-
lahmjm dvmkrmt
na teden.
■mbb^BR
best medium to
ch the best customers.
Velja ra celo leto $s.«o
«c«e
Published wemy weekly.
Subscription
yearly.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.
t" ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER xi. 191»., AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILL. UNDER THE ACT OF MARCH 3rd t»?9. gg
"EDINOST- J 1S49 W, m St I
Telephone: Cankl 98.
P Chicago, in. I
I fiCNI
ZA RESNICO 2 IN PRAVICO. I
ŠTEV. (No.) 70.
(Ma. jaa)
CHICAGO, ILL., TOREK, 6. SEPTEMBRA, 1921.
t> X«t9. M ttc the
LETO (VOL.) VIL
br <ka Ac*
Office «1 Chkt|*. BL —
A- S. Burlesan.
General
AMER1KANSKE NOVICE
je naredila pravila, po katerih naj bi se vsi premogovniki obratovali."
DELAVSKI NEMIRI V WEST VIRGINIJI.
. .Camp Dix, N. J. — Prvi vlak vojaštva je danes odšel proti West Virginiji iz Camp Dix. Posadka šteje en tisoč moštva s častniki.
Camp Sherman, O. — Dva vlaka s približno 600 mostvoyi sta odšla iz te kempe proti West Virginiji.
Camp Knox, Ky. — regiment peščev je odšel proti West Virgin j i. Enako sta dva vlaka z vojaštvom odšla tudi iz trdnjave Fort Thomas. Ky.
Še več vojaštva je odločenega, da naj bode pripravljeno za odhod v ogrožene okraje. Vojaška oblast čaka, da bode vojno stanje razglašeno. Ko je prišel vojaški tajnik Weeks v svojo pisarno danes zjutraj je zahteval, da se mu predlože vsa poročila iz ogroženihh okrajev W. Ya.
Gen. Brigadir Bandholtz je brzo-javil iz W. Va., da prosi nemudoma vojaštva ker si sam ne upa vzdržati miru.
ZRAKOPLOVI PROTI W. VA.
Roankoe, Va., 2. sept. — Deset zrakoplovov je odšlo proti West Virginiji, da bodo v pomoč vojaštvu proti delavstvu.
VOJAŠKE PRIPRAVE PROTI DELAVCEM.
Charleston, W. Va., 2. sept. —
Vlada je privolila, da se bodo smele. Zvezine trupe porabiti proti delavstvu v W. Va. Gen Brigadir Bandholtz je bil odločen, da bode vodil vrhovno poveljstvo cele ekspedicije v te kraje. Brandholtz se je nastanil Cheaspeak in Potomac in je zasedal vse strategične točke. — Napeljali so že posebne telefonske zveze z njegovim glavnim stanom, od koder bode dajal ukaze vojaštvu.
RAZGLED PO SVETU
IRSKA.
Dublin, sept. 1. — Nova nota je bila odposlana danes iz Dublina George na počitnicah. Republikanski Irski parlament je odgovoril na pismo Lloyyda George in predložil Lloydu Georgeu v Škotsko, kjer je nove svoje uzroke, zakaj vstraja na svojem stališču, za popolno neodvisnost Irske.
Belfast, x. sept. — Nemiri so se danes ponovili. Veliko novih ljudi je bilo ranjenih in veliko je mrtvih. Vojaške čete so zasedle mesto in stražije po mestnih ulicah. — Ul-sterski kabinet je pretresal resen položaj mesta in ukrenil vse potrebno za pojačanje vojaštva.
KATOLIŠKI
VESTNIK
DELOVANJE ŽIDOVSTVA.
nih zborovanjih so ob navduševav-nih govorih inozemskih gostov domači katoliško zavedni kulturni delavci postavili smernice, po katerih hočejo v prihodnje delat j za katoliški preporod svoje domovine. Peg jim vžigaj pogum in daj svoj blago-1 V Karlovih Varih na Češkem zbo-slov!	rujejo prav kar židje, takozvani
--Zionisti, katerih program je, da bi
Spomenica primorskih Slovencev. naselili Žide po Palestini in bi tam
Najbolj delavni slovenski poslanec v italjanski zbornici je duhovnik
ustanovili novo židovsko kraljestvo. Velkansko je zanimanje za ta kon-
GOMPERS PROTESTIRA.
Washington, D. C., 2. sept. —
Predsednik Amerikanske Del. Federacije je pri vladi uložil svoj protest v imenu organiziranega delavstva proti vojaštvu, katerega pošilja vlada v ogrožene kraje. "Vsi ti nemiri se ne bodo dali pomiriti z vojaško brutalno silo," je rekel. "Odstranite uzroke nezadovoljnosti, pa bo delavstvo danes mirno in šlo na delo. Da je delavstvo uporno, je uporno radi tega, ker se ne upošteva njegovih protestov proti krivicam,, katere se jim gode." Jaz protestiram proti vsaki brutalni sili, katera se misli porabiti proti delavstvu. Jaz sem proti vsakemu nasilju. Vendar jc neumnost. ako se hoče s silo nastopiti v pomoč plutokratiji (kapitalizmu), mesto da bo se nastopilo proti uzro-kom, ki leže globie. Proti tem nastopite! Plutokracija sme počenjati svoje kriminalno početje nemoteno. Proti njim pa ne boste poslali nika-kih vojakov. Samo proti ubogim
delavcem."
