rmiocjk
Leto f
> DOMOVINI 1
V Ljubil ani, dne 29. ganuaria 1926	Stev. 9
*veii Sava iti njegova proslava v Jugoslaviji
Kaikor častimo Slovenci sveta brata Cirila in Metoda, ker sta nam prinesla Krisitovo vero in slovanske črke in bukve, tako časte pravoslavni Kristjanje. Srbi sv. Savo kot svojega učitelja in duševnega vodnika.
Sveti Sava je bil sin srbskega velikega župana Štefana Nemanje in brat južnejšega srbskega kralja Štefana. Kat otroku in dečku mu je bilo ime Rasti-slav ali Rastko. Bil je zelo pobožen in je silno rad prebiral krščanske cerkvene in pobožne bukve. Ko je bil 17 let star, je pobegnil na sv. goro Atos, je oblekel meniško kuto in sprejel ime Sava. Kmalu je prišel tudi oče za njim in se pomenišil, vlado pa je v Srbiji prevzel Štefan Prvovenčani.
Sava se je v samostanu ves posvetil Bogu in domovini ter je marljivo pisal za srbski narod. Vedel je, da je izobrazba najbolj potrebna rojakom Srbom, ki so jih zatirali Turki in Albanci, ter da je Srbom zato najbolj j>otrebno čim več dobrih bukev. Zakaj duševna in srčna izomika je povsod na svetu najbolj uspešno orožje ter vir in podlaga resnične sreče. Sava pa je vzpodbujal svoje rojake tudi k živi narodni zavednosti ter jim je krepil ponos na srbski jezik, srbske običaje in krasne narodne pesmi. Tako je rešil na tisoče in tisoče Srbov narodne smrti, da se niso poturčili in da niso izdali materinske govorice in krščanske vere.
Sava pa se je z velikim znanjem lotil tudi srbske vere, ki je bila že pomešana z raznimi tujimi vplivi, je pravoslavje očistil in uredil srbsko pravoslavno liturgijo, cerkvene obrede i. dr. Obenem se je boril proti Rimu, ki je zanašal med Srbe tujo latinščino in duha hlapčevstva. Sava je pomiril razprta brata Vukašina in Štefana ter utrdil ugled narodne srbske vladarske hiše.
Sava je bil silno blag, usmiljen in priljuden mož, a tudi globoko pobožen. Postal je Scof in nato prvi srbski nadškof. Leta 1192 je na Sv. Gori (Atos) ustanovil velikanski
srbski samostan Hilandar, v Srbiji pa kasneje samostan Ziča in razne lepe cerkve. Vsi ti samostani pa so morali delati za omiko in izobrazbo ljudstva, gojiti književnost in umetnost ter vžigati v Srbih vročo ljubezen za domovino.
Po potovanju v sv. deželo je Sava v Trnovem 14. jan. 1237 umrl. Srbskemu narodu pa je ostal sv. Sava svetnik vsega L-pega in dobrega na narodnem in zlasti prosvetnem polju.
V spomin na sv. Savo so srbski kralji ustanovili red (orden) sv. Save in ga podeljujejo možem in ženam za zasluge za pro-sveto, umetnost in človesoljubnost.
Tudi med Slovenkami ra Slovenci je bil že marsikdo odlikovan s tem redom, ža-libog tudi ta in oni, ki nf reda niti zaslužil in ki niti v A vsi tri j i niti v Jugoslaviji ni deloval v plemenitem, nesebično narodnem duhrf sv. Save.
Kakor vsako leto, so Srbi in drugi Jugosloveni v Ljubljani tudi letos proslavili sv. Savo zelo svečano., Šolska mladina je proslavila spomin velikega genija dopoldne v veliki dvorani hotela UnkMia, ki je bila okusno okrašena z zelenjent in državnimi ter narodnimi trobojnicami. Proslave so se udeležile s profesorskim in učiteljskim zborom vsi ljubljanske šole in veliko število narodnega občinstva, tako da je bila dvorana natla-' čeno polna.
Oder je bil okrašen z zelenjem m palmami, sredi katerih se je nahajala soha kralja Aleksandra, nad njim pa v zlatem okviru slika' prosvetitelja sv. Save. Cerkvene obrede in rezanje kolača je opravil prota Dimitrije Jankovič, ki je nato V krasnih besedah orisal življenje, delo in pomen sv. Save za srbski narod in pravoslavno vero. Drugi del programa so izpolnile pevske točke discipliniranega mešanega zbora učiteljišča, ki je pod vodstvom svojega pevovodje prof. Emila Adamiča zapel najprej veličastno himno sv. Save. Naši malčki so nato ljubko deklamirali razne srbske, slovenske in hrvatske pesmi. Naravnost ginljivo je bilo, s kakim ognjem so prinesli malčki tople besede, položene jim v usta od naših velikih mož. Svečanost je zaključil mešani zbor učiteljišča z Adamičevo »Fantu«, nakar je bil porazdeljen kolač.
