimana,
■ V Londonu sicer pozdravljajo «usaIco iniciativo«, ki bi privedla k rešitvi tega spora, vendar se zdi, da ti pozdravi ne sežejo preko privzgojene diplomatske vljudnosti in namena, da ne bi stvari še prej pokvarili, preden bi se sploh pričela.
Ne more jo-razumeti, kaj naj bi napravil Harriman, če Perzijci v istem trenutku, ko ga vabijo, odklanjajo haško razsodbo, za katero Truman polaga na srce Mossadeghu, naj jo sprejme.
* * *
Zdaj nam pa ostane še Evropa.
Začnimo pri Franciji. Tam iščejo in bodo najbrž še nekaj časa' iskali formulo za sestavo nove vlade. Zaenkrat se jim ne mudi. S predstavniki «Troi-sieme Forcev se sedaj pogaja finančni strokovnjak Petsche, ki opozarja stranke, naj bodo pametne in naj popuščajo, če nočejo presenečenj z obeh skrajnih koncev galerije francoskih strank.
V francoskem parlamentu bo imel znova taktirko v rokah preizkušeni Herriot, ki je v svojem nagovoru -pozval stranke, naj ne mečejo kamenja na pot nove. francoske vlade ki se še ni rodila. Zlasti, pri njenih bodečih naporih Za obdržanjfl življenjske ravni. Glede bodočega parlamentarnega dela P a je omenil revizijo vstave. To glede odnosa med obema zbornicama. ki so sedaj res nekam zapleteni. Prav tako bodo po-, enostavili predpise za sestavo novih vlad.
«• H< *
Kdaj se bo prenehala napetost v Evropi?
Takrat, ko bodo: 1. Dofconč-no uredili vprašanje nemške in avstrijske mirovne pogodbe;
2. Kadar se bodo čete umaknile iz teh in satelitskih držav;
3. Kadar bo rešeno kršenje mirovnih pogodb s sateliti, ki jth Moskva oborožuje; 4. Kadar se bodo nehala srednjeveška barbarstva na mejah; 5. Kodar bodo vse sovjetske grožnje prenehale in bodo dana prijemljiva jamstva, da se korejski primer ne bo ponovil.
Ta teden nismo dobili nobenega dokaza, da se vsaj eden od teh pogojev uresničuje.
Napoved prenehanja vojnega stanja z Nemčijo ima edino to zvezo s temi petimi točkami, da pomeni rehabilitacijo Nemčije in odstranitev nekaterih gospodarskih vezi, da bi se laže upirala grožnji iz Vzhod, ne Nemčije. Nekak odgovor Zapada torej na propad pariške konference.
Drugo dejstvo, ki ga opažamo že dobrih 14 dni, ima tudi samo posredno zvezo s sedanjo napetostjo. To je izrabljanje sovjetskega pritiska na Jugoslavijo s strani Italije, glede vprašanja Trsta. Glede te zadeve smo že veliko pišali ni pišemo ng drugem mestu tudi danes.
3 ~	15.	julija	n
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Nedelja 15. julija
Henrik, Vlaaimir Sonce vzide ob 4.28, zatone ob 19.53. Dolžina dneva 15.25. Luna vzide ob 17.01, zatone ob 0.22. Jutri, ponedeljek 16. julija Valentin. Bogdan
Enotni razredni sindikati
mejo deiausiuo u Homo za izboljšanje žiuiienisHiii pogoje«
Skleniti se morajo krajevni delovni sporazumi. Zahteva po zvišanju plač za trideset odstotkov in po obnovitvi sporazuma o tovarniških odborih
S PREMIERE ..CELJSKIH GROFOV'
7 ako mogočne in veličastne predstave tržaški Slovenci še nismo nikoli doživeli
Na svoji redni seji 9. julija pe izvršilni odbor Zveze Enotnih razrednih sindikatov STO proučili splošr;i sindikalni polo. žaj v zvezi s stalnim slabšanjem življenjskih pogojev tržaškega delavskega razreda in je sklenil dati delavcem naslednje smernice:
Izvršilni odbor meni, da ni mogoče razumeti krizo, ki muči tržaške delavce, če tega dej. stva ne uokvirimo v italijanski sindikalni položaj.
V italijanski republiki delav ce vedno bolj izkoriščajo in pri tem ljudje, ki gospodarijo italijar.-skem političnem in gospodarskem življenju, trdijc.da je to potrebno, če hočejo na svetovnem tržišču konkurirati z drugimi tehnično bolj naprednimi državami. Plače in mezde n.e zadostujejo za dostojr.o življenjsko raven, saj krijejo Severni Italiji komaj 60 odst življenjskih stroškov, v Južni Italiji Pa še manj. Borba v o-brambo industrije, ki ji grozi ukinitev, je drugo dejstvo, ki še bolj slabša življenjske pogoje delavskega razreda. Tako so industrijska podjetja, kakor r.'. pr. «Reggiane» že več mesecev zasedena po delavcih. Ta plat borbe predstavlja razen načelnega stališča italijanskih delav. cev v obrambo lastnega gospodarstva tudi sredstvo, da se prepreči nov porast brezposelnosti. Stavke v raznih panogah italijanske proizvodnje, zlasti pa gibanja in stavke uslužbencev javnih in državnih ustanov, je najjasnejši znak krize, ki grozi delavskemu razredu in vsemu delovnemu ljudstvu. Tudi poskus vlade, da bi uveljavila zakone proti pravici stavkanja, kaže resnost sedanjega sindikalnega položaja. Italijanska buržoazija se tega prav do. bro zaveda in se skuša zavarovati pred stalnim slabšar.-jem položaja.
S tega zornega kota gleda izvršilni odbor ERS na sindikalni položaj v Trstu. Tudi tu je delavski razred podvržen vsem omenjenim pojavom. Tu pa je treba dodati še en činitelj, ki slabša irj zaostruje pri nas položaj, t. j. da vsi odgovorni gospodarski in politični krogi, kakor tudi obe sindikalni organi, zaciji (Enotni sindikati in Delavska zbornica), napenjajo vse sile, da bi razširili na Trst sporazume, ki so bili podpisani in sklenjeni y italijanski republiki. Ce proučimo vse sporazume tega značaja, ki so bili doslej raztegnjeni rja Trst, lahko brez vsakega ugovora ugotovimo, da so bili ti sporazumi neovrgljivo slabšega značaja v primeri s prejšnjimi sporazumi, ki so veljali za Trst.
Naj omenimo n. pr. sporazum pekov, sporazum o posamičnih in skupinskih odpustih, sporazum iz aprila za železniške delavce, sporazum delavcev in delavk Italijanskega tobačnega podjetja, ki so s svojo sedanjo stavko opomnili javno mnenje na svoje vprašanje irj s tem dvignili val ogorčenja med vsem prebivalstvom. Nadalje skušajo raztegniti na Trst sporazum o notranjih komisijah, ki bi dejansko in formalno uničil sedanje tovarniške odbore itd. Drugo dejstvo, ki slabša položaj in zaostruje krizo, je vprašanje ladjedelnice Sv. Roka in drugih malih ladjedelnic. Vse to dokazuje, da se v Trstu ustvarjajo težki življenjski pogoji. Sama združenja trgovcev r.a debelo in na drobno nakazujeta s svojimi bilteni gospodarske težkoče prebivalstva. Drug znak krize je stalno zahtevanje podpore za malo industrijo. Stalno naraščanje pregibne lestvice je zgovoren dokaz tega, saj je znano, da vsako gibanje te lestvice pomeni zmanjšanje kupne moči onih, ki žive s svojim delom. Dvaj-setdnevna stavka februarja 1950. je res bila za določene kroge, ki vodijo «visoko politiko«, politična špekulacija, vendarle je prebivalstvo občutilo to stavko kot resno sindikalno akcijo in jo je zato podprlo. Način, kako so sindikalne organizacije v tej stavki agitirale, je vzbujal vtis, da bodo delavci končno bistveno izboljšali svoje prejemke in da se bodo s tem okoristili tudi vsi trgovski krogi in meščanstvo sploh.
Na osnovi vsega tega meni izvršilni ort bor, da sta itaJijan-6(ki in tržaški delavski razred pred težko gospodarsko krizo.
Ce se te krize ne bodo z vso odločnostjo in spodobnostjo tržaški delavci lotili, bodlo zopet nosili posledice politike, ki prav nič ne ustnega njihovim interesom in interesom prebivalstva tega ozemlja. Izvršilni odbor ERS je prepričan, da bo morail tržaški delavski razred neizbežno v borbo, ki bo br' z dvoma borba za obstoj delavstva kot organiziranega razreda. ki se zaveda svojega položaja. Izvršilni odbor opozarja na sedanje največije nevarnosti. ki v morebitni borbi pretijo delavstvu.
Iz obrazložen i h vzrokov se v Trstu ustvarjajo stvarni pogoji za dejansko borbo, da se bistveno izboljšajo življenjski pogoji delavskega razreda, ki ga bo v tej borfbi podipirlo vse rfc lovno prebivalstvo, ki je pri tem neposredno prizadeto. Nevarnost poraza namreč ni v tem. d!a bi bile morebitne delavske zahteve mogoč* pri ljudstvu nepopularne, marveč v tem, da bi sindikalne organizacije (kakor se .je že večkrat zgodilo, alasti pa v februarski stavki) usmerile ves borbeni duh proti ciljem namišljenega značaja. Zato morajo delavci biti budnj in preprečiti, da foi se pretekla igra ponovili*	<
Izvršilni odbor je na sivaji seji proučil tudi razvoj sindikalnega položa/ja v Istrskem okrožju v luči prehoda tovarn in podjetij v neposredno upravo (Mavcev. Ta dogodek predstavlja najbolj pozitivno dejstvo v zgodovini delavskega razreda, hkrati pa postavlja delavstvo in njegovo sindikalno organizacijo pred1 velike in cd-gpvorne naloge.
Razumeti j.e treba, da Ibo od razumevanja delavcev in od delovanja sindikalne organizacije ndivisno, ali bo ljudstvo doseglo vedno višjo življenjsko raven. S prehodiom tovarn in podjetij v roke neposrednih proizvajalcev, odločaijo ti proizvajalci sami o svojem življie-n ju, Te«i delavcem daije izvršilni odbor nasledh je borbene smernice:
a) Borba za kakovostno izboljšanje delavcev na splošne, to je usposobiti vse delavce za upravljanje gospodarstva;
b) dvig produktivnosti dela;
c) tehnična izpopolnitev proizvodnje, osnova za zmanjšanje proizrvodiraih stroškov;
č) torba proti vsem onim, ki bi radi v Hej ali orni obliki odvzeli delavskemu razredu pridobitve narodno osvobodilne borbe.
Na osnovi teh smernic bo izvršilni odbor zveze ERS izvajal svojo akci jo v bodbčem razvoju sindikalnega položaja v Trstu in na ozemlju im jfe prepričan, da bo na ta način najbolj uspešno prispeval k borni za izboljšanje življenjske ravni naših delavcev.
V zvezi s tem izvršilni odhor opozarja delavce na zahteve, kii v s-:dainjem položaju stvarno predstavljajo bistvene izboljšanje življenjskih pogojev:
1. Zvišanje plač za 30 odst.;
2. splošna borba' proti brez-pBselnositii kot političnemu, in socialnemu pojavu;
3. obnovitev sporazuma, ki bo ščitil formalno in dejansko sedanjie tovarniške odbore;
4. borba za bistveno izboljšanje položaja upokojenih delavcev;
5. borba za sklenitev krajevnih sporazumov, v katerih se bo zrcalil položaj delavcev Tržaškega azeirJUja.
Izvršilni odbor Zveze Enotnih razrednih sindikatov STO
«Ze dosti lepega smo videli, toda -nekaj takega, kot vidimo nocoj, še nikoli». To so bile besede neštetih tržaških i$lo-vencev, ki so snoči prihiteli na premiero Slovenskega narodnega gledališča «Celjski grofje» na stadionu «Prvi maj)).
Besede so se v prvem trenutku nanašale predvsem na sceno, ki je vzbudila v vsem občinstvu. veličasten vtis; toda ob koncu igre je veljalo to navdušenje tudi igri in igralcem.
Mali stadion je bil nabito poln občinstva, ki je Z zanimanjem, navdušenjem in ganotjem sledilo lepi igri in vsebini drame. To navdušenje se je od dejanja do dejanja stopnjevalo, tako da so nekateri prizori želi
priznanje tudi pri odprti sceni. Predvsem je navdušil govor Zagovornika «Veronike Deseni. ške», pravdača, ki je obsodil nizkotno ravnanje celjskih mogotcev.
Med številnimi navzočimi je bil tudi Milan Skrbinšek, član in rešiser ljubljanske Drame, ki je pred kraitkim praznoval 40 let svojega delovanja. Pred tridesetimi leti je i>il član Slo. venskega gledališča v Trstu.
Premiera «Celjskih grofov« je bila za tržaške Slovence velik kulturni dogodek, ki se ga bodo še dolgo spominjali, in obenem dokaz naše krepke kulturne rasti.
O uspelj premieri bomo poročali obširneje prihodnjič.
Predstava se "ponovi nocoj na
Obvestilo kmetovalcem
Področno kmetijsko nadzor-ništvo obvešča kmetovalce, da je Zavezniška vojaška uprava odobrila za tekoče polletje potrebne prispevke za pobude, ki se tičejo izboljšanja in poveča, nja poljedelske proizvodnje. Razpisane so posebne podpore in sicer:
1. prispevki do največ 38 odst. izdatkov za gospodarska izboljšanja (gradnje, razširitve in preureditve gospodarskih poslopij) in za zemljiške spremembe (globoko oranje za zasaditev trt jn sadnega drevja
Podprimo borbo tobačnih delavK
Ze dolgo časa [poudarjamo, da je popolna naslonitev tržaškega sindikalnega gibanja na italijansko ter pasivno pričakovanje, da bodo italijanski delavci ka, iztrgali italijanskim kapitalistom ter nato raztegnili rezultate te borbe na Trst, za tržaški proletariat zei0 škodljivo. To naše stališče potrjuje tudi stavka tobačnih delavk, ki traja že celih 25 dni. Ravno na tem primeru so se najbolj očitno pokazale škodljive .posled'. ce naslonitve jn popolne odvisnosti od Rima. Neuspeh poga-janj v Rimu naj služi -*a dokaz, da se morajo tržaški delavci in tudi tobačne delavke samostojno boriti za svoje pravice v Trstu, kajti le z vztrajno in odločno borbo si bodo izboljšali svoj položaj.
Ker so delodajalci v Rimu odbili skromne zahteve tobačnih delavk in jim ponudil; le borih 77 lir poviška na dan, je razumljivo in upravičeno, da tobačne delavke svojo borbo nadaljujejo.
Za to njihovo borbo Pa jim
je dal v ta namen na razpolago 10.000 lir, hkrati pa poziva vse demokratične množice in organizacije, da sledijo njegovemu vzgledu in da s prispevki podprejo pravično borbo tobačnih delavk.
Stavka
pristaniških delavcev
Včeraj ob £. uri zjutraj so stopili v protestno stavko pristaniški delavci. Stavka je trajala 24 ur ter se je davi zaključila. Delavci s:,- zahtevali: prilagoditev plač in mezd plačam
ter za ustvarjanje novih setvenih površin).
Kmetovalci, ki nameravajo izvršiti omenjena dela in se želijo poslužiti zakonitega prispevka, morajo vložiti prošnjo preko tehničnega oddelka Področnega kmetijskega nadzomištva, Ulica Ghega štev. 6-1 in jo nasloviti na Konzorcij za zemljiška izboljšanja. Zadnji rok za vlaganje prošenj je:
a) 21. julija t. I. za zidanje kleti;
b) 31. julija t. L z" zidanje drugih kmečkih stavb;
c) 31. oktobra t- 1, za oranje in zasaditev trt in sadnega drevja.
2. Prispevek za nakup trtnih sadik in sadik sadnega drevja do najvišjega zneska 80 odst. izdatkov. Nakup bo skupno izvedlo Kmetijsko nadzorništvo, ki bo skrbelo, da bodo sadike prvovrstne in da bodo nudile vsa potrebna jamstva za dober uspeh nasadov.
Rok za namočilo sadik poteče 31. oktobra t 1., istočasno pa mora prosilec dati na račun 2 liri za vsako trto in 15 Tir za vsako sadno drevo .
3. Prispevek za nakup vrtnic in čebulic tulipanov do najviš-jega zneska 40 odst. izdatkov. Rok za naročilo poteče 31. avgusta 1951. Ob naročilu mora prosilec dati na račun 40 lir za vsako vrtnico in 5 lir za vsak čebulico.
4. Prispevek za nabavo kme i tijskih strojev <K> največ 30 odst
njih morajo biti naslovljene na Področno kmetijsko nadzorništvo — Ulica Ghega štev. 6-1 — tel. 86-73.
Vse omenjene pobude in izvedba potrebnih del spadajo pod veljavne zakonske določbe in zadevne pravilnike, s katerimi se kmetovalci lahko seznanijo v uradu Kmetijskega nad-zor-ništva.
stadionu «Prvi maj)) in prepričani smo, da bo doživela prav tako velik uspeh in obisk kot sinočnja.
PROSLAVA 50»LETNICE REALKE V IDRIJI
V dneh 17.-19. avgusta t. 1. bo v Idriji proslava 50-letnice ustanovitve idrijske realke in hkrati odkritje spominskih- plošč najzaslužnejšim idrijskim rojakom. Vabljeni so vsi bivši profesorji in dijaki s svojici. Ker pripravljalni odbor nima naslovov mnogih profesorjev in tovarišev, je na-prošen vsakdo, ki se želi udeležiti te proslave, naj se takoj prijavi na naslov: L. Kumer, Ljubljana, Lončarska steza 5, Ljubljana.
Tatovi po stanovanjih in v
Iz avta «Steyer» ]ast 45-let-nega Antona Isopa doma iz Gradca in trenutno v našem mestu, so neznani lopovi, ko so mu razbili šipe vrat, odnesli 4 odeje, 1 torbo s 4 steklenicami olja, 1 thermos steklenico in 1 par moških nogavic v vrednosti 35.000 lir.
# * *
54-letni Enrico Stiebel stanujoč v neki vili na Ul; Massimi-liano D’Angelo, je javil policiji, da so tatovi najbrž s ponarejenimi ključi vdrli med 11. in 13. t. m. y njegovo ?ilo ter iz omare v i- nadstropju odnesli nekaj perilg in oblek y skupni vrednosti fiO.OOC lir.
USPOSOBLJENOSTMI IZPITI NA SLOVENSKI TRGOVSKI AKADEMIJI V TRSTU
Pripuščenih- je bilo 10 rednih in 3 privatisti. Izpiti so trajali od 2. do 12. julija. Izdelali so: Daneu Lavra, Gaspen Marija, Pirc Marija ' Ptja in Puntar Edvarda; popravni izpit v jesenskem roku ima 5 rednih učencev in 3 privatisti, en redni u-čenec je bil odklonjen za eno leto.
Nepreviden mladenič
Tudi 18-letni Mario Angelini iz Ul. Giusti ima svojo «Vespo», s katero se je včeraj podil po Miramarskem nabrežju. Nekaj časa je vozil v isto smer s tramvajem št. 6. Nenadoma je pred seboj zagledal tovornik, last tržaške občine, ki je stal na cesti. Takoj je izračunal da je razdalja med tovornikom in tramvajem zadostna za njegovo vozilo, toda v zadnjem trenutku se je premislil in zavrl. Bilo pa je že prepozno ter je z motorjem zašel med obe vozili. Malo je podrsal po stoječem tovorniku in malo po drvečem tramvaju in končno po 5. metrih voSnje zletel na tla. Znano je, da imajo nekateri več sreče kot pameti. Isto velja tudi za Angelinija, ki se kljub padcu ni niti najmanj popraskal. temveč je le tožil o malenkostnih bolečinah na vratu.
industrij.-kah delavcev, izplači- j izdatkov. Prošnje je treba violo nekaterih .doklad ter rešitev I žiti do 30 septembra t. 1, Dana
vprašan; pokojni
Delavci so i-ap. vedali prvo stavko že pred dobrim mesecem dni, da bi te svoje zahteve uresničili. Toda stališče- delodajalcev se po s'avki ni spremenilo. Sicer Sq delodajalci obljubili, da bodo sklicali sejo odbora, v ka>rem so zastopa-delavci in delodajalci in da
3e potrebna pomoč, da bodo j bodo na tei seji proučili, ali so lahko še nadalje vztrajale pri! ::»hteve delavcev utemeljene
svojih zahtevah.
Prav zato. da jih v ni: .vi borbi podprejo, se tudi Enotni razredni sindikati pridružujejo akciji za nabiranje prispevkov in glavni odbor ERS
ter skušali najti zanje primerno rešitev. Delodajalci pa se nato sejo roso hoteli udeležiti, kar je prisililo delavce, da so tokrat ponovno stopili v stavko.
bo prednost prispevkom za nakup onih strojev, katere bo posebna komisija smatrala bolj primerne za naše področje.
5. Prispevek za nakup plemenske goveje živine v najvišjem znesku 35 odst.. Prošnje je treba vložiti do vključno 3Q. septembra t- 1-
6. Prispevek za nakup racionalnih panjev in sladkorja (za zimsko pitanje čebel) v najvišjem znesku 30 odst.. Tudi te prošnje je treba vložiti do 30. septembra t. I..
Prošnje za prispevke navedene v 2 členu in vseh nasled-
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA
Ma tretji skupščini [BS
sprejeli sklepe za nadaljnje delo sindikatov v korist delovnega ljudstva
V včerajšnji številki smo na kratko omar-iM, da se je začela v popoldanskih urah v mali dvorani Ljudskega gledališča tretja skupščina ERS za Istrsko okrožje. Po politično organizacijskem poročilu tovariša tajnika Gregoroviča se je razvila živahna debata. Delegati so v glavnem obravnavali pereča vprašanja, pomanjkljivosti in pomoč, ki jo morajo nuditi sin<!u'.;;'.' našim mladim delavskim »vf-i.tm, da bodo laže in bo V vo.i.j' in upravljali podjetja i|ri t- varne, ki so jim zaupani-. Skupščino so med debato ^zdravili tudi sindikalni predstavniki iz Trsta. Ljubljane im LR Hrvatekt ter tov. Beltram v imen j okrožnega komiteja in okrožnega LO.
Tovariš Albreht Roman od glavnega cjdlbora sindikatov Slovenije je po pozdravu omenil, d® je zaznati, kako člani sindikalnih podružnic zelo živo občutijo vsa vprašanja in se zanj a zanimajo, kako bi jih rešili. Omenjajoč borbo delavskega razreda v Istrskem o-krožju jic dejarl; «Morda se nikjer ne odiraža tako pristno in jasno kot tu pri vas, kaj pomeni ostati zvest idealom delavskega razreda«.
Tovariš Beltram Julij je skupščino pozdravil v imenu okrožnega komiteja KP in o-krožmga ljudskega odbora in nato govoril o vlogi sindikatov pri nas. Pri tem je poudaril, da st mora delavski razred zavedati. da ljudska oblast sloni na delavcih, zato je njihova odgovornost velika. Nadalje je omenjal uspehe ki jih jf ljud sfea oblast dosegla v teku nekaj let in poudaril, da bi bilo napačno misliti, da je že vse napravila. Se velike naloge stojijo pred ni10- Cel niz nalog se postavlja tudi pred sindikalno organizacijo v reševanje. V zvezi s sprostitvijo trgovine se postavlja tudi pred sindikate vprašanj*, kaj bodo ukrenili pri tepa, Ob zaključku je to-
variš Beltram na-kratico govoril še o političri-.-m položaju ter grdi gonji, ka jo vodijo zadinje čase proti Jugoslaviji in naši coni razni šovinistični in iredentistični krogi v Trstu in Italiji. Podčrtal je, da sroo našo usodo že zdavnaj povezali z Jugoslavijo in pozval delavce, naj protestirajo proti taki gonji.
Skupščino je nato pozdravil tudi tovariš Drago Gizdič, predsednik glavnega odibora sindikatov LRH.
M<m, debato so bile volitve delegstov za Plenum okrožnega odibora ERS za Istrsko okrožjt. V Plenum jt bilo izvoljenih 35 članov.
Po zaključeni dielbati je skupščina siprejela več važnih sklepov za nadaljnje delo. Med ostalimi sklepi jt tudi ta, da je treba pri bodočem delu polagati več pažnje idieološko politična vzgoji delavcev. Tej vzgoji je treba dati več revolucionarno razredne vsebine in tako dvignit) razredno zavest delavcev. Dalje je treba polagati več pažnje pri vzgajanju poklicnih delavcev, posvetiti posebno pozornost delavskim svatom. dati več pomoči posameznim Slanom pri popravljanju in gradnji stanovanj.
Ob zaključku je bila preči-tatlin odobrena sledeča bito-javka, ki je bifa poslana tov« rišu Titu.
« * «
MARŠALU JUGOSLAVIJE
JOSIPU BROZU - TITU
BEOGRAD
Zbrani na 3. redni skupščini razrednih sindikatov lstrakegn okrožja Vam pošilja, mo, tovariš Maršal, ter preko Vas its^mu delovnemu ljudstvu Jugoslavije, plamtPče tovariške pozdrave.
Na danainn stopnji razvopa ko naša (X« no 'n rska podjetja upravljajo delavski sveti, ntcji-jo pred sindikalno organizacijo
velike naloge usposabljanja delovnih kolektivov v upravljanju podjetij. To nalogo bodo naši sindikati častno izvršili z borbo proti neznanju in drugim ostankom preteklosti.
Medkem ko mi tuka j v bratski enotnosti Slovencev, Italijanov in Hrvatov vlagamo vse napore, dta bi čimprej ustvarili še boljše življenjske pogoje za vse delovne ljudi v našem okrožju, besni v Italiji in Trstu histerična protijugoslovanska. vojno - hujskaška iredentistična gonja ki je podprta od stram vladtnih krogov v Italiji in naperjena proti pravicam in »olji tržaškega prebivalstva, proti pravicam Jugoslavije ter istočasno drzno napada pridobitve prebivalstva Istrskega okrožja. Ne čud‘i nats, če razni fašistični, iredentistični in kominformovski pisuni nikdar ne prenehajo z napadi na pridobitve, ki si jih je pri dobil naš narod v ljudski revo-luciji. toda ne moremo dopusti U. da se najbolj odgovorni italijanski krogi z De Gasperi-jem vred neposredno vmešavajo v to in skušajo odločati o stvareh, za katere nimajo pravice in za katere niso polciica-ni. Kajti (e gre za pravice na to ozemlje, tedaj te pravice pripadajo ljudstvu, ki na njtm živi in Jugoslaviji, kateri se to ljudstvo želi priključiti. Ta napihnjena gonja pa samo hrabri fašistične elemente in vse ostale sovražnike miru in mednarodnega sodelovanja.
Mi sp obračamo na Vas tovariš Tito tn na vlado FLRJ, da daste dostojen odgovor italijanskim imperialističnim krogom, ki niso iz zgodovine do bili nobenega nauka ter da pri tem temeljite na naši čvrsti odločnosti, da hočemo skupaj z tmrodj Jugoslavije iii>eti v isti skupnosti in skupaj z njimi 'iraditi sorializem.
Sredi te iredentistične gonje Vam tovariš Tito ponovno izražamo našo zvestobo in izjavljamo, da bomo odlično nadaljevali borbo za izgradnjo socia lizmn demnkraciie in bratskega sožitj" med Slovenci. Italijani in Hrvati.
D"lee-itj 3 skunžčine
Razrednih sindikatov Istrikega okrožja
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
Medsebojno obračunavanje
političnih farizejev
Za včeraj je bila napovedana razprava Ipiloti odgovornemu uredniku tržaškega popoldneva nika «Le Ultime Notizieo 36; letnemu Francu Amadiniju, ki je 13. junija letos objavil članek pod naslovom: «La votazio-ne sul bilancio al consiglio — Un’occasione perduta» in v njem napadel pokrajinskega tajnika MSI Carla Colognatija. Včeraj sicer ni prišlo do obravnave, ker sta manjkala obtoženec in njegov zagovornik Poil-lucci, vendar ne bo odveč že ob tej priliki citirati odlomek iz obtožnice, ki odkriva nizkotno politično gibčnost italijanskega šovinista, ko zagovarja lastno stališče in napada nasprotnika.
V članku je bilo med drugim rečeno, da je Colognati naslednik zločinskih požigalcev Balkana, ob koncu Pa ga dolžijo zavezništva s Slovenci, komunisti in indipendentisti. To pač zato. ker se pristaši MSI v mestnem svetu pri glasovanju včasih priključijo opoziciji, kajpada ne zato, da bi ustregli Slovencem ali komurkoli, marveč zato, ker zasledujejo še naprej nekdanjo fašistično politiko, in se jim zdijo celo ukrepi šovinističnega odbora pretole-rantni. zlasti v politično pobarvanih odločitvah.
Doslej se «Ultime Notizie» nikdar niso pritožile nad požigalci Balkana in njihovimi nasledniki. Mnenja smo, da bi jih raje ob vsaki priliki zagovarjale, da ni po naključju prišlo do spora z gospodom Co-lognatijem, ki pa se je na drugi strani zgrozil, najbrž ne nad pisanjem, da je naslednik zločincev, temveč nad očitkom, da je zaveznik komunistov, Slovencev in indipendentistov.
Kakor smo že rekli, je bila razprava odgodepa za nedoločen čas. Vendar je le malo verjetno, da bi prišlo do obravnave. kajti gospodje, ki itak spadajo vsi v eno vrečo, se bodo prav gotovo prej pobotali in še naprej družno napadali slo. vence.
ta s Korsa št 21 navado, da je, pregledal ves stroj ter odpeljal šele ko je bil gotov, da je vse v najlepšem redu. Toda včeraj zjutraj ga je med pregledom na postaji pri Sv. Andreju oblilo s kropom, ki je nepričakovano brizgnil iz polnega kotla. Mož. ki je bil ves oparjen, je padel na železna tla lokomotive, kjer je v strašnih bolečinah obležal. Ostali žele-ničarji, ki so bili priča nesreče, so takoj poklicali rešilni avto Rdečega križa, ki je Geromet-to odpeljal v bolnico. Zaradi hudih opeklin II. stopnje na prsih, trebuhu in nogah so mu takoj nudili prvo pomoč in ga sprejeli na dermatološki odde lek, kjer leži v brezupnem sta nju.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
TRŽAŠKO OZEMLJE
PREDSTAVE NA PROSTEM NA STADIONU TpRVIMA J*
PONOVITEV: DANES 15. JULIJA 1951 V SREDO IS. JULIJA 1951
BRATKO KREFT
OB
OB
21.
21.
URI
URI
Celjski grofje
drama v petih dejanjnh
Režiser JOŽE BABIC, scenograf ing. arh. VIKTOR MOLKA, odrska godba UBALD VRABEC, osnutki za kostume ANUSA SODNIKOVA.
STANE STAREŠINIČ Pravdač
J02K0 LUKES Gvardijan celjskih Minoritov
JOSIP FIŠER Pekovski mojster
| Zarodi dolžine predstave oPozarjamo občinstvo na točen pričetek<
Večerna, blagajna se zapre 10 minut pred pričetkom predstave ^	Med	izvajanjem	vstop	ne bo dovoljen.
Tramvajske zveze štev. 2, 3, 4, 7 in 9.
Vstopnice prodajajo: V Lonjerju: Vida Cok. Na Opčinah: Zora Cok. trgovina V Barvici
trgovina Mahmc. V Padncah (št. 1) Marija Grgič. V Trebčah (št. 56): Kralj Ant^n Na Proseku: tobakarna. Na Kontovelu (št. 6): Ivanka Danev. V Sv Križu- Mariia,, <5vab V Nabrežini: Slavko Pertot. V Plavjah: Jože Jamšek. V Doli ni: Do "Lec V B^fhi (tudi za Ricmanje): Marija Petaros. V Dom ju: Slavko Sturman. Za Gropado Ivanka
Gojča, št. 78.
Vstopnice bodo za današnjo predstavo v prodaji tudi na stadionu «Prvi maj» od 15 dalje-Po današnji predstavi bodo vozili od Rotonde izredni tramvaji 1,	2 in **•
I
Obvestilo
udeležencem predstave na stadionu «Prvi maj»
Obveščamo, da je dan«s ob koncu predstave preskrbljen prevoz s tremi avtobusi za Ricmanje, Plavje, Škofije, Stramar itd. Odhodi bodo od Rotonde v bližini stadiona.
A. ČERNIGOJ (MAPAV Grafike v prodaji v papirnici Stoka v Ul. Milano in v trgovini Fortunat pri cerkvi sv. Antona.
Predstave na gradu Sv. Justa
Zadnji zdravniški pregledi otrok, ki gredo v kolonije
Zaradi številnih prošenj je Odbor za letošnje počitniške kolonije v Sloveniji podaljšal rok vpisovanja za drugo skupino. Vsi vpisani so vabljeni na zdravniški pregled 16. in 17. t. m. od 10. do 11. ure v Ul. B. Manna 29. To so zadnji zdravniški pregledi in brez teh ne smejo otroci odpotovati v kolonije.
Otroci, ki niso odpotovali v kolonije in so bili na zdravniškem pregledu s prvo skupino ter imajo namen odpotovati z drugo skupino, morajo ponovno na zdravniški pregled v ponedeljek 16. ali torek 17. t. m.
Danes prične prodaja vstopnic za predstavo na gradu Sv. Justa pri blagajni na Trgu Verdi 1 in v Galeriji Protti 2. Na sporedu je Puccinijeva opera «La Bohe-me», ki bo v sredo 18. t, m. ob j vliču 21. uri. V glavnih vlogah bodo j dami nastopili Elena Rizzieri, Giuseppe Di Stefano, Maria Luisa Ga-violi, Ugo Savarese, Michele Ca-sato in Marco Stefanoni. Dirigiral bo Angelo Questa.
Preklic
<(Obia,ujenv incident, ki sem ga izzval dne 1.VII.1951 v gostilni Pauletič v Borštu proti g, Pa-Lovrencu. Z mojimi bese-ga nissm nameraval žaliti in jih vsekakor preklicujem«.
Petaroš Anton Boršt št. 43
Huda nesreča železničarja Oparjen s kropom na lokomotivi
Predno je spravi] v tek svojo lokomotivo je imel 29-letni strojevodja Giuseppe Geromet-
Padec z zidarskega odra
Skoraj ne mine dan, da s ne bi slišalo o padcu zidarjev kakega zidarskega odra. Tud
je včeraj med delom pri gradnji neke stavbe v industrijskem pristanišču v Zavljah nenadoma izgubil ravnotežje in odletel z dveh metrov višine na tla. V bolnici, kamor so ga takoj odpeljali, so mu ugotovili močan udarec po prsnem košu z verjetnim zlomon reber ter menijo, da bo okreval v 10 do 30 dneh.
Kos železa na nogo
V »Tržaškem arzenalu« je včeraj okoli 9.30 zadela 47-let-nega Giuseppija Cecutinija od Sv. Jakoba 3 nemajhna nesreča, ki ga bo prisilila za dobo od 10 do 30 dni v posteljo. Pri obdelavi velikega kosa železa, mu je ta padel na Jevo nogo ter mu zmečkal dva prsta in mu verjetno zlomil kako kost v stopalu.
OF
Krajevni odbor OF Nabrež'”’ organizira 22. t. m', izlet po su v Komen. Vpisovanje na dežu krajevnega odbora OF vss* dan popoldne, izvzemši nedeu ' do 20. t. m.
IZLETI PDT
29. t. m. bo izlet na Krtt Škrbino in Crno prst. Vpisovanj* do 18. t. m. v Ul. Machiavelli * , od 17. do 19. ure.
DAROVI IN PRISPEV0
Ob priliki rojstva svoje
hčer««
Sonjice darujeta Anka in Din*” Barej 500 lir za Dijaško Matitf" Amalja Zink daruje 1000 lir v Kulturni dom.
Prosvetno društvo «VOJKA SMUC» daruje za Kulturni dom) v Trstu 10.000 lir
				 r							
		Z	GORIŠKEGA				
Sej	0	bel	nske	iga u	pravfieg	a od	tiora'
Izžrebane loterijske				številke	
BARI	71	39	35	81	16
CAGLIARI	43	36	22	3	65
FIRENZE	9	19	39	13	11
GENOVA	52	29	68	18	59
MILANO	33	46	8	63	80
NAPOLI	24	16	82	51	68
'ALERMO	32	2	14	U	13
ROMA	19	35	18	39	11
TORINO	54	62	69	26	41
VENEZIA	48	23	U	10	31
+ Vsem sorodnikom, prii8' teljem in znancem naz11^ njamo žalostno vest, da nas ^ za vedno zapusti] naš ‘ 89-le«”
tari oče in praded
• ■ (LEZJAK)
Pogreb dragega pokojnika ^
- -	- - o»
hiše žalosti
Družini Skerlavaji in
Sosič
Prva seja izrednega zasedanja občinskega sveta bo 25. julija
Ko v Istri spravijo na svet kost runa nevredne pasme, s palico debelo bastardu omrtvijo plodno želo in za zakol redijo kot kopuna.
V iMbinu so nekoč tako Romuna skopili. Vendar ta je našel delo, čim so ustanovili «Cittadello», ki je iskala podlega pisuna.
Zato v jezikih dveh sedaj svinjari evnuh. Kot vzor nizkotnega človeka se smatra sam za ničev kupček Dreka,
ki le med Lahi se lahko uveljavi.
Lepo! A nai ne tuli, če udari oa kraški cepec kdaj po plehki glavi!
M. L.
Pri nadaljevanju seje, s katero so pričeli y torek zvečer je občinski upravni	odbor pretekli petek sprejel	še vrsto
sklepov, in sicer:	prispevek
pevcem v stolni cerkvi in eerk-kvi v Standrežu; sporazum., po katerem bodo morali proizvajalci kislih vod in sirupnih pijač plačevati potrošniški davek po sporazumu, nakup porcelanaste posode za zavod «Oddone Lenassi« ter drugih potrebščin kakor tudi poletnih	oblek za
uslužbence.
Nato je odbornik dr. Polesi, poverjenik za javna dela. poročal o potrebi higienskih zboljšanj v mestu. V tej zvezi so odborniki sklenili, da bodo pričeli z akcijo za snago v mestu zlasti v nekaterih predelih, in sicer kjer teče potok Koren in v okolici občinskega smetišča. Zdravstvenemu uradu so poverili izdelavo načrta in določitev sredstev, s katerimi bi najbolje uspeli pri tem delu.
Po županovem	poročilu	so
pred zaključkom še sklenili, da bodo sklicali občinski svet na izredno zasedanje in se v glavnem že sporazumeli glede dnevnega reda. Prva seja izrednega zasedanja občinskega sveta bo \ sredo 25. julija ob 21. uri.’
Samomor delavca
na železniškem mostu pri ločniku
Predvčerajšnjim	zjutraj	so
se ljudje na poti v Lečnik zdrznili, ko so na zunanjem robu železniškega mosta čez Sočo videli moža, ki se je tam sprehajal, ne da bi se držal pregraje. Opazovali so ga	in
pričakovali, da bo	padel v	re-
ko. Njihovo pričakovanje se je uresničilo. Po kratkem nenavadnem sprehodu se je mahajoč z obema rokama očitno poslovil od gledalcev in se mirno
spustil z mosta. Njegovo truplo so gasilci pobrali petindvajset metrov'pod mostom na Sočinem bregu. Gre za 50-letnega zidarja Antona Birška iz Standreža, kot so oblasti lahko takoj ugotovile po dokumentih ki jih'je imel v žepu. Pri sebi je Bisko imel tudi 128 tisoč lir. Živel je s sestro in očetom in je bil zelo navezan na denar. Pred samomorom je očetu daroval 3000 lir. Zadnje čase je bil skoraj stalno brez zaposlitve in se je večkrat opil. Domačini so ga poznali za duševno zmedenega človeka. Njegovo truplo so po sodni preiskavi	prenesli v
mrtvašnico na glavnem pokopališču.
Seznami na	vpogled
Goriški župan	sporoča, da
sta od 14. do 18. julija na ob-činskem protokolnem uradu (soba štev. 17)	na vpogled
dva dodatna seznama, in sicer prvi je seznam vojnih oškodovancev, ki morajo povrniti prejeto vojno odškodnino, drugi pa vojnih oškodovancev ki mo-rajo povrniti večje stroške, ki jih je imela država pri popravilu njihovih nepremičnin.
Sezname -si prizadeti lahko ogledajo v dopoldanskih uradnih urah.
Avtobus i a udeležence predstave «Celjski grofje* v Trstu
Prosvetna zveza je za v sredo 18. julija pripravila avtobus za Goričane, ki bi radi na predstavo Slovenskega narodnega gledališča za Tržaško o-zemlje «Celjski grofje«.
Prijave sprejema Prosvetna zveza v Ul. Ascoli I. Avtobus bo na udeležence počakal v sredo ob 19. uri pred kavarno Bratuž. Predstava bo na prostem g pričetkom ob 21. uri.
 .....11lilIIIIIUlI ilIliIUlilIIIIII ll>I IM"1"
MALI OGLAS)
ZAVAROVALNA DRU2BA SPB^ JEMA POVERJENIKE za
okraje okolice Trsta in za m'5? ter za vse vasi STO, ter za Gori£” in okolico. Pismene ponudbe 11 upravo lista. Dober zaslužek. .
PRODAM 800 KV.M. STAV^
NEGA ZEMLJIŠČA v Barkovlj^j
Pojasnila na upravi našega Ul. sv. Frančiška 20.
DVE OPREMLJENI SOBI
DAM v Barkovljah samo Naslov na upravi našega lista U" sv. Frančiška 20.
PRODAM ZAJČKE ANGOBA*
Naslov na upravi lista.
PRODAM HISO v predmestja
Tel. na št. 73-38 od 8 do 9 ure-
ADEX-IZLETI
priredi 5. avgusta einiadnev.ni izlet v
RIHEMBERK ILIRSKO BISTRICO LABINJ PAZIN
in 5. avgusta dvodnevni izlet na
BLED
IDRIJO
CERKNO
llllllllllllll!lllllllllllllllll!IIIIIIIMI)lll Vpisovanje pri Adria-£X' press v Ul. F. Severo tel. 29-243 do 21, julij«
08 SKLEPANJU MIROVNE POGODBI Z JAPONSKO j
»IDO POTA
DEŽELE
TRIJE TIM TRIJE ZNAČAJI
Svečanosti ob praznovanju ameriške neodvisnosti v Londonu so se poleg generala Eisenhovvera udeležili tudi najvidnejši britanski predstavniki: zunanji minister Herbert Morrison, vodja opozicije VVinston Churchill in minister Anthony Eden.
VATIKAN, RIM
STEPINAC
Cim močnejše je stokanje italijan• ske iredente nad
ZLOČINCI JIH DRUŽIJO
Zapcr 2»
kraj v vpnaastitne zločince v Spandau v britanskem sektorju Berlina je danes mogoče edini V. Britan 'I1'CI^’ obstaja sodelovanje med štirimi okupacijskimi silami Nemčije ZDA, francoskalJ°’ Franc'i° *n S°vjetsko zvezo. Slika je posneta prav v trenutku, ko se izmenjujeta *n ruska straža in ko poveljujoča častnika dajeta raport. Ti prizori imajo vsak dan dovolj gledalcev iz vrst radovednih Berlinčanov.
'HumIu ttf
V ZADNJI VOJNI
V _	‘Italijanski
* so se tolkli za ...ugled italijanske vojske.
vseeno so bili čez
rvi J^ani 5o bili v zadnji voj-
Plomat*ej' SVoji politični in di'
ttaivnb 1 P,revejanosti
moč a' hPo. vrhu 30 nosi. , ®blcmzni. Njihovo naivni,; • 12e n- pr. vojna v Alba-Va]ia n v Rusiji. Tako je Ca-AlW°’. tedanji poveljnik v fej88 " dne 1. 2. 1941, torej V0j p° prvih treh mesecih 1 *- Z Grki noreča! d;
** ^tastrof,
Grki, poročal, da so ani 4. dec. 1940 na ro-j 1	-	-Je. Mussolini sam
Štim	pred	hemr
lu n p®Padom n;a Jugoslavijo «Za rbli° izrekel te besede: SK ugleda italijanske voj-vsaj^ ebujemo brezpogojno Ca W vojaško zruago do kon, **3e pa li*seca,>- Štiri dni kas-§eh Bir()].?eh. Cavalliero dejal la b<xj0 v- *Prve dni apri-
Ciio ih duo^e* vkorakali v Gr-godejj. rejj. hoče, da bi ta do-Podobn ak)ansko vojno!« ii Sovjetml6 bd° V vojni pro-Za 1 'ZV€zi- Državni podu Sa ie 2] V7°J&k° gen. Favagros-•hesec an-' *®4I, torej komaj y°ine v,,.,. J- Po začetku ruske V polft ' da uPa, da bo ^.koi?žala vojna na
«° žrPala pot" > Italiia lah‘ iz vnlS ni	mate-
ki ic J ISa Plena. Cavalle-^iariskeea °S medtem šef ita-1)11 *e!h n^n‘ štaba, mu je ?naJa Prev1POroea]. nai 3e ne
ker b0 več:; i ** ta voin‘ Plen-Cetn.	del	pripadal Nem,
kaj!‘^ "apr^iif 1.°manij0 50 v j o bodo , u 2e vse načrte
ib in r<-	rakali v Aleksan-
^eljstvo je	ItaI- vojno po-
je imelo sprva na srcu m Tunis z Bizerto
gen.	ie	dal Cavalle-
t{| '»Pad in na!og’ naj pre' k" času , zasedbo Malte. V
5b, da s 'l, Italiiani vedno
2°*Jo deero0!!0 V TUniSU a P°-in Ta< f°v izkrcali Anr
l Vojno ake* <Udi 'z zapada . *eg tega "p0 pr°U Tripolisu.
e teJk x "hela Italija ve-j Afriki °i,e s preskrbo vojske aI‘ njiho *° Aneleži napa-
^Scamik°nVOie Z lela,i’
^.rmcami in ladjami na ^°hme jPrizadejali o-J dne 3 n e* a*-o so Italija-lerju rt e-C' 1941 Priporočali ih Uv«*-3e treba zasesti Tu-fo zve?0 , '.z S>cilije pomor-
>•	J!_ba!!
" lt>. čo , V 50 ga opozorili Afr-f j° dl žave osi Se-1 vojn0 ' bodo zgubile tu-
ua*e inV^^e 80 bile agube to-^vojih^nega materiala pri . ažahie {lm težje je bilo do-kal ’p vztrajnejše je pri-y&ražar,;^allero na rešitev «Z Alalte in Bizerle, re-,T)o o«,, an° n°g° v Tunisu bo-VhJno^U Egipt, bomo dobili bJa o,,' Sredozemlju in polago-
rij
hlj
1»	zopet	ves	—	impe-
O izjavi nomo.rlrnrt. 1*.
■JŠkep., ,poim,i >n.ega u v hpila P Girosia, da je na-ua bri,!^ 'fr'- mornarico veli-tlert,, J je Mussolini sporočil rait z= 9' dec- !»«■ da so mo* , fetaKu^remstvo 20 tisoč ton
i pomorskega li*
l wraku-adievia 1 190 tisoč ton vojnega i edn s čimer so briaB_Vr,ike količin,
potrošili
prepo
k'C: naf'e. «Z a to nior aTo! ta-m biJ!8 ieval Mussolini v
drJaVP r»ci
tei
, h države osi razpola* ^baUn^Som v nanien raZUlp Francijo doseči spo-a'lo. Sa!"1 nastopiti proti njej s b°mo JT10 skozi baze v Tunisu "e V0;n rav'l' v Afriko potreb-nf>dalj., si,e' da bomo lahko Cp bi v 8	proft	Egiptu.
I^hi, no«?nc°zi °dklonili spora-
hošij
je v	,'ern raje moje
topi]. ,,n k.°t Pa da bi .
Čile, ?„ ^orju, kar se bo zgo-
bo	'J bošliem
hoti sko
t-S\fallero
divizl s e po-
v Afriki
:k°zi Tripolis«.
je opozoril na po-
jJA (Malte in rj “.na po
, Jumsa šg nem-
is h { a a Kesselringa ki
Helteval južni arinadi ”
Italiji. Za enkrat naj bi Malto vsaj nevtralizirali. Zato bi morali zajeziti Siciljski kanal in Malto okrog in okrog z minami. Toda 26. jan. 1942 se admiral Riccardi pritožuje, da nima potrebne nafte in da so torpe-dovke, ki bi morale položili mine med Sicilijo in Afriko brez dela v pristanišču, ker jim primanjkuje 2000 ton goriva. Isto stanje je bilo v Tarantu, od koder so ladjg operirale proti Malti.	"
Ital. šef. gen, štaba je bil še 26. jan 1942 mnenja, naj Ron> mel po uspehu pri Agedabiji ne pritiska Angležev proti njihovim oporiščem, ker Italija ne bo mogla, zalagati čet, če bodo predaleč od Tripolisa. Cavallero je bil celo proti temu, da bi Rommel zasedel Bengasi; vem dar komaj tri tedne kasneje je z gen. Basticom razpravljal že o napadu na Tobruk indelal načrt za ofenzivo proti Nilu!
Napad na Malto so vzeli Italijani tako resno, da so načrt za to akcijo pripravljali celo s sodelovanjem japonskih strokovnjakov. Nemci pa so dali na razpolago cel korpus letalskih sil, ki so bij€ nameščene na Siciliji, odkoder so bambardira-le nenehno Malto, ščitile konvoje in podpirale operacije čet proti Egiptu. Nafnen je bil ta, zrušiti Malto, da bi bil vsak odpor nemogoč, nakar bi se ital. sile izkrcale in zasedle otok. Za Cavallera je bila Malta ’ nekakšna «Carthago esse delen-da» in* gotov zmage je že določil prestolonaslednika za poveljnika ital. južne armade, kar je mladi Umberto 8. 3. 1942 tudi sprejel, (Nekaj mesecev kasneje so mu hoteli poveriti poveljstvo ital. armade v Rusiji, toda nemški poraz pri Stalingradu je prekrižal tudi ta načrt.) Zavzetje Malte je bilo določeno za avgust 1942.
Značilno je, da je Cavallero pri vojaškem posvetovanju za napad na Malto dodal, da se ne smejo ital. sile prav nič zanašati na prebivalstvo otoka, čeprav so po rodu Italijani. Podobno mnenje je izrekel sam kral Viktor Emanuel po svojem obisku v Siciliji v dec. 1941, ko je Cavalleru dejal: «Dobro N bilo, da uporabimo za obalno obrambo vojake iz severnih pokrajin, kajti s primeru sovražnega napada na Sicilijo bi se znašli Sicilijanci v skušnjavi, da bi zapustili svoje položaje in tekli domov, da — zaščitijo svoje družine«.
30. 4. 1042 je bil Cavallero z Mussolinijem pri Hitlerju v Berchtesgadnu, ki je sprejel načrt za osvojitev Malte. Cavallero mu je pojasnil priprave in sredstva, s katerimi bodo izvedli akcijo, sporočil mu je tudi datum za napad, ki so ga medtem pomaknili nazaj na sredino junija. Cavallero je predložil Hitlerju kot posebnost celo Napoleonov načrt iz leta 1798 za osvojitev tega otoka. Za «zavezniški duh«, ki je vladal med Italijo, Nemčijo in Japonsko je značilna Cavallerovn pripomba: «Potrebno je, da izvedemo zavzetje Malte, če ne nadaljujemo vojno samo v korist Japonske«. Ravno tedaj so bili namreč Japonci, zaradi nepripravljenosti ZDA in Vel. Britanije \ naskoku in so zasedali vzhodna azijska področja.
Anglija je bila sicer v največji vojni zadregi, pričakovala je na suhem vdor Japoncev v Burmo in Indijo, še bolj pa se je bala, da se bo japonsko ladjevje pokazalo v Indijskem o-ceanu, Nemci pa bodo izkoristili svoj položaj na Kreti in Rodosu ter udarili na Sirijo ln Irak (Mezopotamijo), kjer so imeli že sebi naklonjeno vlado. Kljub temu je Cavallero pri-
pomnil, da so Angleži zbrali na Malti svoje najboljše sile in sicer tiste, ki so bile V Kanalu tedaj, ko so pričakovale izkrcanje Nemcev v Anglijo. Toda z odebrenjem ofenzive proti Tobruku in z nepričakovano naglim padcem te trdnjave so Italijani privolili hkrati v odlog napada na Malto ter na nadaljevanje akcije proti Egiptu. Do te odločitve jih je v veliki meri privedel Hitler in megalomanija Mussolinija, ki se ji Cavallero ni znal upreti. Vse to je samo pospešilo poraz Italije in Nemčije.
Prihodnjo nedeljo več o končnem razvoju dogodkov bojev za Egipt.
«usodo» Istre, Reke in Zadra, tem glasneje odmevajo molitve za rešitev «nedolžnega» ustaškega nadškofa Stepinca
Dr. Ali Shayegan, vodja perzijske delegacije na zasedanju mednarodnega sodišča v Haagu. Perzija ni sprejela razsodbe tega sodišča glede petrolejskega t	spora
Ze nekaj let vodijo najreak-cionarnejši krogi katoliškega klera z blagoslovom Vatikana zdaj slabšo, zdaj močnejšo kampanjo proti Jugoslaviji v zvezi s aprimerom« Stepinca. Cilj te kampanje je, prikazati «nedolžnost» zagrebškega nadškofa im njegovo bivanje v zaporu kot rezultat nekega preganjanja vere in klera v Jugoslaviji, kar naj kompromitira Jugoslavijo in njeno vlado. Glede na to, da je ta kampanja dolga in vztrajna, dobro organizirana in da sodeluje pri njej brez izjeme ves tisk, ki je pod direktnim ali indirektnim vplivom Vatikana, je imela tudi delen uspeh, predvsem pri lahkovernih ljudeh. Stepi-nac je prikazan kot «žrtev». Vse to je seveda ustvarilo za Jugoslavijo tudi težkoče na mednarodnem polju -*- kar je, kot vse kaže, bil tudi glavni cilj te kampanje.
Pred kakim mesecem dni je jugoslovanska vlada ponudila Vatikanu izpustitev Stepinca na svobodo pod pogojem, da takoj zapusti državo in škofovske funkcije v njej. S tem jugoslovanska vlada seveda rti šla mimo Stepinčeve krivde, cilj njenega predloga tudi ni bila Stepineeva «oprostitev». pač pa izraz maksimuma dobre volje za nekako kompromisno rešitev zadeve. V Jugoslaviji in drugod po svetu so si popolnoma na jasnem o ttne-dolžnostis Alojza Stepinca. Prav tako je dobro znano, zakaj je bil Stepinac kaznovan na 16 let zapora: bil je prvi, ki se je 12. aprila 1941 poklonil «vojskovodji» Kvaterniku in mu ponudil svoje usluge, nekaj dni nato je pohitel k Paveliču, da ga prepriča o svoji vdanosti, potem je napisal okrožnico katoliškemu kle-ru, v kateri ga poziva na «vzvišeno delo za očuvanje in napredek ustaške Hrvatsket>; v škofijskih prostorih je sprejemal ustaške mogočnike in jim prirejal bankete, medtem ko je po Hrvatski tekla v potokih kri nedolžnega ljudstva; sprejel je dolžnosti vrhovnega vojnega vikarja ustaške vojske; blagoslavljal ustaše in domobrance in jih navduševat zn borbo proti «komunistom»; odobraval in podpisoval je nasilja prekrščevanja Srbov; postal je središče ustaške reakcije in konspiracije po osvoboditvi. Ti zločini, za katere je odgovoren «nedolžni» nadškof — ustaški zločinec s farizejskim obrazom — niso prenehali obstajati. Nihče jih ni in jih ne bo pozabil. In če ga je vlada pripravljena kljub temu izpustiti na svobodo pod pogojem, da zapusti državo, pa. tem je'to največ, kar more storiti v cilju sporazumevanja. Jasno, da vlada tega ni storila zaradi njega niti iz strahu pred kampanjo, pač f)a zgolj zato, da pokaže, do kakšne mere je pripravljena odstranjevati vse ono, kar je v napoto dobrim odnosom z drugimi državami.
Toda Vatikan je to ponudbo vlade FLRJ odbil. Mar Vatikan misli in pričakuje, da bo Alojz Stepinac ponovno zavzel mesto v nadškofiji in da se pozabi vse, kar je bilo. in zbriše zločine, ki jih je sam zapisal v svojo življenjsko knjigo? S takim svojim stališčem
dokazuje Vatikan, da ne želi sporazuma in da mu pri tem «primeru» ne gre za Stepinče-vo svobodo, nad katero pretaka krokodilje solze, temveč da mu gre za nekaj popolnoma drugega. Za Vatikan je predvsem važno dejstvo, da dokler je Stepinac v zaporu, obstaja možnost za obtoževanje Jugoslavije, da «preganja vero in klers, da maltretira njenega duhovnega vodjo itd. Vse, dokler Stepinac ne zapusti celice, v kateri odsedeva svojo kazen, obstaja možnost, da se prikazuje kot ‘.'.žrtev» in da se na njegovem primeru mobilizirajo v. protijugoslovanski gonji tisoči in tisoči naivnih in dobronamernih vernikov, ki ne vedo za njegove zločine in niti za prave razloge podle kampanje, kateri nasedajo.