Lepa proslava sv. Save je bila tudi na vseučilišču. Enake slavnosti so bile v Mariboru, Celju in drugod.
Naša slika kaže nadškofa sv. Savo koi prijatelja šolstva, književnosti in lepe umetnosti
General Danilo Kalafatovič, novi divizijski komandant v Ljubljani, je bil že ob določanju meje med našo državo in Italijo dalj časa v Sloveniji in je že od takrat splošno priljubljen.
—— ■Hv-1 h ' -v/t ■	t- ■ > ' ' w SPU
m
♦ --- • - v * ;; >>; * j V, >.; Wt
rf jaB^Ji'i*«^!®^S^msMPS«/ ■ŠOT^?t V JaSP^fik	•' • '"< '• t *< iA.	*
........
liilaiidanj, največji srbski pravoslavni s«nuoii.in na Sv. Gori (Atlios). Samosta.i obstoja iz tesno zvezanih hiš, ki se vrstč naokoli v krogu. Zaradi varnosti pred Turki in roparji stoje hiše na visokem trdnjavskem ozidju. V samostanu živi okoli 5000 pravoslavnih menihov, ki se ba-vijo s kmetijo, vinorejo, živinorejo, šumarstvom, rokodelstvom, verstvom in književnostjo ter umetnostjo Na Sv. Gori je še več drugih samostanov bolgarskih, grških in srbskih menihov. Vsi ti samostani tvorijo nekako republiko, ki jo upravlja zbor zastopnikov raznih samostanov pod vlado carigrajskega patrijarha in pokroviteljstvom slovanskih vladarjev. V samostanu so se ohranile dragocene, silno stare pobožne knjige in razne srednjeveške umetnine. Iz tega samostana so dobivali Srbi pod turško sužnjostjo pouka v srbski pravoslavni veri in kulturi. Samostan je ustanovil sv. Sava. najmlajši sin srbskega vladarja velikega župana Štefana Nemanja. Menihi so jako gostoljubni, le — ženske v samostan nima,o pristopa. Včasih so v tem samostanu vse knjige le pisali, ker tiskarn še ni bilo. Menihi so vse začetne črke prekrasno slikali in knjige opremili s sličicami. V Hi-landarju se je ohranila najhpša jugoslovenska knjiga, slavni Miroslavov evangelji, ki je danes last kralja Aleksandra. Srbski menihi so tukaj ohranili mnogo srbskih rokopisov in umetnin, ki jih hodiio z vsega sveta študirat in občudovat razni znanstveniki in umetniki,
Ob sedemletnici upora Nemcev iu nemškutarjev v Mariboru. Dasi je bil Maribor že »od 1. novembra 1918 jugoslovenski, so ga hoteli mariborski Nemci in nemškutarii odtrgati in so 27. januarja 1919 napadali in pobijali slovenske vojake in uradnike ter so naskočili magistrat. Končno je vojaštvo moralo streljati; bilo je pet mrtvih in trideset ranjencev. Razgrajači so se prepričali, da v Jugoslaviji ni več prostora za nemške predrznosti.
Čudna žival. Tu ni naslikan smrekov storž, temveč le ogromnemu storžu podobna žival, ki je po telesu pokrila z velikimi, trdimi luskinami, le spodaj p»o trebuhu ima kratko dlako. Ta zelo redki sesavec živi v zahodni Afriki « je 1 do 1 in pol metra dolg, Hrani se z mravljami.
lite i
Rojstna h.sa slovenskega pesnika Antona Aškerca , ; >iein pri Rim, Toplicah na Sp. Štajerskem, razpada. Kmečka hišica se v kraitkem popravi.
Ponarejale! naših tisočakov. Pred dobrini mesecem so v Slavoniji zaplenili težak kovčeg, v katerem je bilo skoraj za S milijonov dinarjev ponarejenih bankovcev po 1000 dinarjev, a posamezne tisočake so našli tudi drug.e po Hrvatskem. Policija je hitro zasledila ponarejalce v Nemčiji in jih zaprla. Levi se piše Peter Car, v sredi ie Peter Javor hi desni je Josip Knopleck. Prva dva sta Hrvata, tretji je pa Nemec
Ljubljanski župan dr. Ljudevit Peric je 21. t. m. umrl v 42. letu svoje starosti. Bil je med vojno dalje časa ruski ujetnik in je prestopil kot prostovoljec v srbsko vojsko. S Srbi vred je moral bežati pozimi preko albanskih gora in nalezel bolezen. Po prevrata se je kot mlad odvetnik vdal politiki in bil v ljubljanskem obč. svetu z glasovi klerikalcev, socijalisov in komunistov septembra 1921 izvoljen za župana Leta 1922 ie moral odstopiti. a januarja 1923 je bil ponovno voljen za župana. Ostal je župan le do junija 1924. Potem je bil še štiri mesece mestni komisar, a zopet odstavljen. Dr. Perič je bil dober človek, a komandirali so ga preveč klerikalci in komunisti; zato ni smel delati, kakor bi bil sam hotel. Umrl je za jetiko, ki si jo je nakopal na vojni, in bil pokopan z veliko častjo Zapuščn vdnvn in ^riegn otroka.