Toda še nekaj je vazno pri tem. Ta zadeva osvetljuje namreč vse vprašanje še z ene strani, ki ni nič manj zanimiva. Zunanja politika italijanske vlade je Vatikanu zelo pri srcu. Mar je potem čudno, če je kampanja okrog «primeras presvetega Alojza Stepinca spretno sinhronizirana s protijugoslovansko gonjo italijanske iredente? Ena z drugo se skladata in spopolnjujeta tako, da je skoraj nemogoče ugotoviti, katera katero podpira. Kadar koli postane glasnejše stokanje za usodo Istre, Reke in Zadra, takrat začno tudi močneje odmevati molitve za rešitev Alojza Stepinca, zagrebškega nadškofa. Tako je tudi sedaj.
Iredentistična kampanja o-
krog Trsta in Istre se v zadnjem času pojačuje in zbira vse svoje pobornike z desne in leve. Z roko v roki delajo Vatikan, vlada in Togliatti. V taki situaciji lahko v hipu izgine važen «argument» za protijugoslovansko kampanjo, če se sprejme osvoboditev Stepinca. Toda on sedaj je prav Vatikanu oz. Rimu (ali obratno) nujno potreben. Zato naj Stepinac še kar naprej sedi v zaporu in Vatikan bo lahko še naprej molil za njegovo zdravje in za uspeh politike Rima, pri kateri mora tudi Stepinčev ((■primer« odigrati svojo vlogo. Z eno besedo: Kampanja okrog Stepinca ima odrejen namen in cilj v sklopu zunanje politike Rima, ki teži za tem, da ustvari Jugoslaviji čim več tež-koč, ki naj bi jo prisilile, da sprejme vsiljen diktat. Za to gre in zato Vatikan ne želi, da bi ((nedolžni« nadškof zapustil zapor.
ZA
KULTURNI
BOI
Teden Kulturnega doma, ki je bil od 8. do 15. t. m. je z današnjim dnem sicer pri kra. ju, vendar so prav zadnji dan prinašali svoje prispevke še mnogi darovalci. Nekdo med njimi je dejal: «Kaj bi teden do petnajstega, saj bomo še kar naprej dajali in mnogi niso v tem tednu niti utegnili iz raznih razlogov oddati svojega prispevka.« Upoštevajoč take pripombe*, ki so prišle tudi od drugih, in pa dejstvo, da ne razpolaga še s podatki nabiralne akcije na deželi se je Odbor za zgraditev Kulturnega doma odločil, da za ta teden ne objavi že običajnega tedenskega spiska darovalcev, da bodo tako tudi zamudniki prišli v seznam Tedna Kulturnega doma.
Mnogi . starejši. Tržačani So prinesli svoj prispevek' prav na dan 31. obletnice požiga Narodnega doma, da izrazijo s tem željo, da bi naš Kulturni dom stal čimprej in, spet opozarjal šovinistične prenape-teže kot nekoč Narodni dom, da smo Slovenci v Trstu ostali Slovenci kljub fašističnim požigom naših domov in kljub 25-letnemu krvavemu terorju nad našim narodom. Seveda ni ob tej priliki manjkalo spominov na zločinski požig ((naše hiše«, kot pravijo vsi starejši ljudje še danes ((Narodnemu domu«. Vsakdo ve povedati kaj svojega, kaj posebnega, vsi pa s ponosom dostavljajo, tako kot 88-letni Martelanc Anton; že jih je teplo, pa jih bo še, črne divjake.
AKCIJA ZA NAS DOM
V ISTRSKEM OKROŽJU
Pripadniki Narodne zaščite Istrskega okrožja darujejo odboru za gradnjo slovenskega Kulturnega doma v Trstu din 259.054.
Na pobudo obmejnih edinic Narodne zaščite Istrskega o-krožja se je pretekle dni za-
ključila tekmovalna akcija med pripadniki NZ istrskega okrožja za zbiranje prostovolj. nih prispevkov za zgraditev slovenskega kulturnega doma v Trstu. Pripadniki NZ so v medsebojnem tekmovanju nabrali 259.054 din.
Najbolje s0 se izkazale edi-ntce NZ okraja Buje.
V zadnjem času so oddali svoje prispevke za Kulturni dom v Trstu še člani sindikal. ne podružnice «Prerad» v Sv. Luciji (9150 din), pionirska organizacija iz Boršta ter sindikalna podružnica nameščencev zavoda za socialno zavarovanje v Kopru, ki je zbrala 3750 din.
PRISPEVKI IZ
JUGOSLAVIJE _ Kakor je bilo v »Primorskem dnevniku« že javljeno, je Ljudska, fronta Srbije nakazala za naš Kulturni dom 4 milijone dinarjev, s čimer se je pridružila ljudsko-front-nim organizacijam vseh ostalih jugoslovanskih ljudskih repu. blik.
Posebno živahna je nabiralna akcija v Sloveniji, ki se že od vsega početka nadaljuje z nezmanjšanim ritmom. Pri njej sodelujejo vsi: prosvetni delavci, kmetje, industrijski delavci, študenti, otroci itd. Delovni kolektiv tovarne usnja v Slovenj gradcu je na pr, odstopil svoj enodnevni zaslužek Kulturnemu domu, poleg tega pa je zbral še 19.000 din. Osnovnošolski otroci pri Benediktu v Sl. Goricah so ob zaključku šolskega leta zbrali za naš Dom 1212 din, sindikalne podružnice radgonskega okraja pa 21.800 din
Tudi med večjimi mesti Slovenije se je razvilo pravo tekmovanje Čeprav kot največja vodi Ljubljana, ji je vendar Maribor zelo blizu, saj je zbral že 2,970.000 din.
lili Čuvarja demevine
O junaškem podvigu jugoslovanskega obmejnega stražarja, ki so ga ugrabili, bolgarski kominfor-mistični agenti in katerim je ušel ter se po 12 dnevnem prebijanju skozi zasede vrnil v domovino
Provokacije kominformistič-nih satelitov na jugoslovanskih mejah so postale že rrekaj vsakdanjega, nekaj, kar spada v redno ((poslovanje« kominfor-movskih držav v njihovi ((borbi za mir«. Skoraj ni dneva, da ne bi listi poročali o vpadanju oboroženih kominfor-mističnih tolp iz Madžarske, Romunije, Bolgarske m Albanije na jugoslovansko ozemlje in le prepogostokrat pri teh
vpadih teče kri braniteljev jugoslovanske svobode.
Eden izmed poslednjih takih
vpadov kominformističnih tolp v Jugoslavijo j« bil na bolgarski moji, ko je skupina bolgarskih agentov ugrabila jugoslovanskega stražarja Osmana Ka-piča in ga odvlekla na bolgarsko ozemlje. Jugoslovanska vlada je takrat ostro protestirala pri bolgarski vladi, toda ta je preko mešane bolgarsko - jugoslovanske komisije, k! je zasedala v Dimitrovgradu, izjavila, da ji ni znanega ničesar takega kar vsebuje jugoslovanski protest da taka dejanja niso «y na-
— Vidiš, da Je vendar moral priznati, kako voljno ušel...
— Kaj, k nam?
— Ne, od nas ..
je prosto-
vadi pri Bolgarih« Jn da je treba Kapiča iskati na jugoslovanskem ozemlju.
Svet bi mogoče lahko na podlagi teh kategoričnih izjav bolgarskega predstavnika v tej komisiji zmotno mislil, da je bil incident «umetno ustvarjen« s strani Jugoslovanov, kakor venomer in ob vsaki podobni priliki trde kominformistični kriv. ci, če se ne bi kakih 12 dni pozneje zgodilo, da se je ugrabljeni stražar Kapič po življenj-sko nevarnem in junaškem pobegu srečno vrnil v svojo domovino ln s stajim pripovedovanjem postavil na laž, ne samo bolgarskega predstavnika v o-menjeni komisiji, temveč sploh vse očitke, ki jih ob podobnih incidentih zvračajo kominfor-mlsti na Jugoslavijo.
O tem junaškem podvigu jugoslovanskega obmejnega stražarja je Ljubomir Milin zapisal v Borbi:
★
Miniaturni retroaktivni metalec min prehaja |z roke v roko. Mimo hite brezkončne njive, v meglo obdani gozdovi, livade in planine, reke in jezera. To je štafeta graničarjev, iz roke v roko, v tisoče rok. In vsaka usta ponavljajo napis na metalcu min:
«1 samo dotle, do tog kamena do tog bedema nogom čes stupi možda poganom.
Drzneš li dalje?...
Cut češ gromove
kako tišinu zemlje slobodne
sa grmljavinom strašnom kida ju.»
To je zaobljuba graničarja tovarišu Titu, narodu in domovini.
...Iz roke v roko...
In če s krvjo zalivajo svojo zemljo-Meho Kramarič na albanski, Slavoljub Miljkovič na madžarski, Stanoje Vukojevič na romunski, Slavko Cvijetino-vič nq bolgarski meji - na njihova mesta stopajo drugi... Sovražnik ne more niti preko nvrtvih graničarjev...
...Iz roke v roko...
Glejte, metalec min je sedaj v rokah Osmana Kapiča.
Komaj sedem mesecev je na bolgarski meji. K orna}? Saj to so leta, kajti vsak trenutek preži smrt z one strani meje.
Niti Prvi maj ni bil proslavljen v miru. Ognji so osvetljevali skalnati kraj od Cmoka do Koprive. Graničarji so proslavljali dan bratstva in mednarodne delavske solidarnosti. Z bolgarske strani so kot v pozdrav temu bratstvu odjeknili rafali in graničar Slavko Cirijetinovič se je zgrudil s prestreljenimi nogami. Toda niso ga mogli zajeti. Tovariši so mu priskočili na pomoč. Odbili so napadalca na njegovo ozemlje. Na mestu napada je ostal madež le krvi jugoslovanskega graničarja.
Prišel je trinajsti junij. Ko je na romunski meji neoboro-
žen spravljal seno, je graničarja Stanoja Vukojeviča z romunske strani zadel strel v prsa, da se je mrtev zgrudil.
Vest se je brž raznesla vzdolž meje, od karaule do karaule. Živi obrambni zid domovine je postal še čvrstejši.
Istega dne je prejel Osman vest od doma: njive so polne zrnja, livade prekrite s sočno travo, sadje je obrodilo. Na krovih so domači golobi...
Mimo kosite in žanjite - sin je na meji na mrtvi straži.
In tako je prišla noč 14. junija. Sovražnik je skrit prežal izza grma. Njegova naloga je bila: ujeti živega Jugoslovana.
Strahoviti udarci po glavi, vratu m ramenih. Komaj je imel toliko moči, da je izstrelil rafal. Dva bolgarska napadalca sta padla. Potem so ga pregazili težki vojaški čevlji. Zgubil je zavest.
Iztreljeni rafal In krik, to je vse, kar je ostalo sledu po Osmanu Kapču.
V vasi je mati zaplakala: ((Vmgi, ugrabili so mi sina, mojega otroka! Si li še živ?» A oče je ponosno dejal: «Nihče od njegovih ne izdaja domovine!))
Osman je bil živ in ni bil izdajalec.
Brez moči in iztolčen je bil pet dni zaprt v Godeču brez vode in kruha. Potem so ga odvedli proti Sofiji. Morda ga bodo tam prilili v izdajstvo in
sovraštvo do lastne domovine?
Toda v njegovi zavesti je Živela le ena misel: uiti sovražniku, pobegnUi, vrniti se v domovino, ponovno zavzeti svoje mesto na meji, ne izneveriti se prisegi.
Izkoristil je majhno nepazljivost svojih spremljevalcev. Prezirajoč smrt se je vrgel na njiju, jima odvzel brzostrelko in izstrelil. Padla sta brez glasu.
Začel se je junaški podvig. Preko njiv, skozi mračne gozdove, z orožjem v roki — pno-ti JugcMviji. Za njim zasledovalci. Tako dvanajst dni in dvanajst noči: Cez dan se je skrival, čez noč je hodil. «Zi-vega me ne boste več dobiti!«
In končno po dvanajstih dnevih — cilj. lzčfpan od lakote in bolečin, shujšan, za 15 kilogramov se je onesvestil šele na svoji zemlji.
Domovina je s ponosom pozdravila njegov podvig. Danes je Osman Kapič spet v vrstah tisoče v zvestih čuvarjev meja svobod^, in neodvisnosti Jugoslavije in spet ponavlja zaprisego Titu. narodu in domovini:
«1 samo dotle do tog kamena
do tbg bedema nogom čes stuplti mbžda po-ganom».
Naleteli so na enega izmed
tisoččv graničarjev in ta jim je pokazal Uk branitelja domovine.
snniii
Te dni so objavili listi osnutek mirovne pogodbe, ki so ga ZDA predložile Japonski'. Ko bo mirovna pogodba podpisana in ko bosta podobno mirovno pogodbo sklenili tudi Sovjetska zveza in Kitajska, bo zaključila Japonska eno svojih največjih političnih pustolovščin in napak, ki jih je naredila v svoji zgodovini. Zato bo gotovo prav, če se pri tej priliki ozremo nekoliko v preteklost te dežele, iz katere se je razvila na Japonskem misel za osvojitev Vzhpda.
Evropa je zvedela za Japonce po Marcu Polu okrog 1. 1300, Stoletja ni smel stopiti na japonska tla noben tujec, zlasti ne bel človek. Japonci so bili izolirani in zanje vsa veda, tehnika in filozofija Zapada niso obstajale. L. 1853 je priplula v japonske vode ameriška mornarica; po tem pr. vem obisku so Američani ali An-
gleži, če je bilo potrebno, z bombardiranjem prisilili japonsko vlado, da je navezala z njimi po^ lltične stike.
In vprav «Stric Sam« (ZDA) in Vel. Britanija sta kumovali moderni Japonski. V manj kot dveh rodovih je prešla Japonska od krive sablje do ladij, obloženih z železom, do brzostrelnih topov, torpedov in strojnic; podobno e-volucijo je preživela vojna indu. strija, skratka pod vodstvom ZDA ir.- Anglija je prešla Japonska iz srednjega veka v moderno dobo. In kmalu je nadvladala Kitajsko (1895) in nato Rusijo (1905), dasl so bile ruskega poraza krive no-tranje ruske razmere. Se pred vojno z Rusijo je bila Japonska povezana z Vel. Britanijo z za-vezniško pogodbo, v prvi svetovni vojni pa je bila že zaveznica Rusije
Japonska je postala velesila in je vedela, zakaj: «Ko smo vam v preteklosti pošiljali proizvode naše umetnosti in kulture, — tako je govorila Evropejcem, — ste nas gledali zviška, odkar pa imamo mornarico in dobro oboroženo vojsko, smo v vaših očeh visoko civiliziran narod...« V resnici .ie bilo pri Japoncih vse navidezno, nekaka »reproducirana glasba«, samo pročelje, v notranjosti pa je ostala še vedno nedotaknjena stara Japonska.
Sprva je prevevala japonsko vojsko, po tradicijah samurajev, dolžnost, da se žrtvujejo za vojaško slavo prednikov, toda čim so Japonci spoznali in dobili v roke mogočno orožje, so se naenkrat navdušili za načrt, da bo. do zagospodovali vsej Aziji in morda celo, da bi vodili azijski kontinent k osvojitvi vsega sveta.
Čudno, v dobi pred drugo svetovno vojno je načrtom vlade in vojske nasprotovala največ mornarica. Zakaj? V 19. stol. so vež, bali nemški inštruktorji vojsko, medtem ko so učili mornarico angleški strokovnjaki. V tem tiči različna miselnost: oficirji vojske, ki so šli v inozemstvo samo tedaj, če so se bojevali, so bili večji nacionalisti, predrzni in bolj ošabni kot častniki mornarice, ki so prišli v svet in so spoznali tuje narode. Vojska se je zavedala, da se lahko postavi' po ro. bu vsaki vojski na Daljnem vzho. du ali vojski, ki bi jo katera država tja prepeljala. Nasprotno si je bila mornarica svesta, da ni kos angleški ali ameriški mornarici, kaj šele obema skupaj. Zato je bila japonska mornarica bolj previdna in manj častihlepna.
Trgovski in industrijski krogi še niso zastopali lastne politike; svoj vpliv so izvajali po strankah v parlamentu. Tisti seveda, ki so imeli interese na Kitajskem in na južno-vzhodnem azijskem otočju, so podpirali ekspanaljske težnje vojske. Ljudske množice, razen organiziranih v komunistični stranki, so v krizah podpirale vojaštvo, v katerem so videle «ču„ varje nacionalnih interesov, ogro. Ženih od kapitalistov...«
Po ustavi iz 1. 1889 je imej japonski cesar posebno pravico skle, pati sam pogodbe, napovedati vojno in sklepati mir. Vendar je izvajal to pravico tako, da je upošteval mnenje voditeljev gen. štabov vojske in mornarice. Cesar je sam določal predsednika vla. de, ministra vojske in mornarice sta morala biti general in admiral, sicer je bila vsaka vlada nemogoča; zastopnika vojaških sil ne bi vstopila v vlado, ki se ne bi naslanjala na vojsko in mor-narjeo.
2e 1. 1936 sta sklenila Ribbentrop in Japonski voj. minister brez vednosti obeh zunanjih mij nistrov anti-kommternski pakt; 1, 1939 pa stš obe državi sklenili vojaško zavezniško pogodbo. Tej pogodbi je nasprotoval edino minister mornarice. Zavedati se mo, ramo, da je bila Japonska že od 1. 1937 v vojni s Kitajsko, s Sovjetsko zvezo pa je imela ob meji nove države Mandžukuo in Zunanje Mongolije stalne praske. Zato so se čutili Japonci, ko so Nemci tik pred zadnjo vojno sklenili s Sovjetsko zvezo nenapadal, no pogodbo, izigrane in vlada je odstopila. Simpatije Vel. Britani, je in ZDA za Kitajsko so vendar vedno bolj in bolj oddaljevale Japonsko od zaveznic! iz prve svetovne vojne in jo privedle v nemški tabor!
Po zlomu Francije, Belgije in Holandske in v pričakovanju invazije v Anglijo si je Japonska Jeseni 1940 mislila, da se ji nudi lep plen, da je prišel zanjo «zgo. dovinski trenutek«. Vojaški in na. cionalistični krogi so zahtevali, da se mora Japonska takoj dvigniti proti jugu im se polastiti fran. coske Indokitajske, Malajskega polotoka in toliko zaželene Holandske Indije.
Princ Konoye je sicer preprečil vsak napad na angleške in holandske kolonialne posesti, vendar se je pod pritiskom odločil za to, da je Jzsilil od Francije oporišča v ln®jkitajski in da je z Nemčijo in Italijo sklenil tro-stransko pogodbo, s katero se je Japonska obvezala, da bo posegla v vojno na strani Osi, če bodo ZDA stopile na stran Vel. Brita. nije. Glede na odpor Anglije in na moč mornaric obeh anglosaških velesil se je Konoye odločil za pogajanja z ZDA.
Kljub temu so japonski oficirji opozarjali, da Japonci ne smejo zavreči prilike in uvesti »novi red« tudi v Aziji. Medtem so iz. vedle ZDA nekatere gospodarske ukrepe protj Japonski in zahte^ vale, da se mora umakniti iz Ki. tajske in odpovedati ekspanziji v Indokitajski.
V oktobru je padla vlada Ko-noya, sledil mu je gen. Tojo, Japonci so se z ZDA začeli pogajati, da prikrijejo prave namere, Dne 1. dec. 1941 so sklenili, da vstopijo v vojno proti ZDA in Vel. Britaniji in 6. dec. so izne. nada napadli ameriško oporišče Pearl Harbour in kolonialne posesti ostalih zapadnih držav. To je bil začetek konca njihove naj. večje politične pustolovščine in napake!
V pm. -’8
m. wt#» •>* 20*
\yAty $£'<■
W vv,/<:vv:
Jk-X»
Odlomek iz povesti
NAŠA NEDELJSKA ČRTICA
... Vleklo me je nekaj na Volgo, h godbi delovnega življenja; ta godba mi še prav do danes prijetno opaja srce; dobro se spominjam dneva, ko sem prvikrat občutil poezijo dela.
Pri Kazanu je nasedla na skalo, ker se ji je razklalo dno, velika tovorna ladja s perzijskim blagom. Družba obalnih delavcev je vzela tudi mene, da bi pretovarjal tovorno ladjo. Bil je september, pihal je planinski veter, po sivi reki so srdito skakali valovi, veter je besno podiral njihove grebene in škropil reko z mrzlim dežjem. Delavci, okoli petdeset ljudi, so se slabe volje razpostavili po krovu prazne tovorne ladje, se zavijali v rogoznice in navoščeno platno; tovorno ladjo je vlekel majhen vlažilni parnik, sopel in metal v dež rdeče snope isker.
Večerilo se je■ Svinčeno, vlaž no nebo je čedalje bolj temnelo in se spuščalo nad reko. Delavci so mrmrali in zmerjali, preklinjajoč dež, veter, življenje, se leno vlačili po krovu in se poskušali zavarovati pred mrazom in vlago. Zdelo se mi je, da ti na pol zaspani ljudje niso sposobni za delo, da ne bodo rešili tovora, ki gre v pogubo.
Okoli polnoči smo pripluli do plitvine, privlekli smo prazno tovorno ladjo tik zraven tiste, lii je nasedla; starešina družbe, ujedljiv starec, kozav prebrisanec in preklinjavec, oči in nosu kot jastreb, je zagnal s plešaste črepinje mokro čepico, nato pa zavpil z visokim, ženskim glasom:
«Molimo, fantje!*
Delavci so se v temi zgrnili na krovu in zagodrnjali kakor medvedi, a starešina je, ker je končal molitev prej kakor ostali, zapiskal:
uSvetilke! Dajte, fantje, pokažite, kaj znate! Pošteno, otroci/ Z božjo pomočjo — začni!*
In težki, leni, mokri ljudje So začeli ukazati, kaj znajo!* Kakor v boj so planih na krov in v notranjščino nasedle tovorne ladje — z bojnim krikom, vikom, z veselimi pripombami. Okoli mene so kakor lahke pernate blazine letele vreče riža, bale suhega grozdja,. usnja, ovčjega krzna, tekale čokate postave in se izpod-bujale druga drugo s krikom,
Z žvižgi, z mastnimi kletvicami. Težavno je bilo verjeti, da tako veselo, lahkotno in spretno delajo prav tisti težki, nerodni ljudje, ki so se malo prej čustveno pritoževali zaradi dežja in mraza. Dež je lil močneje, bil mrzlejši, veter je pihal, trgal srajce in jih metal na glave in razkrival trebuhe.
V vlažni temi so se pri slabi svetlobi šestih svetilk motali črni ljudje in zamolklo topotali z nogami po ladjinem krovu. Delali so tako, kakor da so bili lačni dela, kakor da so že od davnaj čakali veselja, ko bodo z roke na roko metali vre če, težke štiri pude, ko bodo tekali z balami na hrbtu. Delali so in se pri tem igrali veselo, z otroško navdušenostjo ...
Velik bradat človek v jopiču, moker, spolzek — vsekakor lastnik tovora ali njegov zastopnik — je zdajci razburjeno vzkliknil:
«Junaki — vedro dajem! Raz bojniki — dve velja! Delaj!*
Nekaj glasov hkrati je z vseh koncev teme z basom revskni-lo:
tTri vedra!*
«Pa tri! Samo krepko delaj!*
In vihar dela se je še povečal.
Tudi jaz sem grabil vreče, jih vlekel, metal, znova tekel in grabil in zdelo se mi je, da *p je vse — jaz sam in vse okoli mene —‘ zasukalo v viharni igri, da morejo ti ljudje tako strašno in veselo delati — brez utrujenosti, ne da bi p omislili nase — mesec, leta, da bi mogli mestne minarete in zvonike, če bi jih zgrabili, odvleči z njihovega mesta, kamor koli bi si zaželeli.
To noč sem živel v veselju, kakršnega doslej nisem poznal, dušo mi je ozarjala želja, da bi vse življenje preživel v tej na pol brezumni vzhičenosti dela. Ob bokih tovorne ladje so se poigravali valovi, po krovu pa padal močan dež, nad reko je žvižgal veter, v sivt megli jutranjega svitanja so prizadejano in neutrujeno tekali na pol goli, mokri ljudje in vpili, se smejali in hkrati občudovali svojo mod, svoje delo. Vrhu tega pa je še veter razklal težko gmoto v oblaku, tako da so na modri svetli lisi neba zasijali rumeni sončni žarki — vesele živali *o pozdravile sonce z družnim tuljenjem in pri tem stresale mokro dlako milih gobcev. Prevzemala me je želja, da bi objel, poljubil te dvonoge zveri, tako pametne in gibčne pri delu, ki jih je delo navduševalo tako, da so pozabile same nase.
Zdelo se je, da se takemu naporu veselo razigrane moči ne more nič upirati, da ta napor lahko ustvarja čuda na zemlji, da mora vso zemljo čez noč pokriti s prekrasnimi dvorci irt mesti, kakor pripovedujejo o tem resnične pravljice. Ko sem, čez trenutek, dva, jpogle-
1/l/lahMm
(jollu
dal delo ljudi, je sončni žarek omagal pred težko gmoto oblakov in utonil v njih kakor otrok v morju, dež pa se je spremenil v naliv.
«Dosti!» je zavpil nekdo, toda besno so mu odgovorili: «Dal ti bom — dosti!*
In tako so do dveh popoldne, dokler niso pretovorili vsega tovora, brez počitka delali na pol goli ljudje v nalivu in v ostrem vetru, tako da sem naposled z nekim pobožnim spoštovanjem doumel, s kakšnimi mogočnimi silami je bogata Človeška zemlja...
14. februarja 1914 so tržaški Sokoli in čitalničarji prvič nastopili v dvorani Narodnega doma v Trstu s španskimi narodnimi plesi. Ta zbor plesalcev je takrat vodil Josip Bizjak iz Sv. Jakoba, ki danes verjetno živi v Beogradu. Ta slika pa je bila posneta v dvorani Konsumnega društva pri Sv. Jakobu in jo v svojem osebnem arhivu hrani kot dragocen
spomin tovariš Cesar
DR. ANTON SLODNJAK
Prerez skozi literarna dogajanja pri Slovencih od 1919. do 1930., ko je bil ekspresionizem pri nas moda in potreba. nam kaže tole generacijsko, imensko in vsebinsko ter idejno strukturo:
1. Generacija relativno čistih ekspresionistov. Vanjo spadajo mladi pesniki in pisatelji, ki so stopili šele po vojni iz anonimnosti zasebnega snovanja v javnost ter so bili združeni kljub nujnim razlikam glede na po-kolenje, vzgojo in smer pisanja v osnovnem nerazpolože-nju do prejšnje literarne generacije, iz katere so priznavali nekateri bolj brezpogojno, drugi manj pravzaprav edino Ivana Cankarja. Zbirajo se spočetka vsi bolj ali manj odkrito na levem krilu tako imenovane katoliške književnosti okrog literarne revije Dom in svet, v kateri je že zadnji medvojni urednik Izidor Cankar, umetnostni zgodovinar m kritik, zlomil načelo neosholastične umetniške teorije, češ da o kvaliteti umetniškega dela ne odločujeta vsebina in tendenca, tem-
Začnimo z življenjepis. | ženi primorskih ljudi. Januarja
nitni podatki. Ali bi nam hoteli kaj povedati v tem oziru?
Rodil sem se v Trstu tik pred začetkom prve svetovne vojne, hodil sem štiri leta V slovensko šolo v Rojanu, potem smo se morali vsi prepisati na italijansko šolo. Ta štiri leta ljudske šole ie vse, kar imam za seboj šolskega pouka v slovenščini. Gimnazijo sem dovršil v Kopru, maturiral, pa v Afriki, v Bengaziju. Kot afriški vojak sem se nato vpisal na pa-dovansko univerzo. Leta 1941. ob prvi angleški ofenzivi so nas pripeljali iz Bengazija v Neapelj. Tako sem služboval v italijanski vojski v Severni Italiji do septembra 1943. Tedaj sem se vrnil domov in pristopil' h gibanju, v katerem sem videl uresničenje človeških te-
1944. me je gestapo ujela in po. siala v Dachau. Osvobodile so me angleške čete v Belsenu. Odšel sem, s francoskimi vojaki v Pariz in se zdravil y Franciji vse do leta 1947 v sanatoriju francoskega Rdečega križa.
V svoji zbirki črtic ste približno nakazali vašo vrnitev iz lagerja domov. Ali bi nam hoteli povedati, kako gledate na to svo. Jo prvo knjigo?
Prvenec je in zato v marsičem nepopoln, tako kompozicijsko kakor stilistično. Ne strinjam se pa z mnenjem, da je moj način pisanja tuj, kot je ugotovil ta ali oni ocenjevalec. Ce sta namreč človek in nje goya duševna struktura pogojena od' zeroljp in okolja, potem je naravno' da imamo obmorski Slovenci svoj duševni u-stroj; svojstven temperament
RAZGOVOR S TRŽAŠKIM PISATELJEM BORISOM PAHORJEM V ODDAJI KOPRSKEGA RADIA
ter zato svoj slog govora. Ta pa se nujno izrazi v pisanju. Domišljav bi bil, če bi rekel, da je v tern malem, kar sem do zdaj objavil, pravilno izražena primorska nrav, toda ugotovil sem,, da to pisanje našim ljudem ni tuje. In, to je zame predvsem pomembno. Nobena skrivnost ni, da je slovenska kultura im z njo slovenski jezik črpal skozi stoletja iz srednje evropskih prvin. Morda je zato razumljiva, a daleč ne merodajna ugotovitev, da so v mojem, pisanju italijanski, romanski elementi. Ne v mojem pisanju, ampak v psihologiji našega življa so ti elementi! V njem so zaradi bližine morja, ribičev, mornarjev in svetovnih poti in luk, v njem so zaradi sožitja skozi stoletja z italijan-
Pevsko društvo «Kolo», pri katerem so sodelovali vsi zavedni slovenski Tržačani še 7 let po požigu Narodnega doma. Slika je posneta 1. 1927, ko se je društvo moralo zaradi fašističnega nasilja raziti in je last tov. Subodolnika
ovo
O JEZIKU XXII.
Danes si hočemo pobliže ogledati pasiv ali trpnik.
1. Rabimo ga v slovenščini predvsem tedaj, kadar hočemo poudariti, kaj z osebkom je, torej samo osebkovo stanje ne glede na povzročitelja,-
Nekaj zgledov: Vsi so rešeni. Odprta noč in dan so groba vrata. Končano njuno je življenje. Jadra so bila raztrgana, jambori polomljeni, ladja naklana.
V vseh teh stavkih povzročitelj sploh imenovan ni, ker za to ni potrebe: ne zanima nas, ali pa iz zveze že vemo, kdo jih je rešil, kdo odprl groba vrata, kdo končal njuno življenje itd. Ce bi pa hoteli povedati povzročitelja, potem ne bomo rekli: vsi so bili rešeni od gasilcev, vrata so odprta od smrti itd. marveč bomo stavek izrazili aktivno (tvorno), torej: gasilci so vse rešili, smrt odpira vrata, Valjhun je končal njuno življenje itd. Znan je Levstikov zgled: «Ako bi te kdo vprašal: Zakaj bežiš? in ti bi mu odgovoril: ker sem bil tepen, vendar te ne bo oni dalje vprašal: od koga si bil tepen? ampak dejal bo: kdo te je tepel.
Ce torej povzročitelj ni imenovan, lahko rabimo trpnik, drugače pa rajši tvornik.
Ce pa bi vendarle hoteli ohraniti trpnik in hkrati navesti povzročitelja, potem ga izrazimo s predlogi od, s ali z in po, vendar je treba razločevati, ali gre za vzrok ali sredstvo:	£
Vzrok izražamo s predlogom od: bil je opikan od komarjev; vžgan od strele.
Sredstvo izražamo s predlogom s, z: griči, so obdani z vodo (ne: od vode), biy so premagani z orožjem (ne: od orožja), nebo je natroseno z zvezdami.
Ce je sredstvo oseba, stoji predlog po: obveščen je bil po posebnem slu; prerokovano je bilo po preroku.
Tako je O. Zupančič v pesmi Prebujenje spremenil od v s v temle stavku (prim. Samogovori in Zbrano delo): Dvigni srce, kdor pomišljaš si v tropi, pa ga v žarenje visoko potopi: vedel ne boš več, da bilo presunjeno kdaj od krivice je kruto.
Tako v Samogovorih; v Zbranem delu pa stoji; vedel ne boš več. da bilo presunjeno kdaj s krivico je kruto.
Pojdimo dalje! Pri tvorbi pasiva je treba razločevati med dovršnimi in nedovršnimi glagoli. Dovršniki delajo pasiv najčešče s trpnim deležnikom in pomočnikom biti:
Brez ključka je zaklenjeno (pomočnik je trp. del. zaklenjen). Ves zbit sem bij in utrujen; zadnja sraga krvi je bila prelita; vse bo uničeno; bodi pozdravljen; ko bi bil vrata zaprl, bi bila zaprta itd.
Dr. M. R.
skimi ljudmi, zaradi bojev z Benečani, s Cožoti itd. Ta element bi v slovenski zavesti moral biti sprejet kot pozitiven e-lement, ne kot negativen. Tako kakor je absolutno pozitivno dejanje v slovenski zgodovini, da ima Slovenec zdaj svojo pomorsko akademijo. Bolj pravilno bi sicer bilo, če bi taka pomorska šola bila kje med Ml-ratnarom in Devinom, toda dejstvo, da nekje je, je samo po sebi znak nove zrelosti, kajti čas je, da se narod, ki živi ob morju, zave ostrine morskega zraku v svojih nosnicah. Morda se bom komu zdel pretiran in zaletel, toda zame velja kakor dogma: šele tedaj, kadar bo V slovenski skupnosti začelo plati morje kot sestavni element njegove zgodovine, — šele tedaj bo naš trdoživi in sposobni narodič našel pravo vzmet v sebi .Tedaj bo na mah postala živa in dejavna resničnost, da je Trubar začel svoje delo za slovensko omiko v Trstu, tedaj &e bo dvignilo v podobo stvarnega simbola dejstvo, da je Martin Krpan prevažal sol Z naše obmorske pokrajine, med tem ko je nasprotno odsekal glavo Brdavsu na Dunaju, torej v Srednji Evropi!
Zanimivo je to vaše gledanje in zdi se nam. da ste s tem odgovorili tudi na napačno domnevo, da zagovarjate v pisanju primorskega človeka nekak lokalpatr ioti-zem. Ali bi nam hoteli pojasniti vaše gledanje v tem oziru na slovensko književnost in kulturo?
Na to sem že prej odgovoril vendar naj poudarim, da sl ni noben primorski izobraženec nikdar zamišljal kulturnega in književnega dela na teh tleh, ki bi bilo ločeno od slovenskega kulturnega središča. To bt bilo otročje in naivno. Vsak naš človek bi moral črpati iz skupne zakladnice, le to je nedvomno, da bo črpal na svoj način, po svojih potrebah in da bo na svoj način to izkristaliziral.
Za nas je n. pr. Prešeren to,
kar je za vse Slovence, a vendarle je za nas Prešeren, če lahko tako rečem, veliko več kakor za druge Slovence. Trdil borni celo, da jo za nas veliko boli živ, ker ga sprejemamo z nekim, primernim razpoloženjem. Mi živimo na jugu slovenske zemlje in imamo od juga lahkotnost, gibčnost, pa tudi. če hočete, neko neprizadetost, ki je srednjeevropskemu človeku, in zato tudi slovenskemu kulturnemu središču tuja in morda tu pa tam zoprna, kakor je nam, bodimo si iskreni, zoprna sistematičnost in analitična resnoba. V tem smislu nastane tu nujno dialektično razmerje med slovensko kulturo in nami ter obratno. Mi se ima. mo veliko naučiti, mi smo kakor zanemarjeni otroci, ki so jih zdaj končno poslali v šolo. To priznamo. Toda smo tudi kakor otroci, ki so presrečni, ko je pouka konec in sp spet lovijo po obrežju. Z drugimi besedami: mi smo zaostali v stvarni izobrazbi, zdi se nam pa, da bi duhu in slogu slovenske misli 1n besede ne škodilo, če bi zašel vanjo vonj po morju, algah in morskem mahu.
To bi bilo, če sem prav ujela vašo misel, približno izbira med kmečko o-snovo književnosti in jezika ter med bolj mestnim, bolj svetskim mišljenjem in slogom?
Prav tako. Slovenci smo pretežno agrarni ljudje, to le res. Ir« tudi naš ribič je ribič le na pol, na pol pa kmetič, ki obdeluje vinograde na paštnih. Zraven tega pa smo ostali preveč konservativni, preveč _ zaprti vase. Tudi Cankar, ki je nedvomno veliki duh, boleha na tej uklenjeni majhnosti. Hkrati pa: slovensko duševnost veže nekak svojevrsten kompleks. To je kakor da bi nam nekdo v začetku naročil: «Vi pa bodite lepo pridni in obdelujte svojo njivico in skrbite za svoje čebelice*. In mi se zvesto držimo te naloge, ki nam jo je odmeri, la vsiljena zgodovina. Res da je prevrat v minuli vojni premetal vse to kakor plug zemljo, toda videz je, da v povojnih letih ta psihološka preo-sno-va n; mogla dati v književnosti upoštevanja vrednih sadov.
Ker že omenjate povoj, ni čas, ali bi ‘za naše radijske poslušalce povedali še vaše mnenje o realizmu in o mislih, ki so bile izmenjane v tem pogledu?
Zdi se mi, da sodobni člo. vek ne sme bežati pred stvarnostjo, zato nisem za književnost, ki bi se razvijala v egocentričnih, bolehnih iskanjih. Zato nisem za tak slog, ki bi bil izraz in dopolnilo in izživljanje zgolj notranjih, čustvenih, sipiritualističnih teženj. Ce pa je problematika splošna, človeška, sodobna. — potem se mi zdi ločevanje v impresionistične, ekspresionistične ali realistične pisatelje dlakocepstvo. Ce nekdo obravnava življenje trpina v nemškem taborišču, je to doprinos k zgodovini človeka, je obsodba mučenja člove. ka, vprašanje, ali je to napisal bolj ekspresionistično ali realistično je drugotnega pomena. Važno je, da človek govori, kaj mu je pri srcu. Predlagati mu, kako naj govori ir* kako naj piše, je naivno. Se je slog človek, potem je treba prej narediti človeka, ne pa mu vsiljevati slog, To je kakor če bi starcu dali mlado nevesto: kar bi z njo tak starec počel, bi bilo samo smešno in groteskno. Tako je z umetnostjo, ki naj bo za vse, umetnost, ki naj vzgaja, poučuje, ki naj sodeluje pri o-stvaritvi nekega konkretnega ustroja. Tako gledanje na književnika, kot na kateheta ne prinaša koristi ne književnosti ne čitateljem. Absurdno pa je, da bi bila dela vseh pesnikov in pisateljev za vse, kakor je absurd, da bi knjigo o matematiki ali ladiofoniji dali v roke ženici, ki vse življenje obdeluje svojo njivico v Šmarjah ali Marezigah. S tem niti najmanj nočemo omalovaževati preproste ga človeka, ampak le deliti ljudi po kategoriji izobrazbe, k' jo zahteva njihov poklic. Pre. prosta kmetica, ki bo dala sina V šolo, se ne bo počutila poni-
žano, zato ker bo njen sin, razumel težke, debele knjige, za katere nima ona n,e smisla, ne časa. Jasno je. da čim večji je umetnik, tembolj je preprost, a drugo je preprostost genija, drugo je zahtevati književnost kot katehetstvo. Naj tu omenim še nekai: umetnik, katerikoli umetnik, mora čutiti, da je svoboden. Absolutne svobode seveda ni, kajti človek je vezan po vzgoji, izkušnjah, borbah, okolju itd. Toda imeti mora možnost, da izrazi vse. kar vidi in sliši, kar ga žalosti in veseli. Socializem, kot ga pojmujem jaz, mora prav zato, ker je socializem dati nekaj več človeški osebi, ne nekaj manj. To se pravi, da mora dati priložnost dialektiki, da se razra-se, ne pa odstraniti dialektiko. Umetniško ustvarjanje je duhovno, psihološko-čustveno dejanje, zato ie neposreden izraz osebe, skupnosti in družbe pa šele posreden. Razumljivo je torej, da socializem tako zelo ceni realizem, toda pravi realizem je nekompromisen, pravi' realizem ne more biti enostranski, ker potem, ni več realizem, temveč apologetika. Balzac svetovno nazorsko ni bil napreden človek, toda bil je velik realist, eden izmed največjih geni. jev realizma, zath jP njegovo delo dragocen prispevek k zgodovini človeštva in prave umetnosti. Kajti napredno je samo to, kar je resnično, laž pa. in enostranost je laž, ne bo ustvarila ne prave velike književnosti, niti ne bo pripomogla k razvoju napredne misli.
Po vašem bo torej novo gledanje na umetnost, in na književnost še posebej, v jugoslovanski in slovenski stvarnosti veliko doprineslo k pravemu razvoju kulture?
Upati je, da bo. Vprašanje pa ni tako enostavno, kajti povezano je, kakor sem pravkar dejal, s politično, ekonomsko in družbeno problematiko. To je zame, kakor nedvomno za veliko število ljudi, ie uganka. Zanimiva in, razburljiva uganka. Kakor v vseh stvareh, bo moč soditi o tem ne po programih in, načrtih, ampak po delih. Za pisatelja, za pravega pisatelja je važen človek, ali človek kakršen je bil, ali tak, kakršen je, ali lak, kakršen naj bi bil. Nihče pa ne sme zahtevati odi njega, naj zaradi nekega daljnje-ga, pa čeprav plemenitega ideala pozabi in, prezre človeka in razmere, kakršne v resnici so. Ne moremo zahtevati tega niti od pisatelja, niti od bralca. Kajti človek se nobejii krivici tako ne upre kakor tisti, ki mu odvzame zrcalo, v katerem lahko vidj samega sebe takšnega, kakršen je. Kapitalizem, je premeten, drži človeka v pesti, toda pusti mu zrcalo, v katerem se lahko ogleduje; socializem, ki vzame kapitalu moč iz rok, mora pa pustiti to svobodo človeku prav zato, ker je socializem! Socializem, ki tega ne bi razumel, ne bi bil socializem, temveč na glavo postavljena rimska kurija, ki dogmatično odloča o dobrem in zlem.
Za zaključek še vprašanje. Ali bi lahko zvede. li, kaj pripravljate, kakšni so vaši načrti?
O načrtih ne govorim, rad, ker to. o čemer govorim, ponavadi ne napišem. Morda prav zato, ker se nekako «oddahnem», se nekako sprostim,. No, vsak ima svoje manije! O načrtih? Rad bi napisal knjigo o Afriki, o slovenskih fantih v Afriki. Nato daljšo zgodbo o dneh okupacije, zgodbo, ki bi bila tržaška, hkrati pa bolj etična kakor politična. Nato bi radi napisal kra-tek ljubezenski roman človeka, ki je prišel iz nemškega pekla... In tako dalje. A vse to so še pobožne želje. Morebiti smo doživeli preveč stvari, hkrati, zdaj pa se vse to prepleta v nas, drugo drugega prekriva in izpodriva. Zraven vsega tega; kar je bilo, pa še velik vprašaj, ki stoji kakor temna senca človeku, za hrbtom: kaj bo jutri. In to človeka veže kakor jetnika k sramotnemu kolcu. Zato se za hip razveselimo morja in o-bale in peska in jader in, pustimo soncu, da nas omami. Cim, pa nekje spregovori radijski zvočnik o oboroževanjih in vojni, začne spet gledati črv dvoma v nas in preteča prihodnost nam, izpodjeda vero v sončne dni našega primorskega poletja.
KNJIŽEVNOST
med obema vojnama (1918
- 1941
več samo umetnikova izrazna moč, to j:e njegov stil. S tem je široko odprl vrata ekspresionizmu y našo književnost, kajti le-ta se je proglašal za najčistejši umetniški slog prav zato, ker se je po svoji zamisli spreminjal v umetniški slog kat—eksohen, ki ga ne bi obteževala ne vsebina ne ideja, marveč bi sam po svoji intenzivnosti mogel neprisiljen izraziti eno in drugo. Vendar; je bil naval nove generacije tako enovit in splošen, da si pribori po 1920. 1, poglavitno mesto tudi s drugih literarnih teorijah in si osnuje celo, čeprav s kratkotrajnim; uspehom 1922. 1. lastno glasilo Trije labodi in pritegne z njo k sodelovanju celo Otona Zupančiča. V kratkem času izda prve pesniške zbirke, najprej ekspresionistično religiozno liriko Antona1 Vodnika in socialno poezijo Toneta Seliškarja. (Prim. Vodnik, Žalostne roke, 1922 im Vigilije, 1923; Seliškar. Trbovlje, 1923). Sele 1925. izda v knjigi Človek z bombami svoje izrazite ekspresionistične traktate; po-četnik te struje je Anton Pod-bevšek, ki je po tem, in nadaljnjem literarnem delu, najbolj problematična osebnost te generacije.
(Kakor ne moremo tajiti, da je V mnogih njegovih antimi-litarističnih podobah in vizijah pristno čustvo in odkrita, jasna misel, v nekaterih njegovih stihih pa celo čisto lirsko doživetje, tako je bilo že tedaj, očito, da nasploh ni ni-kakega sorazmerja ne med napetimi besedami in krčevitimi podoDami in njihovo skromno življenjsko vsebino ne med skoro-nebotično Pod,-bevškovo prakso in njegovo nebogljeno teoretsko utemeljitvijo tega navideznega ti-tanstva. To nesorazmerje, ki je dalo povod, najrazličnejšim komentarjem in obdolžitvam, je potrdila tudi .prihodnost, v kateri ni priobčil Podbev-šek nobenega stiha več).
Od omenjene trojice se je najbolj organsko razvijal Tone Vodnik, saj ga kaže njegova poslednja pesniška zbirka Srebrni rog (1948) še vedno na izhodiščih njegove mladostne pesmi. Vodnik doživlja in razporeja motive najprej slikarsko, nato šele muzikalično 'in ‘logično smiselno. Njegove-''pesmi pogosto učinkujejo kot nekam hlastno pri-povedovalna ali Po svoje zaokrožena vsebina resničnih gotskih ali renesančnih religioznih slik. To je nekoliko v zvezi s pesnikovim, strokovnim študijem, tudi on je zgodovinar umetnosti in učenec Izidorja Cankarja, v poglavitnem so pa posledice in izraz pregloboke in neprebolele religiozne vzgoje v smislu janzenistično ostro poudarjene razklanosti med čutnim in metafizičnim svetom, kakor uči dogma o izvirnem grehu, ki je preizkusni kamen za vsakogar, kdor hoče biti dosledni, ne le imenski katolik. Mislim, da se niti Vodnik niti drugi religiozni ekspresionisti
niso zavedali, da je pesniško upodabljanje tega notranjega konflikta, ob katerem se ruši idejno in praktično najčistejša religiozna volja sodobnega1 človeka, že prvi korak k cd-padiništvu, kakor si najbrže tudi nekdanji slikarski mojstri niso bili v svesti, da je upodabljanje greha V paradižu in ■ podobnih dogmatičnih misterijev pomenilo že zmago nad grozo, ki bi nujno morala slediti samo misli na te skrivnosti. V tem smislu ni imela ta na, videz tako izrazita verska poezija nobenega religioznega učinka, temveč je delovala prav v nasprotnem smislu, kakor so želeli Vodniki in- drugi «borivci z Bogom«. To je dokazala poleg drugega knjiga religioznih stihov
Tonetovega brata Franceta (1931), v katerem, je prizade vanje, prikazati upor zoper dogmo in suženjsko klanjanje predi njo priveden do skraj* n.osti, ali kakor je pisatelj, u* duhovnik Finžgar ugotovil V kritiki do — blasfemije. So-roden dokaz nam nudi knjig* stihov «Zemlja» (1935) Edvarda Kocbeka, Vodnikovega u" čenča in nekdanjega klerika* ki nam razodeva popolni u-mik iz religioznih, iskanj in borb v tišino idilično in..Pastoralno doživljene pokrajin* V kateri pesnik ne zaznav* več šumenja ((angelskih krm-temveč sopenje trdo in počasi stopajočih volov pred škripa* jočimi kmečkimi koli.
(Nadalje*}. v prihodnji ššetfiM
PUB UUB 1IS
55.
Poleti 1950 je popotoval po Primorskem' geograf dr. Valter Bohinec iz Nar. in Univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Med drugim nas je o-pozoril na zanimiv napis v Studenem na Pivki. Ker je Pivka v naši rubriki dezdaj še skromno zastopana, smo za prijazno opozorilo prav hvaležni.
115, NAPIS Ob zvoniku je nagi**®! plošča, kjer beremo nasledi)# napis iz leta 1826:
((Tukei araven svoje Fami' lie, / pozhiva Juri MillauZ umrou / ta 6. Velkiserpa® 1807. u Staros- / ti 56. DeM* ' Sfaven nega tudi ne- / g°y® Sakonska Gospodine f Urshe od Rodu Leskoviz u- / meri* 31. Shusbza 1825. u Staro- / stti 66. Leit. Oba is Kisb* N. 30.
K’ vezhnimu Spominu S’ Lubesni njh Otrok,
Se je tu Snamne naredilu K’ Sahuali njh Dobrot.
Ah! zhe treba nei se bo sprosilu Njm Svelizhenje O Bog!
De se bodesh zhes njh smilu Nu jih reishu is Nadlog.
Pridte Bratzi nu Sestrize Svashmi	Proshnj	[	]	na Pomuzh,
Deb lub	Jezus	C	J	sashonau Vize
Nu njm	dau	t	3	Nebeshko Luzh
Amen.	Ut	3	Leitu 1826.»
Prepis ■ dolgujemo- slavistki. Jeli Jenčič, prof, slovenščine
na postojnski. gimnaziji. Tu smo bohoričico ohranili, samo dolgi /, ki ga tiskarna nima, podajamo z navadnim s.. Na dhu napisa, kjer so oglati o-klepaji, je na plošči relief: plameneče srce.
Zanimivi so zlasti verzi V. drugem delu napisa. Ce pomislimo na čas nastanka — leto 1826 — neznanemu verzifika-torju ne moremo odrekati spretnosti, saj so «e kasneje celo nekateri slavljeni pesniki zagrešili slabše verze. Namesto rim se je pivški pesnik zadovoljeval tudi z asonancami, n. pr, spominu — nare-dilu — smilu; otrok — dobrot — nadlog. Zašonau v predzadnji vrstici pomeni: prizanesel, odpustil. Dialektologa
bodo pritegnile zlasti piščev* koncesije narečju:	morfb
(umrl), gospodine Urše (Šor spodinja.Urža), šušca (sušca)* lejt (lethrejšu (rešil) itdl Nenavadna je raba «zakonska gospodinja» v pomenu žena, kar spominja na latinsko mina«, ki je v italijanščini dalo «donna:». Fosebnosit ie tudi dosledno pisanje samostalnikov a velikimi začetni" cami; pisec je bil pa.č dobrčj pismen in je poleg tega ime* tudj slovnično znanje, da j® obvladal besedne yrste.
Brez dvoma je na Pivki š® kaj napisov. Upajmo, da nad1 tudi kak domačin postreže s to ali ono pivško zanimivostjo, saj ni prav, da bi zmerom stikali po Pivki sami Ne-Pbičani.
(Se -padaljuje)-
Na sliki so gledališki listi SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU iz sezone 1919-1920-(torej že pod Italijo). In niti niso vsi. — Katero drugo gledališče je imelo takrat ali pa i®3 sedaj (razen našega SNG) tako redne predstave skozi vso sezono? Meditem ko si kot i posmeh zgodovinskim dejstvom upajo trditi, da Slovenci v Trstu nismo imeli nikdar svoje?, p gledališča, pa lahko poudarimo, da ga nismo imeli le od tedaj naprej, ko so nam faiM požgali Narodnii dom, in vse dotlej, dokler nismo fašizma strli. Od i. 1945 pa imamo SPA svoje gledališče; le dostojne strehe nima to gledališč«
(sd V44i
nABREŽinSKA OBGlIiD
Zadnji precej soparni nevi so pospešili' grozdno resnobo, ki tukaj bolj tam J?nj napada in ogroža vin-pridelek, kateri kaže dobro letino. Trta je imela m J jU. cvetja ugodno vreme dobro nastavljen zarod m* ln zdrav. Da prepre-vi^„nevJarnost plesnobe, so žvpnfo???lkl neprestano z L^ mkom okrog trt. V ji hP?P0'dne smo upa-nai hi i2.daten dež, ki narnočil že prilično
zadniih9CUnu preuranili. V moč?? S0Parnih dneh je krnm°‘ ?-v-ene' *n nekatera
Krompinsca podlegajo stru-PMirosi. Ne vemo še ka-koloradskim hro-rinv-i- P8 so kmetje zadovoljni z letino sena; hi-
že l,f°- s košnjo in spravili streh1}? ega pridelka pod pa s- ornanjkanje koscev z? •'? mnogim preprečilo ^avocasno košnjo ali pri-
v__ veliko več vredne ™*e kot bo odslej dalje.
ŠEHIPOLAJ
Naš pevski zbor se je' pod vodstvom dirigenta Zidariča’ Povzpel na lepo višino. Ce i ga ne bil kominformi-* 'oni razdor razcepil, bi b d.anes med najboljšimi P°d'eželskimi zbori. Poznalo ga v Jugoslaviji (Jese-lce> ^ Postojna, Opatija), oprčani in zamejski Slo-
^nci. Ne-le, da se zbor -la žal trenutno skrčen rad odzove vsakemu povabilu za sodelovanje, am-Palc Prireja izlete v obmej-?e vasi in k zamejskim Slovencem. Nedavno je ne-kai Pevcev z zborovodjo obiskalo Podgorčane, ki so Jln> bili •ea njihov prispe-^k, bogat zlasti na na-I’°dnih pesmih, tako hvalež-ni’ da so jim obljubili, da l11? *a obisk vrnejo s so-^ovanjem na morebitni Prireditvi. Taki iz-pes^^io zlata zrna naše rodno' ,nar°dni ponos, na-nami ^est in vez* med jalci vst, zaslužijo ti se-*nemanj! ^znanje in po-miadina ' pamo> da se bo Pomislev ° la Pretiranih *e m-ihr y. m obzirov ter 5Voje n, a zboru, ki vrši 2druž.eri?menito poslanstvo. Pevci £ Z nabrežinskimi
Sl°veš odlif^ že s.tar
10ves nrfl** J
do skoro !?nih glasov> bo' ***-*-	0	dvigniij zbor na
njofn^° Vrednostno stop-
PRAPROT
bi sp dani ne vemo, če *PrapratV1 tabli z napisom zili au . preprotto» je-•o naj/ “nejali. Kje neki ga kova 1?1?,1 tašistične-stover ztakmli za pristno *Pakedranirlme to &mešno s‘i)o rtl??k?' s katero minskim 1 ostalim slo-Zbačai 1 vras-em‘ italijanski tel nriia 1 - pleskajo kot tujčij ni : .a Ce nas ni po-tias n u h fašistični biči, Raiijek _? niti njegov potipali Povofašizem. — bo dobili0’1, •bomo konč-Popraviti S ajno Potrebno •— p-.,	P°t Sempolaj
Cpsta	Temovica-
dr.j ’ a smo se ušteli. Te
Pokvari1??11) 30 ta?H! še bolj ? zrušili precej tw	Mogoče
Več karSe|dnji plan pri
nam prinesel
mEDJAUAS
jih zahtev. Vendar niti od daleč ni tako!
V doberdobski občini imajo sedaj tajnika, katerega znanje slovenskega jezika je tako pomanjkljivo, da morajo občinski svetpf valci svoje govore prevajati v italijanščino, da se izognejo morebitnemu nepravilnemu pojmovanju njihovih izjav s strani tajnika.
Tudi v Steverjanu niso veliko na boljšem. Tamkaj pa so razposlali za občinsko sej° vabila, ki so bila napisana samo v italijanščini, čeprav so prav vsi svetovalci Slovenci in slovenski jezik najbolj razumejo. Na to napako je opozoril tudi svetovalec DFS tovariš Slavko Stekar.