Prirodno čudo. V Pragi, glavnem mestu 6s» škoslovaške republike, se je rodilo dete, ki je imelo srce priraščeno zunaj na prsih, mesto v prsni duplini. Dete, čegar sliko prinašamo, je prišlo na svet drugače popolnoma razvito in je živelo celih sedem dni.
Razbito italijansko letalo, ki je pred desetimi leti, dne 17. januarja 1916., vrglo v Ljubljani več bomb na Šentjakobski trg. za zvonarno in pred cukrarno, kjer je bil ubit tudi en otrok. Letalo sio ob povratku na italijansko stran pri Postojni Avstrijci zbili na tla. Častnik v njem je bil mrtev, vojaka pa so živega ujeli.
Selem s kožuhov ino v Ljubljani. Na tem po vsej deželi znanem sejmu vidimo v ospredju, kako trgovec otipava lisičje kože. Ponuja jnu jih kmečki lovec; drug trgovec pa hitro zapisuje kupčijo. V ozadju na desni prodaja •ipran nabrane kože.
Največji cvet na svetu ima našemu kačniku ali Aronovi palici podobna rastlina, ki cvete na azijskem otoku Sumaitri ob času, ko je pri nas najhujša zima. V soparni vročini požene iz mokre, gnojne zemlje velikemu ke-lihu podoben cvet temnovijoličaste barve, iz kterega štrli v dolg, nožnici podoben list zavit pestič, kakor pri našem kačniku v senčnatih gozdovih aH pa kakor pri »škmicelj« Imenovani rastlini, ktero goje naša dekleta W lončkih. Ta orjaški škrnicelj je pa od tal do vrha visok 3—5 metrov.
Tele z osmimi nogami in tremi očesi. Meseca avgusta lanskega leta je povrgla posestniku in gostilničarju Mihu Pericu v Gornji Voličini pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah krava tele, ki je imelo 8 nog in 2 glavi zraščeni v eno s tremi očesi in z le dvemi ušesi. Tele, ki je bilo prišlo mrtvo na svet, je bilo sicer popolnoma razvito in ga je dal posestnik Perko nagačiti in fotografirati. Sedaj ga namerava prodati v Avstrijo. Sliko nam je izročil iz prijaznosti fotograf V. Vlašič v Mariboru, ki je tele fotografiral.
Aparat za proizvajanje Milka kaže naša slina. Priprav* p«ojav;ua iuSia, kaur-... j. neobhodno potrebujemo za dihanje; zato je ta aparat posebno koristen pri reševalnih delih v rudokopih, napolnjenih s strupenimi plini, ki so človeku smrtno nevarni. Reševalec ima pripravo na hrbtu, odkoder mu po cevi dovaja kisvk v usta in pljuča, nos in usta ima pa zavarovana pred strupenimi plini z masko, kakršne so imeti vojaki. Take aparate, razen rudarjev, vodnjakarjev in potapljačev, katere srno opisali v zadmji številki, rabijo tudi gasilci pri gašenju. Posebno važni so pa bili za turiste, kateri so hoteli priti na najvišjo goro na svetu Everest, kjer je radi višine 8000 m zrak že tako redek, da se v njem ne da dihati. Pogumni učenjaki-turisti so sicer lahko dihali vrniti so se pa morali radi strašnih viharjev
. -u^ozd v Braziliji. V vročih in močvirnih pokrajinah južne Amerike ob Amazonski resi, ki je druga največja reka na svetu, se razprostirajo še ogromni gozdovi, kjer še nikdar ni zapela sekira Ln žive še divje zveri mačjega plemena puma ali amerikanski lev in jaguar, ki ima po kožuhu temne kolobarje. Po zemlji se plazijo velikanske kače in druga golazen, po drevesih skačejo opice in kriče pisane papige, po zraku pa letajo kot sršeni veliki ptički kolibriji in kot naši netopirji veliki pisani metulji. Kako ogromna so pa drevesa, vidimo na sliki, kjer osem ljudi ne more objeti niti polovice drevesa. Koliko vagonov desk bi se nažagalo samo iz tega enega orjaka!