Naravno je, da je tako postppanje vse obsodbe vredno. Na Goriškem imamo dovolj sposobnih ljudi, ki bi znali občino upravljati v obeh jezikih. Onj so prvi in edini kandidati, katere mora prefektura postaviti za občinske tajnike, kajti samo tisti, ki bodo popolnoma obvladali slovenski jezik, bodo lahko s polno odgovornostjo in vestnostjo izvrševali svoj posel.
Zato slovensko ljudstvo na goriškem pričakuje od vladnih oblasti, da bodo sprevidele, da po sedanji poti ne more več dalje, ne da bi se pri tem kršile najosnovnejše narodne pravice Slovencev.
t>rfn^‘jska Prireditev je-»olof V vas vesel° raz-Sa)esun]e jn dobro voljo, skj ln šempolajski pev-letiih °r sta Predvajala več kai PESrni> ki jih žal tu-imel.nc slišimo. Pa bi le krat Priložnost jim več-
hanA ?risluhniti in se Ph Tudj folklorni ples ne d za nas nekaj poseb-■dia ' ker nismo vedeli, da bosvoje tako lepe in Pe - e narodne plese. State^ ene pravijo, da so tudi t>lese 'meli svoje domače
sl^Polajski in nabrežin-ubr Pevcj so zabavali z gosti?'?1'. Pesmimi goste v So Sf,n* 'n dali pobudo, da (jj s Pesmijo oglasijo tu-rUga omizja. Zeiimo še vsai kih prireditev ali ] obiskov.
tz GORIŠKIH SIOIIEHSKIH VASI
Jih °Venskini občinam, ki stolen pred PriWižno četrt Za.1B Ja fašizem s posebnim vrnj?n°m ukinil, so sedaj njihovo samostojnost. s0 v°lifvah meseca junija tudi’ V teh ožinah izvolili Clovek°iei Plinske uprave. ra»«- ’ površno pozna
CodsekiVS?jih bi dRjal' da
Postnem ^ °venci v narod-m oziru prišli do svo-
Tržaške tobačne delavke se bore za izboljšanje svojih delovnih pogojev
TEŽAUE
ROŠIH
RIBIČEV
Težko je življenje ribičev iz Trsta in okolice. Večina jih pripravi svoje barke čez dan in odpluje proti večeru na lov po Tržaškem zalivu. Slovenski ribiči imajo predvsem stare barke, ki niso sposobne za lav na odprtem morju in se morajo zato držati bolj obule. Tudi motorji na teh barkah so stari, marsikateri je še iz časov Av-stro-Ogrske, zato tudi porabijo mnogo goriva.
Za ribištvo so dodelili že mnogo kreditov tako iz Marshallove pomoči kot tudi iz drugih javnih fondov. Toda ta sredstva so dobili predvsem prišleki iz juga in ne domačini. Tako razpolagajo z novejšimi ladjami za lov na odprtem morju predvsem tujci. Ti se naseljujejo na docela slovenski obali in ji na ta način odvzemajo slovenski značaj. Cilj vseh teh kreditov in «pomoči» je pregnati domačine, Slovence od morja in jih zamenja* ti z Italijani.
Priznati pa moramo tudi, da vsaj kar se tiče pomoči ECA tudi ribiči niso napravili vse, da bi do nje prišli. Mnogi so dejali: «Kdj bi se mučili z novimi ladjami, naši očetje in dedje so lovili tako, pa bomo še mi.» Seveda ne pada vsa krivda nanje, ker bi bila ravno o-blast dolžna, da jim pojasni koristi in jim pomaga.
Oblast in njeni organi, se pa bolj malo zmenijo za ribiške težave. Ze tisočkrat so protestirali, da so cene rib, ko ribe kupijo od njih zelo nizke, ko jih prodajajo na drobno pa visoke. O tem so se vodile že dolge debate tudi v občinskem svetu, pa seveda niso privedle do nobenega uspeha. Vse je ostalo po starem.
V četrtek so na primer na javni dražbi v ribarnici ribičem dali za sardone od 70 do 110 lir, večina kupčij je bila zaključena za približno okrog 90 lir. Na drobno so pa prodajali ribe na stojnicah po 140—160 lir. Nekaj manjših so prodajali tudi ceneje nikakor pa ne pod 110 lir. Razlika je precej občutna, posebno če pomislimo, da morajo ribiči krepko garati celo noč pred-no ulovijo ribe. Iste razlike nastajajo tudi pri ostalih ribah, ponekod še občutnejše (na primer pri «calamajih» ribiči 500—650 lir prodaja po 700—800 lir).
Utr osici za Darko so pa precej veliki. Ribiči pravijo, da porabijo za večjo barko na en večer po 15.000 lir. Samo bencina porabijo po 60 litrov. C e gre lov dobro, lahko nalovijo tudi do 80 zabojev rib, če pa slabo tudi nekaj večerov ni nič.
Na vsak način pa zaslužek ne preseže nikoli treh tisočer na «dobro» noč. Koliko pa jih je slabih?
Edina pametna rešitev za ribiče bi bila krepka ribiška zadruga, ki bi se uveljavila na trgu in bi imela svojo besedo pri določanju cen. Takrat bi odpadle številne pritožbe na občinsko upravo. ki le prerada gleda ribiče po strani. Pa še več, združeni bi lahko nabavili večje ladje za lov po odprtem morju, kar je ppseb-no važno sedaj, ko mnogo rib sploh več ne pride v severni Jadran.
aEnako plačilo za enako delos, to je geslo, za katerega uresničitev se bore že toliko časa žene-delavke vseh tistih držav, kjer jim ta pravica še ni priznana. Da je uresničitev tega gesla izredne važnosti za vse žene-delavke, nam kaže že dejstvo, da so razpravljali o tem vprašanju še na sejah UNESCO ter da je prav v teh dneh govora tudi o tem v Organizaciji Združenih narodov. Omeniti moramo, da so na vseh teh sejah poudarili potrebo po čim bolj odločni borbi za uresničitev tega načela, od katerega zavisi izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev vseh žen-delavk.
Za uresničitev tega načela
Različni
nasveti
V poletnem času imajo matere vsemogoče težave z otroki, ki ne marajo jesti, zato priporočamo, da jim dajo za spremembo namesto običajnega zajtrka, različna ali sadna jedila. N. pr. ,
1.) Mlečen riž, ki mu primešamo kompot iz surovih naribanih jabolk z nekoliko sladkorja.
2.) Svežo banano, ki jo pretlačimo z vilicami in jo spenimo z 10 dkg surovega masla; poleg še kozarec mrzlega mleka.
3.) V skuto zamešamo mlete orehe in med, da se peni in namažemo na kruh; ki ga otrok je poleg bele kave.
4.) Eno tretjino sadnega soka in svežih marelic ali jagod temeljito žvrkljamo z 2/3 mleka, ki ga nekoliko osladimo; k temu ovsene kosmiče z nekoliko masla in sladkorja.
5.) V mehko kuhano jajce vmešamo naribanega korenja, nekoliko mleka ali smetane in sladkorja; zraven pa kruh z maslom. ,
* * *
Vedno znova se jezimo, če se pokažejo na plašču, krilu ali hlačah svetlikajoča se mesta. Kako jih odpravimo? Obleko položimo na mizo, jo temeljito izte-pemo, okrtačimo in natremo s tekočino, ki jo napravimo iz 1/4 litra vode, žličke soli in dveh žličk salmiaka. Ni treba, da blago močno namočimo; ko se osuši, zlikamo prizadeta mesta na narobni strani preko bele vlažne krpe.
so se in se še borijo tudi tržaške delavke, ki pa morajo žal ugotoviti, da je še daleč čas, ko bodo lahko sadove te svoje borbe tudi uživale. Danes je njihov položaj kaj malo zavidanja vreden-
V kakšnih razmerah živijo in delajo delavke na našem o-zemlju, nam kaže najbolj jasno prav primer tržaških tobačnih delavk, ki vodijo več kot tri tedne trdno in odločno borbo za izboljšanje svojih delovnih pogojev. Ze pred približno tremi tedni so stopile te delavke v stavko, da bi končno dosegle povišanje svo. jih plač; nerazumevanje odgovornih krogov za njihove zahteve je vzrok, da se ta stavka zavlačuje, ne da bi bilo iz-glečov na skorajšnjo rešitev vprašanja t? korist prizadetih delavk.
V pogovoru z raznimi delavkami, uslužbenimi v tobačni tovarni, smo izvedeli za stvari, ki bi jih ne mogli verjeti, če bi jih sami ne slišali iz ust prizadetih uslužbenk. V tej tovarni, kjer dela precejšnje število delavk, zasluži posamezna komaj 300, a največ 500 lir dnevno. Ce upoštevamo pri tem še razne odtegljaje, plačilo menze itd., lahko vidimo, da zasluži posamezna delavka povprečno od 10.000 do največ 12-13 tisoč lir mesečno, kar seveda ne more v nobenem primeru zadostovati za kritje Vseh življenjskih stroškov. Delo, ki gatopravljajo v tovarni zaposlene delavke je težko. nezdravo in zelo naporno. Kljub temu ne uživajo nobenih pri-vilegijev ter morajo izvrševati svoj posel pod stalnim nadzorstvom posebnih čuvajev, 0-ziroma čuvajk, ki so zelo strogi in nepopustljivi. Kot so nam same pravile, ne sme nobena med delom mti pojuži. na ti, niti se odstraniti z delovnega mesta. Vsaka najmanjša nediscipliranost je strogo kaznovana.
Večina žen, zaposlenih v tobačni tovarni, je poročenih od katerih mnoge so sprejele delo samo zato, da bi lahko pomagale družini k boljšemu preživljanju. Tendenca . vodstva tovarne je pa sprejeti na delo le mlajše delovne moči,
ki jih lahko bolj izkorišča in manj plačuje ter so zato vse na novo sprejete delavke le dekleta izpod. 20 let.
Da ni bilo mogoče v tako težkih pogojih še nadalje vzdržati, je povsem razumljivo. Tobačne delavke so stopile v borbo z upanjem, da bodo delodajalci spremenili svoje stališče ter izboljšali vsaj do neke meje življenjske in delovne pogoje svojih uslužbenk. Tega tipanja. danes tobačne delavke nimajo; vendar so trdno odločene vztrajati v svoji borbi, v kateri uživajo solidarnost vsega poštenega prebivalstva prav posebno pa solidarnost vseh demokratičnih. tržaških žena.
V zadnji številki naše ženske priloge smo objavili članek pod naslovom idgrače — pot do otroških srcu. Kako je bila vsebina omenjenega članka psihološko utemeljena, nam kaže tudi gornja slika, kjer vidimo, kako sta otroka zatopljena v svoj miniaturni svet. Marsikdaj so prav igrače, seveda če so primerne, šola za življenje doraščaječi mladeži.
POLETJE V MESTU?
POMEMs.1
Današnji pomenek je namenjen vsem tistim, ki so prisiljeni ostati vse poletje v tej parni kopeli, ki je sedaj naš Trst. Vendar ne smemo zaiti na slabo pot. Ce imamo opravek v mestu, ne nosimo močno izrezanih oblek ali tistih brez naramnic. Pridržimo take obleke za dom in kopanje, izlete ali kaj podob-
nega. Normalna obleka iz, svetlega, po možnosti enobarvnega platna bo popolnoma nadomestila razne pretirane izreze, ki mnogokrat bolj slabo služijo lepoti in dobremu okusu. Naši modeli so vsi elegantnega, a enostavnega kroja. Pri enostavnih o-blekah je treba natančno izvesti tiste malenkosti, ki na-
videzno nič ne pomenijo, v resnici so pa odločilne za e-leganco obleke ter posebnost kroja,
Iz linije gornjega žepa bele platnene obleke izvira ovratnik, iz žepa na krilu pa glo. boka guba. Skoraj obvezni so kimono rokavi.
Naslednji model je izredno zanimiv. Glavni okras so veliki dvojni žepi, nato široki' reverji, ki prehajajo v dve gubi v krilu. Obleka, ki je iz svetlo rumenega platna, je zaprta v vsej dolžini z isto-barvnimi gumbi.
Preprosta linija dvodelne obleke dobi poudarek ti potegnjenem, spodaj razširjenem ovratniku, katerega veže o-zek pas iz istega blaga kot je obleka.
In zopet je pred nami bela poletna obleka s širokimi reverji, ki so ukrojeni v enem kotu z ovratnikom. Krilo se ne konča v srednji gubi, temveč se še enkrat obrne navzven ter da tako obleki mehkobo in razgibanost.
Dopolnimo obleke s širokim slamngtim klobukom, lepimi poletnimi rokavicami, in čevlji ter Z istobarvno torbico.
Sonja Mikuletič " Palme
ZDRAVNIK
OBISKI PRI BOLNIKIH
Zelo slabi ste in bledi. Strašno ste shujšali! Tako in podobno govorijo obiskovalci bolnikov, ki hrepene W tolažbi in pomoči. Pomislimo, da so to ljudje, ki naravnost bolestno pazijo na vsako besedo, na vsak izraz in mig, ljudje, na katere naj bi vplivale pomirjajoče besede kot osvežilni balzam; na skelečo rano. Ne iz ust zdravnika, ampak iz ust kakega sorodnika, prijatelja in znanca morajo občutiti, da so v težkem, da celo za življenje nevarnem položaju. Da tako ravnanje ni pravilno, je popolnoma jasno; saj so take ali enake skoro že smrtna obsodba za bolnika. Zal, da se tako izražanje zelo pogosto pojavlja pri obiskih bolnikov.
Vživimo se v položaj bolni ka>, ki je priklenjen na po-steljo_ O čem razmišlja? Brez dimna o sebi in svoji bolezni. V vsakdanjem življenju je toliko nevšečnosti, o katerih tožimo v bolezni pa je vse osredotočeno na naše zdrav-je. po katerem tako zelo hrepenimo. Ali bom zopet zdrav? To je tisto usodepolno vprašanje, ki ga bolnik zopet in Zdpet postavlja sebi in drugim. Večina ljudi silno visi na življenju, vsak bi rad živel do skrajnih meja. Ker pa vemo, da nam največkrat naznanja krajša ali daljša bolezen smrt, zato je povsem umljivo, da je ttse bolnikovo mišljenje osredotočena okoli bolezni. Ali bom ozdravel ali ne? Na Id vprašanje bi rad irnčl bolnik odgovor, zato med upanjem in strahom minevajo dnevi, tečejo tedni se vlečejo mesci, morda tudi leta, kakršna je pač bolezen.
Ce se bolnik ptočubi le malo bolje, če le zaspi za nekaj časa, vsako četudi neznatno zdravilo, nudi bolniku tolažbo in mu vliva novo življenjsko moč. Bolnikova domišljija se že bori z bodočimi načrti, v duhu je že zdrav. Prav gotovo je to dostikrat le domišljija, ki je sama po sebi brez vsake realne podlage, za bolnika Pa vendar ni brez pomena. Njegove misli niso osredotočene le na bolezen in trpljenje ter nia razne težave. Misel na ozdravljenje, veselo upanje, razni načrti, vse to mu vliva poguma. Kdo bi o-porekal, da to ugodno vpliva na bolnikovo stanje in je velike važnosti za njegovo o-zdravljenje.
Ce torej pri bolniških obisk ih iz nepremišljenosti ali
sicer v dobri veri, da bolnika tolažimo, rabimo nepravilne izraze in stavljamo vprašanja, ki smo jih zgoraj navedli, je brez dvoma, da mora to porazno vplivati na bolnika, da ga neprremišljene izgovorjene, besede zadenejo kot oster meč v srce. Niso redki primeri, da je1 bilo tako ravnanje za bolnika usodno.
Namesto da bi ga s spojim obiskom razvedrili in duševno okrepili, smo mu z nepremišljenimi besedami podrli vse načrte, mu vzeli upanje na zopetno ozdravljenje, mesto da bi s svojim obiskom okrepili bolniku življenjsko moč, smo mu jo oslabili. Kakor'hitro bomo zapustili bolniško sobo. bo začel bolnik o tem razmišljati. Upanje, ki ga je imel, je strto, načrti, ki si jih je napravil za bodočnost, so strti, vse se je razblinilo v nič.
Posledice naših nepremišljeno rabljenih izrazov pa niso škodljive samo za bolnika, ampak tudi za njegovo okolico. Ti 'so že itak zaskrbljeni, Po našem obisku pa postanejo še bolj boječi zmedeni in potrti brez upanja na zdravje drage jim osebe. Kako težko je potem celo za zdravnika, da z največjo težavo in trudom vsaj nekoliko potolaži bolnika in njegove domače. Kdo je kriv? Naš ponesrečen obisk. Tudi da takih bolnikov, ki sami govore, da bodo kmalu umrli, moramo biti skrajno previdni. Nikar jim ne pritrjujmo l Prav pogosto namreč bolnik samo zato govori o svoji skorajšnji smrti, da bi nas izzval k odgovoru, seveda v trdnem upanju, da ga bomo potolažili in rekli, da o smrti ni govora.
Ali naj bolnika, za katerega ni več ozdravljenja' in je zapisan skorajšnji smrti, opozorimo na to? Težka zadeva! Mnenja o tem so deljena. Vsekakor je treba največ je previdnosti. O tem pa seveda ne odločaj o obiskovalci bolnika. Ti mera jo biti. kot rečeno skrajno previdni, pretehtati morajo vsako besedo, ki jo izgovo rijo. Z nepremišljenimi bese: dami lahko vzamejo še zadnje upanje, ki ga ima bolnik v svojem, srcu. Bolnike obiskujemo zato, da jih tolažimo, jim dajemo pogum ter jih dvigamo v njih življenjskem tipanju. Nikar pa ne pripuščamo k težko bolnim raznih gostobesednih ljudi in takih, ki prenašajo le prazne čenče.
ar. sJS. -
m
isi
			
LONJERSKE
NA HUDEM	LETU
NA ŠIH KM ETO VALCEV
iiiiiinimiHiiiimuiiiiiiiiiiiHiHiHitiiiiaiuiuiiiiiiiutiiiuiiiiiniiiiuiuiHNHtuiiiuiiiiHmiutHiimiiiiiiuiuiiitiiiiii
Citatelji našega dnevnika se še gotovo spominjajo na pritožbe lonjerskih živinorejcev pri tukajšnjih vojaških oblasteh, ki smo jih objavili v nekaj člankih šč minulega decembra in januarja. Lonjerski kmetje so se tedaj pritoževali nad ogromno škodo, ki so jim jo prizadejale zavezniške vojaške edim-ce z neprestanimi vojaškimi vežbami po njihovih senožetih. Te senožeti se razprostirajo na K/ašfci planoti za Lonjerjem in so na splošno znane Tržačanom pod imenom «Hudo letos.
Lastniki tčh travnikov in pašnikov so se upravičeno pritoževati ne samo zaradi velike škode, ki so jo utrpeli na svojih zemljiščih po vojaščini, ampak tudi v sled kompliciranega ali zamotanega in zamudnega postopka pri izterjevanju zadev, ne odškodnine. Zlasti pa so se lonjerski kmetovalci čutili prizadeti in prikrajšani 'v svojih pravicah, ker niso mogli opravljati z odškodnino združenih opravil v svojem, oziroma slovenskem jeziku in ker ni zaradi popolnega pomanjkanja razumevanja med njimi in vojaškimi oblastmi dosegla priznana odškodnina skoraj nikdar pravične višine. Za pravično rešitev tega vprašanja in za upoštevanje želja prizadetih kmetovalcev sč je zavzela tudi Kmečka zveza v Trstu, ki je v imenu Lonjercev napravila pri pristojnih oblasteh potrebne korake.
Kakor kaže, so se v zadnjem času tukajšnje vojaške oblasti odločile upoštevati upravičene pritožbe in želje lonjerskih živinorejcev glede senožeti na Hudem letu. Te oblasti so javile, da bodo za svoje potrebe rekvirirale vse lonjersko Hudo leto in bodo plačevale prizadetim lastnikom zemljišč določeno najemnino v trimesečnih obrokih, ne glede na škodo, ki jo bodo napravile na teh zemljiščih za časa rekvizicije. Po prenehanju rekvizicije pa bodo morali prizadeti lastniki oceniti škodo na istih zemljiščih in vložiti prošnjo za ustrezno odškodnino izvzemši vrednost pridelkov, ki bi odpadli za časa rekvizicije, ker bodo ti plačani z zporaj navedeno najemnino.
Čeprav bi lonjerski živinorejci najrajši nemoteno razpola-
gali s svojimi travniki in pašniki na Hudem letu, vendar jim bo ta način uporaibe, oziroma rekvizicija njihovih zemljišč, vsaj toliko v olajšavo, da ne bodo imeli več takih sitnosti in zgube časa kot doslej z ugotovitvijo vojaških edinic in škode, ki so jim jo te posamič napravljale. Odpasti bi morali tudi drugi stroški, ki so bili v zvezi s predložitvijo ustreznih prošenj v italijanščini z ihka-siranjem priznane odškodnine.
Ta najeta ali rekvirirana zemljišča bodo vojaške oblasti, po verodostojnih informacijah, plačevale prizadetim lastnikom, katerih je v Lonjerju okrog 130, odškodnino, odgovarjajočo kulturi tistega zemljišča.
Ta odškodnina je določena kakor sledi: za pašnike 0.15 lir, za gozd 0.10 lir, za travnike 0.32 lir in za orno zemljo 1.30 lir, in sicer za však kvadratni meter in za vsak mesec, dokler bo zemljišče rekvirirano. Vsekakor pa se nam zdijo te cene, vsaj za naše razmere, preveč šablonsko sestavljene. Vsak dober strokovnjak in tudi izkušen kmetovalec mora priznati, da je velika razlika n. pr. med redko poraščenim, kamnitim in med gosto poraščenim pašnikom, kjer travo večkrat tudi žanjejo. Zlasti pa je znatna razlika med več let zanemarjenimi in pa med redno ter dobro pognojenimi travniki. To velja še posebno na lonjerskem Hudem letu, kjer so imeli nekdaj ponekod, v določenih legah, tudi «njive».
Pa celo, oko vzamemo le povprečni letni pridelek srednje dobrega travnika, recimo 50 stotov sena in otave na hektar, tedaj bo imel prizadeti kmetovalec pri skorajšnji uradni ceni — 0.32 lir za kv. m — približno 12.000 lir zgube letno (ali skoraj 1/3 odškodnine) pri vsakem hektarju rekviriranega zemljišča. Priračunamo, da je pridelek na njegovem travniku vreden samo 1000 lir za stot pri današnji tržni ceni okrog 2000 lir za stot navadnega sena, upoštevajoč za košnjo in spravljanje sena celih 1000 lir za stot, kar stane pa navadno manj.
Glede na to, da so bile zgoraj navedene uradne cene ali tarife, kakor smo že omenili,
nekoliko šablonsko sestavljene in se gotovo nanašajo na tržno ali kupno vrednost lire še pred leti, menimo, da bi bilo zelo umestno, če bi te tarife pregledali in prilagodili kolikor mogoče našim današnjim razme. ram. Po našem mišljenju so odgovorne oblasti tudi dolžne skrbeti, da bodo prizadeti kmetje, katerim je omogočeno nemoteno uživanje svojih lastninskih pravic, prišli vsaj sedaj do pravične odškodnine. To je potrebno še zlasti glede na dejstvo, da so tukajšnji kmetovalci na splošno in lonjerski še posebno utrpeli za časa zadnje vojne ogromno škodo, katere jim ni doslej še nihče odplačal.
Cas bi bil že, da bi prišel vsak do svojega, torej tudi lonjerski kmetovalci.
Za lonjerske kmetovalce A. C.
Jablanov molj
uničevalec sadnih letin
Jablanov molj (Hgponomevta malinellus) je majhen metuljček, ki povzroča veliko škodo našim sadovnjakom. Metuljček meri z odprtimi krilci okrog 18-20 mm v širino in 8 do 9 mm. v dolžino.
Prednji krilci sta belo-črno pikčasti, zadnji pa rjavkasti ali sivi ter neopazni; kadar metuljček počiva, sta pokriti s prednjimi krilci, črv je rumenoze-lehkaste barve; ima trup črne barve in dve vrsti črnih pik po hrbtu. Ko doraste, meri 14 do 15 mm v dolžino-
Metuljčki zletijo iz bube v ju ni :u-juliju, se sparijo ter od-lože 25 do 50 in tudi več jajčec rumenkaste barvč na ene ali dveletne vejice jablane in to
a) Jablanove vejice z gnezdom prav blizu popja-
jabl. molja;	Jajčeca	so	v	skupinah,	zlože-
b) gosenice;	na kakor strešna opeka; vsaka
c) odrasel metuljček.	skupina je podobna majhnemu
Grahar - najhujši škodljivec graha
Grah je obran in vsak kmetovalec si je pustil nekaj se mena za prihodnjo setev. To pa je izpostavljeno enemu najhujših škodljivcev — graharju.! Tega škodljivca ^ozna menda vsak naš vrtnar. Je to majhen, komaj 5 mm dolg hrošček črne barve z značilnimi belimi lisami na pokrilju. Na zadnjem delu pokrilja ima liso v obliki križa, telo pa je pokrito s sivkasto dlako. Ko grah cvete m se zaplodi zrnje leže samica jajčeca v stroke. Iz jajc se izleže ličinka, ki se zavrta v zrno in se z njimi hrani, dokler giab ce dozori Odrasla ličinka se nat«, kar v semenu zabubi in spremeni v odraslega hrošča, ki pa ostane čez zimo na varnem v zrnju. Spomladi, ko je grah že zelen in ko se zrak ogreje, pride hrošček iz shramb na polje in začne svoje uničevalno delo,
Kdaj, kako in s čim zatiramo tega škodljivca? Omenili smo da škodljivec prezimuje jr zrnju; torej bi ga najuspešneje zatirali, ko bi vsi pridelovalci graha pokončali graharje, pre dec zlezejo iz zrnja. To dose žemo na več načinov. Omenili bomo le dva najbolj praktična. Postavimo grah y zaprti posodi zgodaj spomladi en dan na toplo peč ali v gorko kuhinjo. Nato posodo premestimo v mrzel prostor. Toplota spravi gra. harja iz zrnja (mislili so cam reč, da je čas za polet na njive)- Na mrzlem hroščki otrpnejo in zginejo na dno posode Ce grah nato presejemo na redko sito, odstranimo živalce in jih lahko uničimo.
Bolj priporočljivo je, da uničimo škodljivca, še preden je dokončal svoje delo v zrnju, torej ravno sedaj, preden shranimo grah v shrambe, z oglji-
kovim žveplencem (solfuro di carbonio). Ogljikov žveplec je strupena tekočina, ki se na pro. stem spremeni v strupen plin, ki uniči vsako žival ne samo graharja. Ogljikov žveplec uporabljamo takole: Okuženo ali dvomljivo seme vložimo v sod ali zaboj, ki ga lahko nepro-dušno zapremo. Kakih 10 cm pod površino kupa denemo posodico z ogljikovim žveplecem (na vsak hi rabimo 30 kub. cm te strupene tekočine). Za pokrovec rabimo navaden, rajši malo močan papir, ki ga preluknjamo s šivanko, da stvor jeni plin lažje uhaja in zavzame vso maso. Kot rečeno moramo prostor tudi hermetično zapreti. Po 24 urah plin uniči graharja in njegovo zalego. Prav tako uničujemo ostale škodljivce, kot na primer fižolarja in žitnega molja,
ščitu, ki zavzema površino 12 do 20 kv. mm; po nekaj dneh postanejo temne barve, zelo podob, ne barvi vejice, na katere so bila odložešna. Zaradi tega jih pri površnem pregledu zlahka ne opazimo.
Kdaj ga zatiramo? Nekateri Se danes svetujejo zatiranje jabla-novega molja na ta način, da te skupine jajčec kar oberemo. To. da jajčeca, kakor rečeno, težko opazimo in zato je tako zatiranje le malo koristno. Brez uspeha je tudi lov na metuljčke.
Po odložitvi jajčec se kmalu izležejo ličinke, ki pa ne gredo na prosto, ampak ostanejo pod streho, napravljeno iz jajčnih lupin, pajčevine in izjedkov lubja. Tako si izdelajo udobno zavetišče, kjer prebijejo poletje, jesen in zimo. Spomladi, ko poženejo listi, zlezejo gosenice skozi eno ali dve luknjici zaklonišča in se z vso spretnostjo zalezejo med listje ter. se začno hraniti z njegovim staničjem.
6ec nekaj časa preneha drugi stadij njihovega življenja. Gredo na odprto, Se vedno v gručah ter začno presti gnezdo, ki ga spočetka upro samo na en list, a ga sčasoma razširijo in povečajo. V gnezdu gosenice dorastejo, se zapredejo in iz njega izletijo v naslednjem juniju ali juliju novi metuljčki. Dober pregled listja, ki ga hočemo obvarovati, nam bo tedaj pokazal prve go. senice in prva gnezda. Tedaj je tudi najprimernejši čas za zatiranje.
S čim ga zatiramo? Proti jabolčnemu molju se danes priporoča zastrupljanje listja, s katerim se moljeva gosenica hrani To zasrtrupljenje pa lahko dosežemo s tekočinami in pa prahom
S tekočimi sredstvi ravnamo tako, da škropimo v zimskem času l^rono jablane s 5%-nim fitodrinom ali pa neodendrinom, ki učinkcvttlmo delujeta na prezimujoče bube jabolčnega molja. Ko enkrat jablane odCve-tejo, naj sledi temu škropljenju še drugo, in sicer s 0-5%-nim svinčenim arzeniatom, ki gosenice pokonča ravno, ko začnejo delati na vejah gnezda.
Čeprav so izkušnje pokazale izborne uspehe< ni rečeno, da je uporaba teh tekočin najboljša, še pred kratkim prašnih sredstev niso poznali,
MeritoUsredsivo v prahu. Za prve poizkuse so uporabljali poseben arzenikem prah, znan pod imenom meritol. Poleg tega, da je meritol neškodljiv tudi v dobi cvetenja ,ima v primeri s tekočinastimi sredstvi nekatere prednosti, ki jih je vredno omeniti.
število opntšenf je različno in odvisno od vremena, predvsem spomladi, in od več ali manj številnih moljev. Nikdar pa ne prašimo več kot trikrat j kadar je vreme ugodno, zadostuje dvakrat.
Prvo oprašenje opravimo tar krat, ko gosenice zlezejo iz listja in ko začno presti gnezdo, torej v prvih dneh maja. Prošenje ponovimo navadno v presledkih dveh tednov. Če dež izpere listje, prošenje ponovimo. Da dobro opražimo jablanova krono, rabimo približno 150 gramov meritola za vsako prošenje posebej; seveda je pa odvisno od velikosti drevja in skrbnosti delavca, koliko prahu porabimo. Delo pa mora biti opravljena tako, da ne ostane noben list krone neoprašen.
Zatiranje tega škodljivca je tembolj potrebno, ker se škoda, ki jo povzroča, ne omejuje samo na okuženo leto, ampak tud* na poznejšo dobo.
Strniščno oranje
Z oranjem strnišč uničujemo plevel .Po njivi raztreseno seme plevela pride namreč z oranjem v zemljo, kjer ima vse pogoje, da hitro vzkali in v, vročem poletju še zrase do cvetja Ne utegne pa dozoreti in razviti semena, ker ga z jesenskim globokim oranjem spra vimo v zemljo in popolnoma uničimo. Ako pa stmišča ne bi zorali, bi seme plevela, raztreseno po njivi zraslo prihodnje leto s posevkom ter znova dozorelo in bi se tako plevel še bolj razmnožil. Izkušnje nas učijo, da posevki mnogo bolje uspevajo v zemlji, ki smo jo takoj po žetvi plitvo zorali. Ker je zemlja rahla, ima zrak lažji dostop do korenin. Korenine imajo več hrane, so odpornejše in rastlina se bolje razvija. Posledica tega je seveda znatno večji pridelek.
Z oranjem strnišč uničujemo tudi razne rastlinske bolezni; škodljivce pa spravljamo v zena, ljo, kjer večji del poginejo; Strnišče, korenine in razni ple. veli, ki smo jih podorali, v zemlji razpadejo, trohnijo in tako bogatijo zemljo z humu-i som ter kopičijo y njej zaloge hrane;
iiiiHHiiiiiiiiiuiiiiiiiummiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiimiii!
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIII MlllllllllllliilHIIIII
Tebi mladina!
Te dni je potekla 31. obletnica požiga Narodnega doma v Trstu. To priložnost je naše ljudstvo Izrabilo za to, da je s prispevki za novi Kulturni dom v Trstu manifestiralo svoje hrepenenje In željo, da bi Kulturni dom amprej služil napredku slovenske kulture v Trstu.
Mladina! Vse kar se danes dela in gradi je namenjeno predvsem tebi m v prvi vrsti bo služil tvojemu Nkulturnemu in vsestranskemu napredku Kulturni dom. Zato je tvoja dolžnost, da si pri tej akciji prva, da se ji vsa posvetiš in posebno tvoj prosti čas v počitnicah izrabiš za popularizacijo te akcije.
Naj nosi Kulturni dom tudi pečat tvojega zavest, nega stremljenja k izobrazbi in tvoje narodne zavednosti.
Krama zgodouina
Pilili
zi
Vojna vihra, ki je v drugič o-pustošila Evropo, ni prizanesla Jugoslaviji. Po njenih mestih in vaseh je odmeval težki korak nemških, italijanskih, madžarskih in bolgarskih škornjev. Država je bila razkosana na majhne dele, nastale so »samostojne« države pod vodstvom onih ljudi, ki so že prej rovarili v tujini proti državi — kot Ante Pavelič in njegovi ustaši — ali pa takih ljudi, ki so prej zvesto služili kraljevi oblasti a so sedaj menjali zastavo — kot Nedič v Srbiji. Na to težko dobo nas spominjajo številne znamke, ki so bile izdane vsepovsod, v Srbiji, Crni Gori, Dalmaciji, Hrvatski, Sloveniji ter Bosni in Hercegovini. Vojne dogodke in vojne motive nam prikazujejo številne znamke državic, ki so nastale na jugoslovanskem ozemlju. Motive iz partizanskih bojev vidimo na številnih znamkah, ki so bile izdane po vojni. Na posebni seriji ob priliki petletnice ustanovitve jugoslovanske republike v Jajcu leta 1943 so prikazani vsi grbi jugoslovanskih republiških enot. Tu vidimo slovenski Triglav in hrvatsko šahovnico ter vse ostale grbe. Na eni znamki pa je prikazan jugoslovanski zvezni grb s petimi plamenicami.
Druge znamke nas spominjajo
ZMAGA V IZGUBLJENEM POLOŽAJU
Brat bivšega svetovnega prvaka Emanuela Laskera, Ber-thold Lasker je sestavil to zanimivo končnico:
Beli: Ke6, Dg6, Lf7, pf5 (4 figure).
Crni: Kh8, Td8, Lg5 p: c2, t'6, h6 (6 figur).
Beli je' izgubljen. In vendar beli ne samo da reši remi, temveč ceJo.zinoga.
1. Lg8!. T:g8; 2- Kf7!, T:g6; 3. f:T. clD: 4 g7 +• Kh7: 5 g8D mat
ZAMUJENA ZMAGA
Nekdo ,ie dejal, da je pri. šahu najtežje zmagati v dobljeni poziciji. Za potrdilo te trditve naj nam služi naslednji primer: Na neki simultanski. produkciji je bivši svetovni prvak Lasker prišel v zmagovit položaj:
Beli (Lasker); Kg3, pg2, h2, h7 (štiri rigure).
Crni (Loman): K18, Tc2, pa6, b5. b7, d5, g7 (7 figur).
Crni je na potezi. S trdnjavo da šah: Tc3 + . Beli pa je, namesto da bi se približal k trdnjavi in zmagal, potegnil Kg4. Crni je to takoj izkoristil na originalen način.
..Te4 + , Kg5, Th4! K.h4, g5-, K:g5, Kg7 in črni ie dobil.
na ustanovitev makedonske države, ena znamka pa nas spominja na osvoboditev Beograda 20. oktobra leta 1944; nekatere znamke in bloki na sprejetje nove ustave in na zmagoviti konec vojne.
Številne pokrajinske izdaje nas spominjajo na osvoboditev Istre in Trsta izpod nacističnega jarma. Dve znamki iz leta 1947 pa prikazujeta priključitev Slovenskega Primorja in Istre k matidni domovini Jugoslaviji.
Povojne mladinske akcije so prikazane na različnih, serijah s prebitki v korist mladinskih prog Brčko-Banoviči in Samac-Sarajevo ter avtoceste Beograd-Zagreb. Naj. bližji dogodek pa je Šahovska olimpiada v poletju preteklega leta v Dubrovniku v Dalmaciji, na kateri ,so jugoslovanski mojstri zasluženo zmagali in se tako postavili med najboljše šahiste na svetu.
Tako smo končali ta naš kratek pregled. Upajmo, da bi mogli čez nekaj let imeti več znamk, ki bi nas spominjale na našo preteklost, predvsem kulturno, saj te po nekaterih drugih državah proslavljajo na znamkah vsi umetniki, ki so le kaj malega naredili, rri nas pa poleg Prešerna nimamo nobenega drugega, da ne govorimo o ostalih Jugoslovanih. Upajmo tudi da se bodo obljube glede znamk ob 400-letnici prve slovenske knjige in TRUBARJA izpolnile, in da bomo dobili kar najlepše znamke.
KONEC.
NOVE ZNAMKE
IZRAEL
Priložnostne ob 40tetmci ustanovitve mesta Tel Aviv..Na znamki so prvi pionirji iz leta 1911 ki so zasadili krampe in lopate na kraju, kjer stoji danes najmodernejše azijsko mesto. Vrednost je 40 prutov, barva je rjava.
— Spominske na 50 obletnico ustanovitve 2idovskega nar dne-ga fonda. 15 prutov, (traktor in žito v puščavi), 25 prutov, (drevo v puščavi), 80 prutov (orač z voli).
— Priložnostna znamka ob priliki doseženih 500 milijonov dolarjev za Samostojnostno posojilo Slika na znamki predstavlja mladeniča, ki drži grafični stolpič 80 prutov.
— Spominske na tretjo obletnico ustanovitve židovske države. Na prvi znamki- za 15 protov, rde-če-rjave barve je naslikan kraj Nebi Vosha v Galileji. Druga znatpka za 40 prutov, svetlomodre barve pa kaže kraj Hakastel pri Jeruzalemu. V obeh krajih je borba za neodvisnost 2idovske države dosegla svoj vrhunec.
ZA SALO ALI ZARES?
Ante Pavelič, poglavnik Hrvat-ske za časa nacistične okupacije je sestavil svojo novo vlado in izdal kar spotpinsko serijo ob deseti obletnici ustanovitve Neza-visne države Hrvatske. Znajnk je pet in prikazujejo različna hrvat-ska mesta. Žigosane so samo s spominskim žigom, ne pa z žigom kraja kjer so bile dane na pismo in nosijo podpis Paveliča,
MARK T WAIN
v -v •
1,/tuiuuijGU/i
Ilustriral Bogdan Grom_
XI.
»Zakaj st mučil žival?« «Ker nima tete!« «Ce bi Peter imel teto. bi tudi njemu zažgala drobovje!« Teto ie v hipu zapekla vest in tako sta se pogodila. da ne bo ve« jemal zdravila.
Tistega dne jt Tom kakor navadno prišel zgodaj v šolo, sedel v klop in trpel. Nenadoma pa se jP prikazala Brcky in Tom se je ves spremenil. Skočil je ven sč smejal in prevrača) kozolce, samo da bi ga Becky opazila; ona Pa se je obrnila stran in rekla: «Ph!»
KINO IN MLADINA
Nekateri napredni filmski proizvajalci «e močno trudijo, da bi filme pravilno usmerili, zlasti glede na vzgojo mladine. Gre jim za to, da bi mladina videla v filmu predvsem kulturni element in ne samo sredstvo za prazno razvedrilo. Problem mladinskih filmov je zdaj aktualen po vsem svetu in doseženi so bili že veliki u-spehi. Zanimivo je, da so italijanski režiserji nedavno na osnovi nekega vzgojnega filma skušali izvedeti od mladine, v koliko se jim je posrečilo najti pravo pot.
Razpisali so vprašanja, če-r$u zahajajo v kino. Večina jih je odgovorila, da jim je film predvsem v razvedrilo, da jih odtegne od vsakdanjega življenja ali da se odpočijejo po študiju. In le malo izmed njih gre v kino iz želje po izobrazbi.
Sicer je res marsikdo razumel socialno noto novega realizma, mnogi so se navduševali za preživel nacionalizem. Večina P a je pokazala zanimanje za sodobne filme, ki obravnavajo aktualne probleme.
Vendar veliko število italijanskih mladincev odklanja filme, ki prikazujejo temne strani življenja; kakor bedo, zločinstva, prostitucijo. Želeli bi si filmov, ki bi prikazovali lepoto narave. Zlasti so pa nejevoljni, da zapuščajo italijanski film najboljši igralci in odhajajo raje v Hollywood.
Take odgovore so dajali dijaki približno med 16. in 19. letom. Kaj pa mladina pod 16
leti?
Pri teh so predvsem skušali ugotoviti, koliko ti otroci sploh zahajajo v kino. 41 odst. jih obišče kino vsaj enkrat v tednu, 26 odst. večkrat v tednu, 18.5 odst gre v kino enkrat na 14 dni, 13 odst. pa enkrat na mesec in le 1.5 odst. se pravi 17 oseb na 1214 mladincev, ne gre nikdar v kino. Ta statistika je v toliko pomembna, ker so se nekateri vzgojitelji ba-vili z načrtom, da bi mladini izpod 16 let z zakonom prepovedali obiskovati filme za odrasle. S tem bi nujno prisilili italijanska filmska podjetja, da bi izdelala letno vsaj okrog 20Q mladinskih filmov.
Tudi mlajši so pokazali, da je njihovo poznavanje filmov sicer obsežno, a manj globoko kot pri odraslejši mladini. Dečki si želijo zlasti pustolov. skih filmov, komičnih, medtem ko imajo deklice rade sentimentalno-fantastične filme. Seveda se mladina zelo navdušuje za barvne filme, najmlajši pa za barvne-risane filme. Dokumentarni in znanstveni filmi ne uživajo skoro nikake naklonjenosti.
Na splošno gledajo mladi ljudje radi ameriške in italijanske filme, ne pa francoskih, še manj pa angleške. V svojih odgovorih pa niso mogli mimo angleških filmov, kot «.Henrik V.» pri katerem so čutili pravljični značaj; «Ha-
mlets jim je ugajal zaradi
glavnega junaka Lovrenca Oli-vera. «Rdeči čeveljčki» zaradi vabljivosti inscenacije, ((Kri-
stus med zidarjis glede na sentimentalno vsebino, eTretji mož» pa kljub vabljivi vsebini, slavnim igralcem in čudoviti glasbeni spremljavi skoro ni zbudil pozornosti mladih.
\ v-
Take prizore gledamo pri nas po navadi v filmih. V Jugoslaviji pa je to posnetek iz stvarnega življenja mladine, ki se uči graditi in upravljati, da bo nekoč stopila na mesta izkušenih. Soi za bodoče delo im življenje je v Jugoslaviji mnogo, ena med njimi je prav sedaj na mladinski progi pri Doboju, s katere je ta posnetek
Na poziv mladih zadrugarjev Anglije je odpotoval v Vel. Britanijo predstavnik sekcije mladih zadrugarjev pri glavnem zadružnem savezu FLRJ.' Prisostvoval je mednarodni
MLADINAHV svetu
S KS JAK	I
živali čudnih
Mnogi ne., vedo, da je tako slavni in na videz krotki srnjak ena najnevarnejših živali za človeka. O tem povedo obiskovalci živalskih vrtov: po neki statistiki namreč izvemo, da so v vseh ameriških živalskih vrtovih največ ljudi ranili srnjaki. Da mu res ne smemo preveč zaupati nam kaže naslednji djgjvlj^j:
“Tgek lovski čuvaj je vzgojil srnjaka. Ko je ta odrasel, se je potikal po gozdu, toda vsaj enkrat dnevno je prišel na obisk k svojim ljudem. Vračal se je navadno zvečer, se je z največjo slastjo najedel pečenega krompirja, šel nato v sobo, poslušal radio, k0 se je naveličal pa zopet odšel. To se je ponavljalo nekaj let, nakar se v hiši n! več pojavil, pač pa so ljud-. je, ki so ga poznali, vedeli povedati o njem naslednje: napadel ie neko ženo, ko je sadila krompir in jo naglo od-kuril, ko ga je hotel njen mož udariti z lopati: čez nekaj tednov je isti srnjak napadel neko ženo, ko je pobirala suhljad in jo temeljito obdeloval z rogovi, in kmalu zopet navalil na skupino otrok ...
* * e
Na splošno pa mislijo ljudje, da pi pred lisico nobena kokoš varna, toda tudi to ne velja, kakor nam kaže nek resničen dogodek. Pri neki hiši so vzgajali mlado lisico; povsem se je udomačila in se kokoši niti ni dotaknila, celo vtikala je svoj gobček v isto posodo, iz katere so zobale kokoši. Ko je odfasla, se je tudi ona kakor srnjak ves dan potikala po gozdu, se vračala zve. čer na obisk in proseče pogle-
dala krog sebe, da so ji dali jesti. Tjidi ona se je navadila
divjega življenja, toda ostala je vedno krotka in kokoši vedno pustila v miru. Leta in leta so jo redno videvali, dokler ni ne. kega dne prišla zadnjič v kuhinjo, se do sitega najedla in za vedno izginila.
Oton Župančič J
DAJ-ZMAJ
Daj — zmaj, dvigni se visoko nad polje, nad loko, čez goro poglej, kaj je tam, povejl
Štajerska je vsa zelena, a Koroška zamračena, Kraševec petine orje, v soncu sveti se Primorje; da spustiš me malo više, videl bi tržaške hiše.
UGANKE
Rad me ješ brez noge’, rajši pa, k’ 'mam obe'.
(V. VODNIK)
Motiček — kopitljaček, to bister je jufiatek, nikdar se ne upeha, kopitati ne neha, kopita skoz in skoz, kopitne Anko v nos.
(O. ZUPANČIČ)
grejem narobe • starega moža.
(V. VODNIK)
Naša muca ie umrla
Imela sem mlado muco. Začela je kihati in sem ji nadela ime «Kihec». Kihala je vsak dan bolj in tudi jesti ni marala več. Nekega dne pa ni bilo mojega Kihca nikjer. Iskala sem ga in iskala, ga klicala, toda Kihec ni primijavkal od ni-
koder, kakor je imel prej navado. Zvečer pa sem ga našla v kleti mrtvega. Hudo mi je bilo in jokala sem za njim. Ma. 'ma mi je dejala: ((Potolaži se, bomo dobili drugje mlado muco, saj jih je povsod toliko.« Malo sem se potolažila, pa vendar ne popolnoma. Čeprav bo moja nova muca še ne vem kako lepa, moj Kihec vendarle ne bo.
NADICA, učenka II. razreda
konferenci v Louboroughu in imel referat o mladinskem zadružnem gibanju v Jugoslaviji.
Druga dva predstavnika jui-goslovanskih mladinskih zadrugarjev se bosta udeležila mednarodnega taborjenja, ki b- odi 16. do- 28. julija v Avstriji. Tega taborjenja Se bo udeležilo okrog 500 delegatov z vsega sveta in razpravljali bodo o boljšem sodelovanju med' organizacijami mladih za-dmgarjev posameznih dežel.
Glavni zadružni mladinski savez se ie odzval tudi vabilu švedske prosvetne organizacije in odposlal svojega predstavnika v mednarodno poletno šolo, združeno z delovnim taboriščem.
meriških univerzah. S tem so tudi univerze v Evropi prenapolnjene.
»4(4=
Bivši predsednik ameriške medicinske zveze Morris Fisch-bein je po svojem potovanju po Evropi izjavil, da se ameriški ' dijaki vpisujejo na evropske medicinske fakultete, ker ni zanje dovolj prostora na a-
ZA BISTRE GLAVE
iillliillllllllllllllllllllllllllili mi iiuiiiiiih1 Ciinimi1 ji ni liiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiHiiiiii imunimi  ...............................
to £ C č A e £ f, Jt-
A
t1
;
Grela na lice živa sem koža,
v
Vodoravno: 1. del hiše. najmanjši del snovi; 2. bebec; 3 pra-
voslavni duhovnik, kupa; 4. kraj nad Škofjo Loko; 5. besedica prigovarjanja, čeSka vprašalnica; 6. kraj na Dolenjskem; 7. boginja lirskega pesništva, gozdna žival; 8. madžarsko moško ime:	9.
kopno v morju, poškodba;
Navpično: a: barva, obrok odplačila; b:	glasbeno delo; c:
komponist opere Mefistofeles, Homerov rojstni kraj; č: Smetanova opera; d:	nikalnica, pre-
dlog; e: kraj pri Reki: f: zahod, dragocen les; g: oseba v operi Prodana nevesta; h: živilo, žensko ime.
HeSiteif hbiiunhe
Vodoravno: 1. Sava, 4. atom, 7. bo, 8. Irena, 10, Am. 12. Vrba, 14.	alt, 15. vrat, 17.	Atene,	19.
kasta, 20. so, 21. akt,	23,	gol,	24.
at. 25. ne, 28. Ciril, 27. In, 28. ki,	29. rep, 30. Bar,	32.	oz.,	34.
igram, 37. rjava, 39. slak, 40. ure, 43. azil, 43. as. 44. Stane, 46. uč., 47. Ante, 38. Ikar.
Navpično:	l. sobe. 2. VI, 3.
ara, 4. Ant, 5. ta, 6. Mars, 7. Brtonigla, 9. Ela. 11, Matanovič, 12. vas, 13. Ana, 15. val, 16. tat, 18.	ekcem, 19. kolar,	22.	tip,	23.
gib, 28. kis, 29. rak. 31 rja, 33. zal, 35. rasa, 36. era, 38. azur, 40. ute, 41. eni, 44. st. 45. E. K.
(Edvard Kardelj).
Zanimivo anketo je razpisal beograjski list «Qmladina» med svojimi bralci o vpraša-nju, kateri ples jim je najljubši. Na anketo se jih je mnogo odzvalo in nekateri so za svoje odgovore prejeli tudi nagrade.
Seveda je za moderen ples tango glasovalo kar 37.27 odst., kljub temu, da so pri Srbih zelo priljubljeni narodni plesi, je zanje glasovalo samo 22,55 odst., za valček 10.31 odist., za rumbo 6.47 odst., za angleški valček 5,26 odst., za bugi-vugi 1.96 odst., za step 2.4 odst. itd.
Ljubitelji tanga so izjavljali, da je ta ples lahak in lahkoten, in da se pri njem ne u-trudimo. Za narodne plese se navdušujejo predvsem Makedonci z dežele. V valčku vidijo nekateri ■ predvsem eleganco kretenj, medtem ko so za rumbo glasovala zlasti dekleta zaradi živahnega takta in . temperamenta. Pri angleškem valčku pa uživajo v prvi vrsti ljubitelji glasbe. Tisti pa, ki so se izrekli sploh proti ple-su, pa odklanjajo ples zaradi gneče, slabega zraka, grdih prostorov, slabe glasbe, neljubih plesalcev itd.
Odgovore so poslali večinoma dijaki višje gimnazije, nato nižjih razredov, na tretjem mestu so vojaki, ki jim sledijo učenci strokovnih šol, nameščenci. delavci, kmetski fantje in dekleta, vsi rojeni med leti 1924 in 1938.
Zveza dijakov Jugoslavije je dobila od zveze dijakov Francije povabilo, naj pošlje 30 svojih članov v francoska delovna taborišča v Cannesu In Bordeauku. Jugoslovani so vabilo sprejeli.
4»;i4c
Tudi letos bo zagrebška mladina pomagala pri gradnji Jugoslavije. Odločila se je, da pošlje 2000 najboljših mladincev na progo Dobo j - Banjaluka.
Na to mladinsko progo je prispelo tudi 15 ameriških dijakov. To jt že druga inozemska skupina brigadnikov na mladinski progi, prva pa je bila z Norveške. Na mladinsko progo Dobo j - Banjaluka pridejo še brigadhiki iz Anglije, Švedske, Švice, Francije
in Belgije,
Tomova duša se je osvobodila skritih muk. ker je našel novo tehtno zadtvo, ki ga je zanimala: Becky ni namreč prišla nekaj dni v šolo. Hotel se je požvižgati nanjo, toda ni se mu posrečilo. Po stajal je ponoči okoli hiše njenega očeta in bilo mu je hudo. Bolna j^ bila. Kaj če umfe? Niti vojna niti piratstvo ga nista več zanimala. Teta je opazila njegovo potrtost in mu je dajala razna zdravila, kajti bila je med tistimi, ki so nori na zdravilske patente...
Zdravljenje z vodo je bilo takrat novost, zato jte teta vsako jutro potegnila Toma iz postelje, ga postavila v vedro in ga skoraj vtopila v poplavi mr-<ele vode. Poizkusila je tudi vroče kopeli, a deček je ostal mračen. Končno mu je začela dajatj neko novo zdravilo ((uničevalca bolečin«. Tom ie čutil, da je že čas. da se zdra mi. zato je prosil teto, če sme večkrat uživati zdravilo. Teta je privolila. ni pa vedela, da ga je deček zlival v špranjo na tleh.
-hi
^ liz*
Nekega dne. ko je Tom spet dajal zdravilo v špranjo, je prišla tetina mačka Peter. Ker je poželjivo gledala žličko, ji je odprl gobček in jj viil zdravilo. Teda gorje. Peter je visoko odskočil, se vrtel po sobi, premetaval cvetlične lončke in veselo kričal... Stara gospa je bila trda od začude nja. ko pa je zagleda la, da moli izpod posteljnega pregrinjala ročaj žlice, ji je bilo vse jasno.
Fc
a
Tom se je kar pobral in splazil od tod — skrušen in pobit. Čutil se je zapuščenega. Hotel je storiti dobro, pa mu niso dopustili. Prisilili so ga, da bo zdaj živel zločinsko življenje. In vprav ko si je brisal oči. je naletel na Joeja Harperja, ki se je tudi napotil v svet Mama ga je doma natepla, ker je polizal smetano, njemu pa se je zdelo, da se ga želi zr.ebtti. Žalostna sta hodila in se končno odločila za razbojniško življenje.
/V-
II' IVI u
Kmalu sta našla št Hucka dn vsi trije se domenili, da se o-polnoči sestanejo na bregu, nato odrinejo na gozdnat otok sredi Mississipija. Ob določeni uri je Tom razločno zažvižgal. Odgovor je prišel izpod skale. Potem je previden glas vprašal: «Kdo je?« — «Tom Sa-wyer, Crni maščevalec španskih voda«, druga
dva pa sta se predsta- u/ vila: «Huck Finn Rde II ■'	'l
čeroki, in Joe Harper. Strah morja« ter še šepetala strašno geslo:
Tom je prinesel s seboj kuhano gnjat, Joe kos slanine, Huck pa kotel, suho listje tobaka in nekaj storžev, da bo iz njih delal pipe. Vzeli so še goreče poleno in se odpravili na pot. Zasedli so neki splav: Tom je poveljeval, Huck je šel h krmilu. Joe Pa b kljunu. Tom je nekaj časa izdajal povelja, seveda samo zaradi lepšega, nato »o obmolknili m Tom se je še zadnjikrat ozrl na pozorišče svojih nekdanjih žalosti in želel, da bi ga videla ona.
J HA PEPI
Ne zameri, draga P.epa, . če bo v pismu kaj narobe, toda skašljati se moram. Si li videla gnusobe
laške, kaj ti spet počnejo radi Trsta? Božja strela. kdaj bo vendar zgodovina to nesnago kam pomela
in očedila Evropo starorimske dediščine.
Kar se pa kulture tiče, mnenja smo sedaj zvečine,
da se tudi ta sesiri v tisočletjih, zlasti v krajih, kjer si človek še pozimi išče senco v oljčnih gajih.
Torej glej, Pepina draga, ko sva tg ugotovili, bi, seve, pričakovali, da so se spreobrnili
vsaj potomci starih RimceV. Toda ne! Otroci sitni znova hočejo imperij in postati imenitni.
No, in ko se jim posreči drugič priti do cesarstva v Afriki, so si gotovi zopetnega gospodarstva.
bivše rimske vladavine.
V tem pa vojna jih zajame in jim duxa in imperij, kralja in cesarja vzame.
Zdaj bi radi spet še enWj
vso komedijo ponovili in tako kot nekdaj Reko najprej Trst si osvojili.
■I
Potlej stezali bi dalje svoje grabežljive roke v Afriko in v kolonije in, seveda, na otoke.
To jim, vidiš, Pepa draga, danes zopet meša glaveL ker jim. mozeg nadomešča kupček posušene trave.
Ce bi mislili drugače, bi nam vendar ne grozdi z bersaljerskimi junaštvi. Mar so čisto pozabili,
bersaljerji in alpinci na stezice ob Jadranu.______
na grmovje in gozdičke in na trnje po Balkanu?l
E, fantiči, ta deželo ni prikladna za sprehode nadišavljenih maršalov in za njihove oprode.
Torej le lepo. počasi, kajti Trst ni zgolj igrača Za bolj sitnega otroka.
In zato se ne izplača
gagati in se jeziti, ker ne morejo doseči, da bi jim še enkrat steklo v tem pogledu vse po arec
Naj zaenkrat s tem zaključi
kajti kri mi sili v glavo, * čim razmišljam o teh dratl nam sosedih. Pepa zdravo
MED VRŠNIH1
Kaj se dogaja v Trstu? kakimi 14 dnevi je milah*^ list «Corriere della ,e sprožil hudo kampanjo Sfe.,a Trsta, ki se je takoj razšir po vsej Italiji. Potoki črnje so tekli; v parlamentu so kopičile interpelacije. Trs
bil prikazan kot mučeni**'
mesto in tržaški položaj
KO'
nevzdržen. Mora torej P1
-riti
do temeljite spremembe-
že so Se pojavila razna
g»'
do*
rostasna ugibanja, ki so ^ segla svoj višek v vesten, bo Tržaško ozemlje Prl m pod upravo OZN (kakor . ne bi bilo že od začetka P to* upravo), zat0 pa da
bijo Anglo-anreričani P01
,m°r'
sko oporišče v Puli. Gore
se tresle in kot krona
tega
gibanja je bil napovedan
Ve
Gasperijev govor za dan
julija. Toda čudno: De
08’
speri ni povedal nič drug'« kot to, kar so mu nam ^
nil-i že meseca februarja Londonu, namreč, da skr®' ( no želi, da bi se tržaško vP šanje uredilo v mirnem dog . voru z Jugoslavijo. CasoP1 krik je na mah prenehal-
Med vrstami: Gore so
tresle in rodila se je
m
,iš
JUSTO IN
JUSTO: Ali si videl, Kulturni dom v Trstu po;»ta . resna stvar. Kmalu bo s In tam se bo gojila res kul ra, ne kakor v tvojem doIr na Opčinah, kjer se samo P še samba in bugie-wugie-RIKO: Kaj boš govoril, JJ sto! Zato pa se moj dom ti ne imenuje «Kulturnt rf0‘ ,. temveč samo »Prosvetni dom | Uči se slovensko, dragi Kultura je eno, mi smo "
drugo!
RAZGOVOR RO OLIlM’11
Pa
BOG APOLON: Kako zdaj, dragi Mars? Kakor * že, gre na Koreji proti * cu. Postal boš brezposeln- .* BOG MARS: Zame »e ne boj. Privoščiti st hod^
samo kratke počitnice.
Vse udobje - tekoča voda v sobah - dvorana za razne zabave -park - zmerne cene -odlična postrežba
Kopalna Sezona
HOTEL „PALACE“ Lit. 1650-2000 HOTEL „CENTRAL“ Lit. 1200-1400 HOTEL „HELIOS“ Lit. 1200-1400
VOŽIUJa IZ TRSTA F UDOBNIH APTOPULMANIH
ZA MOREBITNA POJASNILA SE OBRNITE NA
ADRIA EXPRESS, TRST, Ul. F. Severo, tel. 29-243
ftOsi&vUen'
KREFTOVE
ZGODOVINSKE DRAME
CELJSKI
SHIFJE
bo danes
poskusil, ve,
, ^ kdor je
moSTnZh je nespečnost. m sa-Orpfrr, i ° razumeh kaj sem
ZTtako^n mesecih■Ptl-
Jadni Tu01 ie °db0'>- 2“ “°i iTe9a doma izdal
nepreneho^	a mPrej se
°™rni SeTjrfi° »«fno bolj dar°v TiS Aar°v^ljev ™ kar dežuiPin desettisočaki di, klter^, intOVtasih °d U*-d‘i ficka ,,c^vek ne bi p riso. liudi u ■ iepu’ oziroma od
n“ 'zanimanje^v^ ^
živUem-t,	vse	mogoče
tre^čine^kak^T16 *” "eP°' rimanje Ti pa ne na za' bedami- Deh	Z drugiml
cel° od liJdf l sVote Padaj° bi štpj „	1 'jih človek ne
med	(<denarnike», ne
a ikulturnike».
*krbe>fti.Sfni vedno vesel, brez-mim tis^°,r da bl me listnica prsih, T***™ kar dušila na Te samo Kakor da bi bil ravnost heuTmk' temveč na-drunea„ „ denarnik, ki nima mer »*>. kakor da veno-Polea tP SU3e’	^em Je suet.
stoj; t,.j5a se,n kulturnik. To našu n:> ° ,ca!cor amen u oče-*Tia» v ‘r°rna kakor madrepa-iuPana °OVOrih tržaškega dvomiti Ce b‘ kd° hotel po-Vlu takoj rn°iem kulturništvu, bojte se' v razbiiem zobe. Ne Hočem s n*sem tako grozen. zati, ,j Cc:7n stavkom le doka. m°ierL Tani smisel celd za 2,j . °ksarsko kulturo, dan: Js kruto resnico na navade SST ne veledenarnik, ne Iodenainn lfnarnik in niti ne ma-hnivec i. ,ali poldenarnik, doklov čjemu, glede na iiien<Le’ tu'iedenarnik; torej: la-denarna. ali če hočete, figa' sa (j..Ir Mislite si, spričo te-neopoj. ?a’ m°i° zadrego: Kot sveto ri°en kulturnik imam (in ^jclžnost, da na vsak na-t-urne- s^vam k gradnji Kul-zmšre jJOTna; žeP P° tega ne "e tnujr se razumemo: Zep dal r^-^neska, ki bi odgovar-sloPlt. nin^ imenu, mojemu, na-b^^.^o^-esu. C e dam Ev0	Glej ga uma.
£4Ce kuit^-
lw %„	čemer
pTdb(>m «*I ymanie- <>d
£ ,de^i: s; i (<oeč», bodo ' kulturo se ■ v*del’ bahača?
Ne]le.pornm'^-na dok>ove
Z**?} moram	™j storim?
5a*"r»* dam me*e?	^rstu
mTf W*oh»; v " 2ida ^ %tbil°sram"* dno duše bi *^,acai; kakor i V grobu bi se ^ vendar Jl-Cen krt! Sal Slovenec! po,tere. zaveden
dilema me *ml]e spanje6 Smessce in mi Ui	jo ool»	m Se’ k°Stl
,1 ?a' tisto	useh ^ncih
^o5ti kim al° mladostne r? k uragu L3e,Še °stalo> bo hLdoni. ti . Jubi Kultur-<-s 9rob moi»7n°:’a Poguba, ti no^^oa miru.
®Pati
:anen0£^.-jte me;
>„ Puste
trn«
rflne rneni
t^Krizn P-Uel le
naZJe na v*ku, ne
tiatL M°ra!!!	S®	n,0ra
SStT- tre2-/w-
»o«	n<l	ne	dam	v	jav-
^dor h n*. Si !afifco pomagam.
h « Hpoenn?9reSiti ^koVtvar. ^ &!n(Wa ® redu, ki J« PseU(j0^.^ra"!jo- ta si i2-« 9,i' že i^ Jaz 9a- hvala %0i »*et' uP°rabil bom Ji e ,<1omm. h„i m. i— j_
* ^•rfab "*• Hn' We bodo 2 bahoč»m 2 umazancem,
itil	uihai“p”'ifci ne bodo
^ n°sou; alt	špida-
b*)'za*t”?* Sem’ A!i "l0‘ ^ e^? fin 	je	revščina
go ^°£
debelimi vsotami.
i nn4. O03ataj	bogato>
in
Hvalami *konti, s pokloni
Uh0broki}l?m' Rev*i pa revno: P£Vern {n S	2	neza-
pj t)n eveniualno s tožbo. ^ d^I!P1eUal bom Ja Kul.
obrofcjij °* revež, skromno, > 1 'dea*®°ii revščini bom Stenje 0hlik°- T.o bo moje ■ *e3a bogataš ne
zmore. Moj doprinos naj bo žrtev. Žrtvoval bom to, kar mi je najdražje na svetu!
Na dlani je misel, da žrtvujem ženo. Po vseh predpisih je poštenemu zakonskemu možu žena najdražje na svetu. Toda, kdo jo bo vzel? Vsakdo ima svoje lastne žene več kot dovolj. Do grla, marsikdo do ušes. Z otroci je isto. In k temu prihajajo še moralni pomisleki. S sorodniki je prepovedano barantati, posebno z najbližjimi.
Kaj torej? Stoj! Ze imam. Od nekdaj mi je bila med izvenso-rodnimi objekti najbolj draga — cigareta. Ne samo draga v denarju, ampafc draga sploh. Njo bom žrtvoval. Cigareto na dani bom dal za Kulturni dom, dofcler ne bo stal, dokler ne bo pod streho, dokler ne bo slavnostno otvorjen. Odtrgal si jo bom dobesedno od ust. Obvežem se. Podpišem! — ■
Vsaka obveza zahteva obračun. Kot revež kadim cigarete, ki so bolj poceni, po 5 lir. To znaša na mesec 150 lir. Poleg tega še krožijo po svetu staro-kopitneži, ki mislijo, da je še vedno prav in na mestu, če člo. vek gleda na vljudnost in na lepo maniro, in ki torej še vedno ponudijo svojemu sozem-Ijanu cigareto. Takih nesodobnih nazadnjakov srečujem povprečno pet na mesec; to pomeni mesečno pet ponujenih cigaret. Pravilno je, da gredo tudi te ponujene cigarete v prid Kulturnemu domu. Ker se sta. rih manir držijo !e reveži, (bogataš se lahko požvižga na vse, posebno na maniro), so ponujene cigarete seveda revne in ne presegajo vrednosti 5 lir. Potemtakem je račun jasen: Poklanjam Kulturnemu domu me. sečno 200 lir, dokler ne bo pod streho, ponosen, lep, blesteč, nov, naš!
In plačam takoj za ta mesec 200 lir. Nadaljevanje sledi. —
Slovenski kadilci in kadilke! ■Vabim Vas, da se pridružite. Strnimo se, otvorimo med prispevki za Kulturni dom poseben stolpec: CIGARETO NA DAN! In ko bomo nekega dne, ki upam ni daleč, svečano otvarjau na. Kulturni dom, se bomo mi kadilci in kadilke zbrali v posebnem kotu, prižgali si bomo cigareto, ki je ne bo treba več žrtvovati,, in za. pušili bomo, da se bo — vse kadilo.
Tako! Problem, je rešen, moje more je konec. Po dolgih mesecih' bom spet enkrat sladko zaspal. Lahko noč!
zvečer ob 21. uri na stadionu «1. maj».
S predstave «Celjskih grofov«: Veronika Deseniška pred sodniki
ZADNJIČ v tej sezoni pa bo SNG nastopilo S TRETJO PREDSTAVO Celjskih grofov v sredo 18. t. m. ob 21. prav tako na stadionu
Resolucija osebja
tržaške podružnice družbe 44ltalia„
Pred vojno je bilo v Testu 21 družbenih ladij ali IDI) tisoč ton ali 42,85% celotnega brodoi/ja - sedaj je komaj 6 ladij ali 43,871 ton ali 18,95% sedanjega družbinega brodovja
Poslednja številka indi-pendentističnega glasila «Trieste Sera» objavlja v celoti protestno resolucijo osebja družbe «Italia», in to onega dela, ki ima sedež v Trstu. Tudi mi priobčujemo resolucijo, v skrajšani obliki sicer. Priobčujemo jo zato, ker nam daje dragocene podatke o skrbi Italije in njenih organov za svoje tako «drago mesto«.
Resolucija, ki so jo sestavili uradniki družbe, nima političnih teženj. Sestavljali so jo ljudje italijanskega porekla in vseh mogočih prepričanj. Oni se samo pošteno razburjajo nad nepravičnim odnosom Italije do Trsta in svoje razburjanje utemeljujejo z neizpodbitnimi dejstvi.
Citateljg opozarjamo, da spada družba «ltalia» v sklop «Finmare», ki povezuje vše štiri večje plovne družbe in je pod direktnim vplivom rimske vlade. Ona diktira rešitev vseh važnejših vprašanj in tudi razdelitev prog in ladjevja med Tirenskim in Jadranskim morjem.
Resolucija
OSEBJE ONEGA DELA DRUŽBE «ITALIA», KI IMA SEDE2 V TRSTU: UGOTAVLJA, in to z vedno bolj rastočo zaskrbljenostjo, da se položaj družbe slabša, in to
kljub šestim ietpm, ki so že j organi ne mislijo dati Trstu po-
lž »Celjskih grofovi): Stane Starešinič kot prarvdač in Zlata Rodoškova kot Veronika Deseniška.
minuža od svetovnega spopada. Posebno se je stanj'e poslabšalo v zadnjem času, ker so prodali tri ladje vrste ((Liber-ty», in to prav v trenutku, ki je zelo ugoden za promet.
UPOŠTEVA, da je pred vojno 21 ladij družbe «Italia» imelo za svoj sedež Trst. Med njimi so bile tudi štiri velike potniške ladje. Skupna tonaža vsega družbenega brodevja v Trstu je znašala 190.000 ton. Sedaj se je število ladij skrčilo na 6.
MENI, da je tak položaj nastal zaradi namerne nepravične premestitve ladij v tiren-ska pristanišča in ne zaradi povojnih dogodkov.
OPOZARJA, da so se v pristanišču vgnezdile tuje ladje zaradi pomanjkanja ladjevja, ki nosi italijansko zastavo. Tuja iniciativa se infiltri^a s polno paro in tako potrjuje nastali položaj in spreminja politično-go-spodarsko obličje mesta.
IMA VTIS, da so obljube, ki so jih že mnogokrat dajali odgovorni organi in po katerih bi moral dobiti Trst novozgrajene l-adje prazne, ker do sedaj niso nič napravili.
PROTESTIRA, in to zelo odločno, prj odgovornih organih.
ZAHTEVA krepitev družbenega sedeža v Trstu z bolj pravično razdelitvijo služb med Tirenskim in Jadranskim mo-rjem, z vrnitvijo plovnih linij, in to blagovnih in potniških; vseh onih prog, ki so že n‘ekdaj imele Trst za svoje izhodišče.
VABI
generalno direkcijo družbe «1* talia» in «Finmare», da izpolni tolikokrat ponavljane obljube in nakaže tržaškemu sedežu potrebni ladijski prostor za potniški in blagovni promet. Cim bo pa mogoče tudi ladji «Sa-turniaa in «Vulcania».
POZIVA vse mestne in centralne oblasti, da bj končno dale ugodno pomoč za ugoditev tem pravičnim predlogom v imenu nedvomnih koristi, ki bi jih prinesli Trstu in domovini.
(Sledi naštevanje italijanskih in tržaških oblasti, katerim so poslalj objavljeno resolucijo).
Na skupni konferenci, ki je bila 28. junija t. L, je vse osebje družbe glasovalo za omenjeno resolucijo. Ob-enčm so pa tudi podrobneje objasnili nekatere točke. Iz pojasnila objavljamo samo važnejše odstavke:
»Vedno bolj rastoče skrbi osebja tržaškega sedeža družbe so zelo osnovane, ker do sedaj niso napravili še prav nič, da bi obnovili potniški promet skozi naše pristanišče. Obenem pa postopno zmanjševanje uradov jasno govori o tem, da upravni
trebnih ladij.
Potniški urad, ki je zaposlje-val pred vojno 30 oseb, jih ima sedaj samo še štiri. Stanje v blagovnem uradu pa ni nič boljše. Od 1940. leta so premeščali osebje, upokojili sta«:', nekaj tudi odpustili, a niso sprejeli niti enega novega uslužbenca. Število zaposlenega o-sebja se je v teh letih zmanjšalo od 250 na 110 ljudi.
Vzrok takega stanja je v tem, ker sedež družbe v Trstu razpolaga sedaj samo z borimi šestimi ladjami, in to samo za blagovni promet. Pred vojno je! razpolagal z 21 ladjami s to-nažo 190.000 ton, sedaj 'pa s petimi vrste «Lib'erty» in eno motorno ladjo, «Leme», ki imajo skupno 93.871 ton. Pred vojno je Trst razpolagal s 190.000 tonami ali 42,85 odst. celokupnega družbenega ladjevja. Sedanja tonaža pa zavzema samo 19,95 odst sedanjega družbenega brodovja.
Položaj je tak, da moramo zaradi pomanjkanja ladjevja odbijati prevoz blaga iz prekomorskih dežel, kar je seveda privabilo tujo konkurenco, ki se vedno bolj vsidruje v našem pristanišču in v predelih, ki jih posečajo naše ladje.
Kričeče nesorazmerje med potniškimi službami obeh delov polotoka je razvidno iz števila družbenih ladij, ki plovejo na obeh straneh:
V JADRANSKEM MORJU:
nič.
V TIRENSKEM MORJU: «Saturnia»,
«V ulcania«, aConte Biancamano«, «Conte Grande«,
«Santa Cruz«,
«San Giorgio«,
«Marco Polo«,
«Amerigo Vespucci«,
((Paolo Toscanelli«,
«A. Usodimare«,
«Leme«.
To se pravi, da vse družbene potniške ladje vozijo iz Genove.
To več kot nepravično razdelitev bodo še poslabšali z novimi prekooceanskimi ladjami «Giulio Cesare», «Augustus» in «Doria», ki bodo v kratkem sto. pile v službo.«
V nadaljnjem dokazujejo rentabilnost plovnih prog preko Trsta in kritizirajo sedanjo politiko, ker podpira tržaške težnje po neodvisnosti od Italije.
Kot vidimo, niso resolucijo sestavljali protiitalijansko usmerjeni ljudje, temveč prav obratno oni, k\ v vsakem trenutku, vzdihujejo Po Italiji, ki pa so še toliko pošteni ali prizadeti, da ne morejo prezreti tako Očitnih krivic.
V tisku še nismio zasledili odgovora na ta tako ja-
**vi darovalci za Narodni dom
j. .
* m°Ja Pokojna teta
fiu d ^ mi?dlh
kot 14 svo ’ da S1 Je v Trstu
WavednaVS<?a,kdanji kruh’ je *Jr» t,. Slovenka vendar
krT"',	tam čas> da je
poj-^Ub g^?ski kni'8l in ta-ir? cu. im , ]emu skr°mnemu l Ji lahlT	Izobrazbo, ki bi
f;Vlr)ala. P,marsikatera gospa ‘ pred 'i3 )e med Prvimi, .a gradit«	dali	prispevke
Tr*tu .■ v Narodnega doma i n°sna n, ni čuda' da je bila
tl* ^m42gradbo' ki 2rast-
» ■ Prav ? 0 Pr,sPevkov nešte-7vedtiih <5, 1 0113 skromnih in w’ d* ip ~Tncev- Spominjam SSm v	05 v Pogovoru z
fiajveči ' deiala' da ima
doma keT?° d° Nar0d' ,, Hetai ’	,	l'e	Prispevala
fužini,	vež	kot
Kako me je iznenadil njen izredni obisk ono julijsko jutro, je težko opisati. Teta je bila navadno vedno vedra, mirna in pripravljena na dobrohotni nasmeh, ki je bil vsem tako priljubljen. Sploh se ne spominjam, da bi jo kdaj videl ali slišal slabo razpoloženo. Obiskovala nas je ie v praznikih, ko je imela proste ure, in oni’ julijski delavnik in njen obisk sta bil-a izjema, ki se mi je začrtala globoko v spomin. Dobra teta, ki je bila vedno mirna in nasmejana, se je ta dan prikazala vsa razburjena in ob jokana. Kot mali šolarček si nisem na noben način mogel pojasniti, zakaj je prišla teta in čemu joče. Ker sem jo imel rad kakor mater, se mi je zelo zasmilila in sem kar koprnel V želji, da bi jo tolažil in da
bi zvedel za njeno gorje. Mama se je kar prestrašila, ko jo je zagledala in osuplo čakala na tetino besedo.
Teta se je trudno vsedla in brez običajnega pozdrava izrekla z drhtečim glasom besede, ki mi še danes odmevajo v duhu: ((Zažgali so nam naš Narodni dom«.
Tedaj se je v mojem duhu, ob nadaljnji tetini razlagi, pojavila prva velika mržnja do italijanskih fašistov, obudil prvi nepopisni občutek krivice in neugasljiva želja po maščevanju. Tisti večer je bilo žalostno v domači kuhinji. Mama je tiho postavljala večerjo na mizo, oče j'e v otožni zaskrbljenosti polglasno zaklel in molče trudno sedel k večerji, ki ni nikomur šla v slast.
Naslednji dan sem se srečal s sošolci pri igrj in marsikdo mi je znal povedati o žalostnih domačih prizorih ob naznanja-nju vesti o požigu Narodnega doma. Med nami je zatlela iskra upora, ki je dobila izraz v besedah: «Ko bomo veliki, jim bomo že pokazali čmuhom!«
Naši starši so bili one dni žalostni in zagrnjeni. Otroci smo gledali njihove resne in zaskrbljene obraze in v naših srcih je rastel gnev, v mlade duše so rezale prezgodnje rane krivice in zatiranja.
Leta so minevala in iz teh otrok so zrastli fantje, dekleta, možje in žene. Iz iskre je zra-stel uporni plamen, ki je zajemal vse zavedne Slovence. Zgodovina dovolj jasno potrjuje, kako so se tržaški Slovenci
borili toliko dolgih let proti fašistom. Kljub velikim zmagam pa borba še ni končana.
Te dni se tržaški Slovenci spominjamo 13. julija 1920,. ki nam obuja slike žalostnih dni in let, ki so jih pretrpeli pokojni in mi preostali. Številni so zavedni tržaški Slovenci, ki so dali svoj prispevek pred tolikimi leti in ki so ga med prvimi dali tudi letos. Saj med njimi je nemogoče srečati koga, ki bi pozabil na svojo dolžnost. Te dni se jim bodo pridružili tudi ostali, ker je nemogoč«, da bi se štel v Trstu med Slovence tudi tisti, ki ni dal vsaj skromen prispevek za Kulturni dom, ki bo nov dokaz kulturne zavesti in obstoja Slovencev v Trstu.
D. K.
sen in odločen pi'otest, ki je podvrgel objektitmi, uničujoči kritiki vso šovinistično politiko. Verjetno bo šovinistični tisk odgovoril s starimi parolami, vzvišenimi besedami in frazami. Tudi osebje bodo zelo verjetno pomirili z vpitjem o madrlpatrii in tihimi, pa zato tembolj učinkovitimi grožnjami. Razen dolgih člankov ne moremo pričakovati tudi od te prošnje nič drugega kot to, da bodo ostale ladje in plovne proge še vedno v rokah Genove.
Pred 100-letnico rojstva Ivana Tavčarja
Letos se slovenska kulturna javnost in ves slovenski nžrod spominjata zgodovinskega do. godka, ko je veliki Raščičan Primož Trubar s svojima prvima dvema tiskoma, Abecednikom in Katekizmom, postavil temeljni kamen slovenski književnosti. Kakor je zna-rx>, so v teku priprave za proslavitev tega velikega kulturnega praznika.
Štiri sto let je, odkar ie slovenski narod tudi v književnosti stopil v krog ostalih narodov, se je pričela pisati kronika slovenske književnosti.
Tavčar, rojen romantik živeč v dobi realizma, čigar dela predstavljajo nekako vez med obema literarnima tokovoma, je bil rojen v Poljanah nad Skotjo Loko. Te svoje domače, kraje ir.- njihov slikoviti svet je do konca svojega življenja ljubil z vso srčno silo, ki ga je tudi pomeščanjenegp nezadržno vlekla nazaj v loško pogorje, in prav iz te ljubezni so se rodila njegova najboljša in najpomembnejša dela, ki so postala last množic.
Tavčar je bil pomeščanjenec, osrednja osebnost slovenskega liberalizma v vsem njegovem razvoju od progresivnosti do reakcionarnosti, kar je izpovedoval tudi v nekaterih delih, vendar vedno le pomeščanjeni kmet, ki ni nikdar pozabil svoje rojstne doline. Ce nekatera njegova dela izražajo pesimizem, če so polna bolestne senti. mentalnosti in se skoraj obvezno končujejo s temnimi občutki in smrtjo, se 1 njegov pripovedni žar vseeno najbolje čuti v realističnih podobah iz življe nja preprostega človeka, v opi. sovanju pehanja in trpljenja rojakov Poljancev.
Ljudje iz loškega pogorja so ponosni nanj in ga ljubijo. Hvaležni so mu, da jim je v svojih povestih postavil trajen spomin življenja njihovih prednikov, zato so Skofjeločani sestavili pripravljalni odbor za proslavo 100. letnice rojstva pisatelja dr. Ivana Tavčarja, v katerem so zbrani škofjeloški kulturno-prosvetni delavci. Za pokrovitelja te proslave je odbor pridobil predsednika Pre-zidija Ljudske skupščine LRS Josipa Vidmarja, v reprezentančnem odboru pa so poleg ministra predsednika Sveta za prosveto in kulturno LRS Borisa Ziherla predstavniki oblastnih, političnih in prosvetnih forumov, Društva slovenskih književnikov in Slavističnega društva.
Program proslave se bo v Škofji Loki odvijal ves teden od 25. avgusta do 2. septembra, medtem ko bo proslava X Poljanah v nedeljo 26. avgusta. Tavčarjev teden bo izpolnjen s predstavami dramatizirane Tavčarjeve ((Visoške kronike«, s predavanjem o pisatelju, kon. certom in razstavo Tavčarjevih leposlovnih tekstov v mestni ljudski knjižnici, Poljanci pa pripravljajo uprizoritev Tavčarjevega «Cvetja v jeseni«.
Poleg praznovanja v Poljanah in Škofji Loki se bodo spomnile 100-letnice Tavčarjevega rojstva tudi slovenske založbe, ki bodo s tej zvezi izdale naslednje Tavčarjeve spise: Državna založba Slovenije prvi zvezek Zbranega dela, Mladinska knjiga ((Visoško kroniko« in Kmečka knjiga «V Zali« in «Kuzovce«. Društvo slovenskih književnikov pa bo oskrbelo pisateljevo rojstno hijo s spominsko knjigo in žigom.
s 'lebmm i/iammom
Batič Franc
ni
SlJoe
I I
JLL
GLAVNICA T K S T
Ul. F. Crispi 15 Telefon 95214
MIZARSKA DELAVNICA
pkditMiidleč teko-ai fdtittoi.
Ob 15. obletnici velikih uspehov poklanja tvrdka
‘*LIQUIGAS„d.d.
brezplačno
100.000 novim naročnikom prvo posodo i 10 kg vsebine.
Za informacije obrnite se na tvrdko
hudi 4
TRST ■ Ul. M. D’Azegiio, 12	®
in na njene razprodajalce v Trstu in na Goriškem.
MIHELJ JOŽE
Pi ajeltthtntfG in mantaia cfiiiVtnhtilt /iitVjivif, banitafoitifo naphai* tefo liiepnihtuo
TRST Ul. Polonio 3
iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHihiiiiiiiiiiiii ,!»p'/p/eiii« obahaubbtna niizn'i-hita dela pa ti fju rinili cenah
0
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
G>
TVRDKA
IMPORT - EXPORT
----------L A Ji T Ul K-----------
ALEKSANDER
GOLJETŠCEK
TRST - UL. TORREBIANCA 27 TELEFON 2-44-67
posreduje najhitreje pošiljanje darilnih paketov ameriških rojakov V domovino. Zahtevajte pojasnila
'00>0000<00<0000c
VREME
Nad vzhodnimi Alpami je sa-mostojrx> jedro visokega zračnega pritiska, ki pa se razkraja. Nad Anglijo in Nizozemsko je področje nizkega zračnega pritiska, ki dovaja v Evropo polarne arktične zračne motnje, ki bodo v prihodnjih dneh vplivale na ponovno ohladitev pri nas. Za danes predvideva vremenska napoved lepo vreme z možnostjo neviht.
g
ŠPORTNA POROČILA
is. julija raso:
Miti
:£! ;;:	•:::	j£	j:	pl
.	I.
  ............................................................................................................................
HaiEBaaiHKaaajtiaS!
PO DOLGEM IN USPEŠNEM BEGU
B. Ruiz prvi v Brive
Mednarodno prvenstvo Anglije
Šegedin zmagal na 2 milji čez ovire
LONDON, 14. — Na drugem zadnjem dnevu britanskega
Najboljši zmagovalcu niso delali trdega življenja - Bartali v dobri formi - „Sloga, kje si?“
Za veljake se Tour še vedno gija 6.35’ 53”, oficialni
začenja jutri. Dane s so se nam. reč zopet odpeljali po kostanj v ogenj jpolkrvni vozači iz , množice vodonosilcev. Zmagovalca etape sicerr se štejejo oficialno med nje; mislimo na Ruiza, temperamentnega bikoborca iz vroče Španije. Starten je zamahnil z rdečo zastor pico, rdečica je Ruizu vzela razsodnost. Zagnal se je čez hribe in doline. Preko 180 km je trajal njegov podvig, kronan ob koncu z zmago, šopom rož in tradicionalnim poljubom. A kar je bolj važno: Ruiz se je preril tik pod vrh lestvice. In v planinah se s Spanci baje ne gre prehudo ša. liti, posebno če v Pirenejih veje duh po domači vasi.
Spanec je pobral levji delež 'dodatkov na današnjem gričevju. ali gorovju kot ga imenujejo prireditelji, ki so obetali Za današnji dan precejšnje grozote. N.i bilo tako hudo, Col de Duan e. ha Roche-Vendejr in Pul de Bort so zlahka pustili k Sebi.
V dostojni razdalji, ki nikdar ni bila premajhna, so se zabavali asi:	aplavze je žel
zlasti Bartoli, ki je pokazal težko dosegljiv dober dan. Kot za šalo si je pridobil nekaj sto metrov naskoka, se zabaval ob Potenju drugih, ki so ga lovili, Pa zopet poskočil; tako do cilja, kjer je bil med dobrimi zdaleč najboljši. Bobet še vedno ni našel samega sebe in se bo kot kaže še dolgo iskal. Zaenkrat skrbi za to, da pokaže Geminianiju, da je kljub vsemu še vedno najboljši. Lahko si predstavljate, kako se nad takim dokazovanjem razveseljujejo nasprotniki, predvsem Koblet, pri katerem edinem vlada v hiši red in mir. Kolegi iz škornja namreč še vedno niso našli svoje zvezde vodnice,
6.36 23”; 3. Gauthier (Francija) 6.37’40”, 4. Baeyens (Belgija) isto, 5. Biagioni (It.) 6.41’59”, 6. Bauvin (E-S-E) isto; 7 Petera (Hol.) 6.52’52”, 8. Ockers (Belgija), 9. Decock (Belgija), 10. Van Est (Holandska) 1,1. Morvan (Q-S-0), 12. Michel (Pariz), 13. Koblet (Švica), 14. L. Lazarides (Fr.), 15. Ros-seel (Belgija) vsi s časom.
Francoska nada v krizi: Bobet
ki bi veljavno lahko zagrmela: tukaj ukazujem jaz in komur ne ugaja, naj gre domov.
Slab dan je imel črni Afri-kanec Zaaf; velika je razlika med Saharo, kjer železna kamela ne potrebuje takega brcanja kot takrat, ko se ziblje v hrib. Na koncu etape je zamrmral nekaj, kar bi se lahko tudi tako slišalo: «Jezen sem tako, da bi pojedel celega mastnega belca«.
Tour se začne torej jutri...
JACQUES COPAIN
LESTVICA PO DESETI ETAPI
1. Leveque (O-S-O) 58.40’57”,
2.	Bauvin (E-S-E.)	58.41’33”,
3. B, Ruiz (Španija) 58.47T1”,
4.	Geminiani (Fr.)	58.47’41”,
5. Diederich (Luks.) 58.47’42”,
6.	Koblet (Švica)	58.47’59”.
7. L. Lazarides 58.48’01”, Biagioni z istim časom; 9. Bobet (Fr.) 58.49'28”, 10. Coppi (It.) 58.50’03",	11. Magni (It.) 58.51’51”.
VRSTNI RED 10. ETAPE OLERMONT FERRAND . BRIVE, 216 KM:
1. B. Ruiz 6.35T5” z dodatki 6.33’35”; 2. Verschuereo (Bel-
Velika uganka in obenem najresnejši favorit: Fausto Coppi
Nedeljski troboj v lahki atletiki
BEOGRAD, 12. — V Grazu bo 14. julija troboj ženskih lahkoatletskih reprezentanc Jugoslavije, Nemčije in Avstrije. Medtem. ko je že približno znano razmerje med avstrijskimi in jugoslovanskimi lahko-atletkami, med katerimi so boljše Jugoslovanke, je za enkrat bila mioč lahkoatletk, Za-padine Nemčije precej neznana.
Po pisanju glasila nemške lahkoatletske zveze «Leicht-atletik« je nemška reprezentanca zelo izenačena in močna. Zvezni kapetan: ženske reprezentance Marrtens, je v tem listu objavil reprezentanco, ki se bo srečala v Grazu z Avstrij. kami in Jugoslovankami, obenem Pa je navedle! najboljše letošnje rezultate nastopajočih nemških lahkoatletk. Te so: 100 m Fetersen (12,0) Korten-haius (12,4); 200 m Ader (25,5), Arena (26,0);	80 m zapreke
Sander (11,4), Helvvig (11,8);
višing Buchs (157), Engellske (153); škofe v1 daljino Schmei-zer-Kirhoff (574), Von Nitsch (5.74); krogla Kale-Schlitter (13,21), Aimer (12,63); disk Werner (41,86), Himmer (42,88); kopje Mueller (45,97), Gross (42,33).
Iz teh rezultatov moremo ugotoviti, da ima Nemčija naj-več izgledbv za zmago rja tem troboju.
Nesrečna 13
Italijanski motociklistAmbro-sini, svetovni prvak kategorije 250 cm3 se je danes nevarno ponesrečil pri preizkušanju proge v' Albiju. Vozač je izgubil oblast nad motorjem in zletel v telegrafski drog. Prebil si je hrbtenico in pri prevozu, v bolnišnico izdihnil.
Takoj po prevozu v sanatorij je.preminul tud; drugi italijanski dirkač — Claudio Mastella-ri, ki je prav tako preizkušal progo v Schottenu (Zah. Nemčija). Mastelteri se je ubil na trinajstem kilometru proge, v petek trinajstega t. m. Na istem usodnem trinajstem, kilometru je bilo še večje število nevarnih padcev, ki Pa b sreči niso bili smrtni.
#*#
Lemešiča, Matančiča, Podutiškega, V. Stefanoviča in Mlinariča bo Nogometna zveza Jugo. slavije predlagala FIF za mednarodne sodnike v razdobju od 1. septembra letos do 1. septem. bra prihodnjega leta. Za njihove namestnike pa Barjaktare-viča, Damjanija in Vlajiča.
lahkoatletskega prvenstva je bilo ob prisotnosti 50.000 gledalcev nekaj dobrih izidov.
Nov internacionalni britanski rekord je postavil Tosi (Ital.) v disku z metom 53,61 metra. Ostali vidnejši rezultati:	skok
v višino: Pavitt 1-95 m; 2 milji čez zapreke: 1, Segedin (Jugoslavija) 9:58.6 (britanski rekord); palica:	1. Brygeirsson
(Islandija) 4.038.
Davisov pokal
Italija-Zah. Nemčija 1-1
MUENCHEN, 14.	—	Baron
Gottfried Vop ,Cramm jg v drugem dvoboju posameznikov med Italijo in Zah. Nemčijo v polfinalu evropske cene Davisovega pokala premagal italijanskega prvaka Giannija Cucel-iija s 6:2, 4:6, 8:6, 7:5. Igrati bi morala že včeraj, a je bila igra zaradi dežja prenešena na današnji dan; dvojice bodo igrale jutri.
#*#
Na teniškem tekmovanju za prvenstvo Hrvatske sta v finalu igrala Mitič in Palada. Zmagal je Mitič s 7:5, 6:3, 6:3. Na tretjem mestu je Sarič, ki je nadvladal Petroviča 6:3, 6:0, 6:3.
RADIO
Gonzales pred Fangiom
SILVERSTONE, 14.	—	Ob
prisotnosti oblasti so vozili danes avtomobilsko dirko za «Ve. liko avtomobilistično nagrado Velike Britanije«. Zmagal je Argentinec Gonzales (Ferrari) s povprečno brzino 96,11 milj na uro pred rojakom Fangiom (Alfa Romeo), Villoresijem in Bonettom.
Železničarsko evropsko prvenstvo
RIM, 14.	— V začetku
prvega evropskega železničarskega prvenstva v lahki atletiki, na katerem sodelujejo tekmovalci Avstrije, Finske, Nemčije, Italije. Norveške, Holandske, Švedske in Švice, so imeli največ uspeha Francozi; sledijo jim Finci, Švedi, in Italijani. Izidi današnjega tekmovanja so povprečni.
Juventus premagala Austrio (3:1)
in s tem prišla v finale
RIO DE JANEIRO, 14. — V polfinalu »Turnirja prvakov« je italijanska Juventus premagala Austrio a Dunaja s 3:1 (0:0). S tem se je plasirala v finale, ki ga bo igrala proti zmagovalcu tekme Vasco de
Gama - Palmerais, ki bo jutri. Italijani so bili nadmočni šele V drugem polčasu in je v odmoru po prvih 45 minutah igre še kazalo, da se bo tudi ta, druga tekma končala neodločeno.
■
Enajstorica Ju ven tuša
J6GO6LOVAKSKJ8 CONE TRS TA NEDELJA 15.7.1951 Oddaja v slovenščini:
Poročila ob 8,00, 13.20	19.30,
23.05 — 8.15 Jutranja glasba. 8.30 Za naše kmetovalce. 9.00 Mozart: Koncert za klavir in orkester v d-molu. 9.30 Mladinska oddaja.
10.00 Lahka glasba. 14.30 Glasba po željah. 16.30 Pisan glasbeni spored. 17.00 Iz del Iva. Minattija 17.30 Poje ženski zbor »Pletenina«. 17.50 Reportaža:	Naše kmečke obdelovalne zadruge. 18.00 Vedra glasba. 19.00 Vesele melodije. 23.10 Glasba za lahko noč. Oddaja v italijanščini:
12.00 Simfonični plesi. 12.45 Plesna glasba. 13.00 Slavne melodije. 15.15 Vaša glasba, 20.00 Lahka glasba. 20.30 Znani pevci.
21.00 M. Musorgski: Slike z razstave. 21.30 Operetna glasba. 22.15 Plesna glasba. 22.45 Mozart: Mala nočna glasba.
SLOVENIJA
8.00 Igra pihalna godba. 8.30 Zabavna glasba. 9.30 Dopoldanski simfonični koncert. 11.15 Plošče, vmes razne zanimivosti. 12.00 Veder opoldanski spored. 12.40 Zabavna glasba. 13.00 Pol ure za pionirje in cicibane. 13.30 Želeli ste - poslušajte! 16.50 Kmetijski nasveti. 17.00 Pisan spored slovenske narodne pesmi. 18.00 Uganite kaj igramo! 19.10 Klavirske skladbe Panča Vladigerova. 19.30 L. v. Beethoven: Fidelio, opera v 2 dejanjih. 22.50 Za oddih in dobro voljo.
TRST II.
8.00 Jutranja glasba. 8.45 Vesela glasba. 9,00 Kmetijska oddaja.
9.30 Lahka glasba. 11.15 Debus-sy: Spomlad, simf. pesnitev. 11.30 Aktualnosti. 11.45 Cesar Franck: Sonata v A-duru. 12.00 Operni dueti. 12.30 Chopinovi valčki.
13.00 Glasba po željah. 14.30 Popoldan v operi. 15.20 Orkester Robinson. 16.00 Promenadni koncert. 16.30 Razni solisti. 17.00 To, kar vsakdo rad' posluša. 18.00 Plesna glasba. 18.30 Slavni pevci.,
19.00 Beethoven: Koncert št. 3. ' 19.35 Znane uverture. 20.00 Slovenske pesmi. 20.35 Pestra glasba.
21.30 Operetni odmevi. 22.00 Rahmaninov:	Simfonija št. 2. 22.47 Zabavna glasba. 23.35 Polnočna glasba.
TRST I.
8.45 Ooerna glasba. 9.25 Vesela glasba. 11.30 Lahka glasba in pesmi. 12.00 Spored je vaš. 13.25 Orkester pesmi. 14.00 Ritmi na klavir. 15.00 Orkester C. Savine.
16.00 Orkester ritmov in pesmi.
16.30 Ciganski kompleksi. 18.00 Plesna glasba. 18.45 Melodije in romance 19.10 Glasba iz filmov. 20.33 Valčki. 21.08 Verdijeva ope-ra «Traviata».
Nazionale. 16.30:	((Presenečenje
v Cactus Creeku«.
Fenice. 17.00: «Zločin pri mikroskopu«.
Filodrammatico. 15.00: »Četvorka
'M Tassna 'H ‘uu-Cm -g »ERdais Connelly,
Arcobaieno. 15.00: «Ce bi moja žena vedela...« L. Darnell, P. Douglas, C. Holm.
Astra Rojan, 15.30: «Sama z mojim grehom«.•
Alabarda. 14.00: «Zrtvujemo se...« J. Wayne.
Azzurro. 14.00: «Gospa z reke« J. De Carlo, R. Cameron.
Garibaldi. 14.30:	«Patrulja	ne-
ustrašnih« J. Cagney, A. Dvorak, R. Armstrong.
Ideale. 15.00: »Mlečnozobec« G. Pečk, Y. Wyman.
Impero. 15.30: «Tri korake od Severa« A. Fabrizi L. Padovani.
Italia. 14.30: «Tri deklice in desetnik« L. Bali, V. Mature.
Kino ob morju. 15.00: «Deček z zelenimi lasmi«.
Marconi. 14.30:	»Razdvojenost«
A. Nazzari. J. Šanson.«
Massimo. 15.00: «Nasilje» J. Leigh, V. Heflin.
Novo Cine. 15.00: »Na pločnikih«
D. Andrevvs, G. Tierney.
Odeon. 14.30: «Ziva zakopana«, M. Vitale, P. Muller.
Radio. 14.30: ((Tajfun na Maleziji«, D. Lamour, R. Preston.
Savona. 14.00: »Zaželi me«, G. Garson, R. Mitchum.
Viale. 14.30: «Zorrovo znamenje« T. Power. L. Darnell.
Vittorio Veneto. 14.30:	«Srečal
sem ljubezen«. W. Powell, B. Drahe. A. Menjou.
POLETNI KINO:
Vittoria. 20.30: »Junaški lopov« J. ^iall, A. Jergens.
Javni vrt. 20.45: «Grenki medeni tedni«, E. VVilliams, V. Johnson.
Rojan. 20.45: »Živijo Villa« W. Beery, L. Carillo.
F. Severo. 21.00: «Newyorške norosti« R. Hayworth, V. Mature.
Brocchetta. 21.00: «Devica iz Tripoli« J. De Carlo, G. Brent.
Skoljet. 21,00: ((Argentinske noči«.
Krajevne zastopnike za mesto Koper in za druge kraje koprskega okraja ter inšpektorje za organizacijo zunanje službe v posameznih delih Istrskega okrožja
išče ravnateljstvo
Tržaške zavarovalnice d.d.
v Piranu
vam nudi najboljše jamstvo
Šivalni stroji najboljših svetovnih tovarn, tuji in domači, industrijski in družinski, specialni za šivanje nazaj in naprej. pritrjevanje gumbov, čipk, vezenje, in krpanje z garancijo 25 let. Skrajno ugodne cene od lir 10.000 naprej. Na obroke 50 lir dnevno. Moderniziramo in kupujemo rabljene stroje po ugodnih cenah. Brezhibna popravila vsakršne vrste stroja izvršuje specialist za najboljše nemške znamke. Prodajamo omarice za stroje in sestavne dele za kakršno koli vrsto stroja, električne motorje, svetilke itd. itd.
Staroznana tvrdka Tuliak vam nudi najboljše jamstvo TRST, Ul. della Guardia 15 - Tel. 95089
TR COVISA
Trs t, UI- G. Vasari lO
OGLEJTE)
si naše izložbe I
Dospela nam je nova pošiljka spomladanskih čevljev za ženske in moške
tri: v is asi
Krasna darila
po ugodnih cenah naprodaj v paviljonu
„D O M“
v kopališču Sv. Nikolaj
KINO
V TRSTU
Rossetti. 16.30: ((Življenje moje z« tvojega sina« L. Scott, D. Lyn.
Excelsior, 16.30: «Sončna pomlad« M. Donald, L. Nolan.
K«
KOPALIŠČE SV. NIKOLAJ
KI JE NAJLEPSE KOPALIŠČE V BLIŽINI TRSTA, S PRVOVRSTNO KUHINJO, BIFEJEM IN PENZIONOM TER WEEKENP HIŠICAMI Z ENO ALI VEC POSTELJAMI. ORKESTER, PLES IGRIŠČA IN ZABAVE PO UGODNIH CENAH.
LADIJSKE IN AVTOBUSNE ZVEZE
Ob delavnikih:
Ob nedeljah in praznikih:
Ob
ODHODI Z
PRI SV. SOBOTI, delavnikih
ODHODI S POMOLA PESCHEH1A
iz TRSTA ob 9.30, 10.15, 11, 12.30. 13.15. iz Sv. NIKOLAJA ob 12.15 17,30, 18.45.
iz TRSTA ob 8, 8.45, 9.30, #10.15, 11, 11.30, 12.15, #13.15, 14.20. iz Sv. NIKOLAJA ob 13, 17.30, 18, 18.30, #19.15, 20.15, #21.15, 21.45 event.
AVTOBUSNE POSTAJE V TRSTU S POSTANKI ZAVLJAH, MILJAH IN LAZARETU
iz TRSTA ob 10.00. 13.00, iz Sv. NIKOLAJA ob 11.30, 19.00.
Ob nedeljah in praznikih: iz TRSTA ob 8.30, 12.00, 14.00, 20.30.
iz Sv. NIKOLAJA ob 10.00, 13.00. -9.00, 23.00.
# samo ob lepem vremenu.
PREVOZNE CENE:
S parnikom obojesmerna vožr.ja in kopanje: ....
Z motorno jadrnico obojesmerna vožnja in kopanje: !
Z avtopulmanom obojesmerna vožnja brez kopanja:
Ob delavnikih:
Ob praznikih:
odrasli
odrasli
200 lir 180 lir
otroci 130 lir otroci 120' lir
odrasli 190 lir odrasli 235 lir
otroci
otroci
120 lir 150 'lir
Vsa pojasnila dobite pri upravi kopališča in pri Adria-Express Ul. F. Severo 5 b, tel. 29-243
RADIO
Današnje najvažnejše radijske oddaje: Jug. cona Trsta: 9.0j^
Mozart: Koncert za klavir in orkester; 14.30 Glasba po željah. Slovenija: 22.50 Za oddih in dobro voljo-Trst II.:	16.00	Promenadni	koncert. Trst I.: 21.08
Verdijeva opera «Traviata».
VELIK USPEH CIRKUSA
4 SESTRE
2 in 4
TRST Ulica S. Marco, tramvaj
DANES DVE PREDSTAVI ob 17. in 21. uri
Obiščite zverinjak Ob 11. uri krmljenje zv
J
MALINOVEC iz kraškili mali®
in druge sirupe kakor oranžado, mento itA dobite v najboljši kvaliteti pri tvrdki
JAKOB PERHAUC
TRST - Ul. XIdiats © - Tel. 96332
NA ZALOGI VEDNO LIKERJI, ŽGANJE, JAJČNI KONJAK IN ALKOHOL ZA VLAGANJE SADJA
?> - : • ■
- 1
.
POVSOD SAMOSTOJEN PLIN f ZADNJA IZNAJDBA TEKOČIH PLINOV
Iščemo
predstavnika za VIDEM in trgovske potnike, prav tako za VIDEM' predstavnike in trgovske potnik4 za GORICO
Zastopniki za TRST
Bratje ROSSOMl
NOVE
SLOVENSKE KNJIfft
Turgenjev: IZBRANI SPISI I. del Senoa : KMEČKI PUNT Vaštetova : UPOR Novak : SOCIALNE PODOBE Avsenek : BOHOR ZARI
DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH IN GORICI
platno Lir polplatno » polplatno » broširana » polplatno »	220j,
TRS^
1000."
400-'
480-'
130.'
 ..............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................                                       n............... ....................
Se potrudil, da sem bil ko- jo v sDisih »Kraniskl tepf^.
Približno takrat sem si osnoval gledališko družbo, po večini je bila sestavljena iz sorojencev in Se iz kake druge sile iz domače hiše. Sestavljal sem igre po pravljičnih snoveh, učili smo se jih in jih igrali. Naslov eni teh iget je bil »Gospod in sv. Peter« ali »Kje so jetra?«. Prizadevalo mi je to gledališče nemalo skrbi. Ne zaradi nezadostnih subvencij in razžaljenih kritikov in primadon in tenoristov in kar je še drugih običajnih razlogov za gledališke krize Toda niti to niso mačje solze, da moraš sam sestavljati igre, sam jih učiti svojim soigralcem, deloma nepismenim, zraven skrbeti za garderobo in dekoracije, vrhu tega pa se brigati še za občinstvo. Vse to je bila moja stvar. Najsijajnejši del naše garderobe je bil upok&ien kos zelenega blaga — na"k. nu je bil svojčas služil za zaveso, sedaj je krasil rame
stojanstveniku — potem kopalne hlače v narodnih barvah, na Mirju smo jih bili našli neki dan, in zlata krona iz papirja.
Tako smo uprizorili nekaj iger s precejšnjim uspehom, deloma pri nas, deloma po sosednjih hišah.
Za občinstvo nam je najbolj predlo. Kaj bo igra in ansambl in režija in vse, če ni občinstva! Občinstvo je prva in poglavitna stvar za vsako gledališče. In če se je naklonjeni usodi videlo in se je kdaj zaletel k nam kak nedolžen poset, nič hudega ni slutil — hitro sem mu po. stavil stol, da je sedel, in sem mu, če ni bilo drugih, kar ko j in sam kaj zaigral, n pr. iz Wallensteinovega ostroga «Kapucinovo pridigo«, ki sem jo znal na pamet
Kje ste oni časi! Sedaj so drugačni. Ali so časi drugačni. ali sem drugačen jaz? Štiri otroke imam, naj starejše je dekle, za njo so tri-
ŽIVLJENJEPIS MOJEGA PERESA
kateremu koli odličnemu do- j je fantje. Knjig je dovolj
na razpolago, kolikor bi hoteli; v gledališče pohajajo in uživajo naj spodbudne j še zglede; — toda veselje za igranje se ni pojavilo se pri nobenem — enega samega mika, za klovna bi rad šel v cirkus.
Kakor povedano, bil sem najmlajši ali skoraj najmlajši v razredu, gotovo pa najmanjši in najdrobnejši — rediti sem se pričel Sele, ko sem se bližal tridesetemu letu starosti. Vendar sem imel v Soli med tovariši nekaj ugleda pridobil sem sl ga z letaki, ki sem jih pod klopjo spravljal v tek; risbe in besedilo, oboje šaljivo, so bile od moje roke. Nekateri so potem zbirali te moje le take.
Iz tega časa imam zabele žene prve svoje šaljive pesmi. Hkratu sem pričel
nec 1897. premeščen v Ljubljano.
Ves ta čas nisem prijel za leposlovno pero, niti nisem
FRAN MILČINSKI > F RI DO L1N ŽOLNA
zbi-
rati narodne pesmi in napeve.
V zrelostnem spričevalu sem imel v slovenščini «be-friedigend«, več tudi nisem zaslužil. Dobri profesor Vodušek mi je bil nemara v peti šoli naklonil za prosti opis izleta na Šmarno goro «vorziiglich«; pa sem mu nalogo nazaj nesel na kateder, češ, toliko ni vredna. Nisem ga maral oškodovati pri oceni.
Sleherne počitnice med svojim ljubljanskim šolanjem sem prebil v Lukovici na domu strica «Slaparja», brata moje matere. Družini sem nosil malico venkaj na njivo ali senožet, Jabolka sem pobiral in keglje sem postavljal; v poznejših letih pa sem zvečer druščino de-
lal notarju in pisatelju Kersniku Janku, vsak večer je prihajal iz gradu na Brdu dol v Slaparjevo gostilno in z muhovnikom ogrožal obilne muhe. Vseskozi sem ga imel zelo rad, ni manjkalo dosti, skoraj bi bil po opravljenih pravniških študijah vstopil v njegovo pisarno ko kandidat...
Leta 1885. sem prišel na dunajsko vseučilišče. V dolgi dobi štirih let sem dodobra preizkusil življenje revnega slovenskega študenta v tujem velemestu, prazna sta mu žep in želodec, pa vendar je poln dobre volje. Preživljal sem se po večini sam, deloma s štlpendijem, deloma sem si služil kruh kot stenograf v odvetniških pisarnah in kot inštruktor.
Stradal sem obilno in vem, da ni tako strašno brez hrane biti en dan ali dva, in da se da tudi ob samem kru. hu živeti prav povoljno. Prijetneje pa je seveda dru gače.
V dunajskih letih sem pričel objavljati svoje stvari v «Rogaču». Ta šaljivi list je tedaj pod uredništvom gospoda Magoliča izhajal v Ljubljani. Svoje prispevke sem v dobrem delu sam ilu stnral. Bili so pa ti moji pri. spevki dokaj piškavi, zlasti v obliki. Toda mi je sedaj v veliko tolažbo, da nisem zanje prejemal nikakih nagrad — nagrade tedaj niso bile običajne za pisatelje ta-ke vrste, kakor sem bil jaz V onih letih sta bila objavljena tudi moja prva dva
podlistka, eden v »Sloven |lmel namena ali tudi le že-skem Narodu« eden v «Slo- ’ vencu«. Tudi ta dva dnev-
nika nista zahtevala, da jima kaj plačam za objavo, nego sta velikodušno natisnila mojo stvar čisto zastonj.
Pisal sem samo šaljive stvari, dasi mi je močno im-ponirala tedaj moderna realistična in naturalistična struja. Na Dunaju sem čital to, kar so mi nudili knjižnica in čitalnica Slovenije in slučaji.
Po dovršenih študijah leta 1890. stopil sem v službo na sodišču; služboval sem v Ljubljani, nadomestoval sod. nika v Škofji Loki, Radovljici, Litiji, na Brdu. Leta 1895 sem bil imenovan v Idrijo (nekaj spominov na Idrijo najdeš v «Muhobor-cih»). V Idriji je bilo leno, mehkužno ozračje, zato sem
lje, da kdaj to storim. Noter do 14. decembra 1900. Ta čas sem po več nego desetletnem molku objavil v »Slovenskem Narodu« podlistek «Zoper samobeležnik«. Občinstvo ga je zelo prijazno sprejelo. To je dalo mojemu peresu pobudo za hadaljnje pisanje, ki ga v skromnih mejah gojim še sedaj.
Moje poklicno delo na sodišču mi je nudilo priliko za zbiranje bogatega gradi va, ki sem ga uporabil v raznih spisih.
Kot kazenski sodnik sem si na razpravah sproti beleči vse, kar se mi je zanimivo zdelo v govorici obdolžencev in prič, v njihovem vedenju, značaju in nazorih. Rad sem stikal tudi po kazenski registraturi. Plodovi tega mojega posla se kaže- j
j o v spisih «Kranjski »Za čast«, ((Predsednik ga«, «Mutasti birič« Itd-. ^ Dolgo vrsto let sed1 » mladinski sodnik. BlizU ( setletno naporno del° ^ tem polju je svojo
obliko našlo v gnezda«. Izdala je
Družba sv. Mohorja«. *jj menda že razprodana^ mi je. da jfe niso bili rali. V
lahko našli svoj Mirje,
Krakovo in Mestni bolj in bolj gineta. j) V sezonah 1899-/°°;J 1900/01. sem bil ob ' J Mateja
ilustracijah &i A našli svoj spory ki ga ni več, in D 10«'
prijatelja
upravitelja slovenske df9‘
f
v onem času se je
up^
«intendant»- ^
ti
lju reklo
blral in izbiral sem ielC' pravijal prevode, pisal 'j štud1,
plete, po možnosti s«»' j) z igralci in udeleževal s y kušenj, opravljal sem korespondence.	,
s^
(Nadaljevanje
UREDNIŠTVO:
tt.
UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA
20. Telefon 'ur>ravnl 100 osmrtnice 90 Ur Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg urednik STANISLAV RENKO. Tisk« TrZaškl tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco l-II., Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battlstl 301a-I. Tel 70
150 dln’*
NAROČNINA: Cona A: meseCna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: izvod 6, mesečno :
Poštni tekoči račun za BTO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tlsK*gf, Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z - T -4