Dalje dolži predsednik javno časopisje. da ni poročalo cele resnice o West Virginijskih nemirih, da jih je poročalo, kakor so jih kapitalisti poročali,, ne pa na podlagi resnice. Mr. Gompers pravi dalje: "Rudniki v West Virginiji so zadno pribežališče prevzetnih kapitalistov, ki^ se skušajo tam vzdržati in po West Virginiji zmagati tudi drugod. V teh premogovnikih vlada kapitalizem neomejeno in brez usmiljenja. Zunanji lastniki premogovnikov drze velikanske kose zemlje z bogatimi premogovniki in zahtevaj e bogate dividende na škodo delavstva. Ti zasebni izkoriščevalci imajo v službi privatno veliko vojakov, detektitov, morilcev, ki naj prisilijo delavstvo v sužnost, da bode samo kovalo bogastvo tem izkoriščevalcem, pa lepo mirno molčalo in si dovolilo vse. karkoli bodo ti hoteli. Kaj takega, kar je v West Virginiji. ni več nikjer v vseh Združenih državah. Privatni policaji, plačani od teh kom-panij, so te vojske, katere si drže ti izkoriščevalci v obrambo svojih koristi proti ubogemu delavstvu, kateremu komaj pustijo golo bedno življenje.
"Sedanji štrajk je samo protest proti tem krutim in krivičnim razmeram. Delavstvo hoče lastnike premogovnikov prisiliti, da spolnuje na-redbe delavske vladne komisije,, ki
RANJENCI NA VLAKU.
Madison, W. Va|( 2. sept. — Vlak železnice Cheaspeak and Ohio RR. je vozil danes §kozi naše mesto, je peljal več ranjencev, ki so bili ranjeni v boju delavstva z vojašrv©m. Vozil je tudi več mrličev, ki so bili ubiti v teh bojih.
Vlada je odredila začasno bolnišnico v Blair in dr. Harless je vrhovni zdravnik te bolnišnice.
VSE BEŽI PRED VOJAŠTVOM.
St. Albans, W. Va., 2. sept. — O-
troci in ženske so v večjih trumah bežali iz ogroženega ozemlja Little Coal River, kjer se je zbralo veliko boroženih stavkarjev. Vsa mesta ob Spruce River pogorju so jih polna. Vsi hoteli so prenapolnjeni. Velika večija teh beguncev so žene in otroci raznih trgovcev in nedelavsTvih družin.
Iz Rusije prihajajo skrajno žalostna poročila. Koliko je resnice na njih mi seveda ne moremo kontro lirati. Baje čaka nad dvajset milij nov ljudi strašna smrt od lakote, če ne pride kmalu pomoč. Pa kdo bo dvajset milijonov ljudi preskrbel.
Virgil j Šček. Obiskal je tudi kardi- kres, ker se gre za bodočnost Pale-nala. Gasparrija, papežoevega držav- stnine. Prav kar pa prihajajo žalostnega tajnika, kateremu je izročil na poročila iz Palestine, kako delajo spomenico, v kateri je izrečena želja, da naj se ustanovi za Slovence v Italiji samostojna škofija, ki bodi odvisna naravnost od sv. stolice in ki naj ima samo domačo duhovščino. Sporedno s tem naj se ustanovi za primorske italijanske vernike samostojna škofija. Izročil mu je nadalje spomenico v prilog preganjanim du-
židje, da bi spremenili Palestino v moderno letovšče, kamor bi zahajal celi svet na zabavo. S tem hoče pro-stozidarstvo zadati krščanstvu smrtni udarec ker hoče uničiti srce krščanstva. Papežev nagovor na kardinale, kjer je protestiral proti pro-fanaciji in oskrunenju svetih krajev, se ni smela razglasiti v Palest-nini. Vsi listi, ki so ga hoteli objavi
družila še njena druga sestra kolera, ki morite bolj kot je vojsko. Ljudstvo trumona zapušča svoja bivališča in svojo zemljo, ki mu letos ni dala toliko da bi se moglo preživeti...Zbira se v krdela armadi podobna in se vali proti mestom, kjer pada kakor kobilice na trgovine in skladišča živil, ter jih ropa, pa gre
hovnikom v Istri, katerim naj se po-vrne vse izguljeno imetje, za kar naj ,so bili zaplenjeni. Tudi je židovska se zavzame cerkvena oblast. — Po- vlada zatrla vse ne židovske liste, slanec Šček je nadalje izročil nove- Enako upeljava židovski uradni je-mu ministrstvu spomenico, v kateri zik po celi Palestni. Jeruzalemski
patrijarh je izdal posebno pastirsko
°J ..........*.....1
,	zahteva: i. Naj se takoj plača vsa
Lakoti se je pa kakor navadno pri-j . ... .	.	. .
J	.	. . ; vojna odškodnina. 2. Naj se takoj
pismo, v katerem odločno protestira
otvorijo vse neotvorjene šole. 3, Naj proti profanaciji na svetih mestih, se jetniki, ki trpijo v preiskovalnih j Toži, kako se Jeruzalem spreminja zaporih, takoj takoj zaslišijo. 4. Naj iz "svetega" mesta v mesto pohuj-se nemudoma razpišejo občinske vo- sanja in nesramnosti. Kliče katolike litve. na pomoč v obrambo svetih krajev, --ki so tako mili in tako dragi vsake-
Iznajdljivi cerkveni tatovi. V neki jmu kristjanu.
cerkvi v Kladnem rra Češkem so ta-
. , • 1' ,	\ T • • itovi pokradli ciborii in druero zlato
zopet dalje iskat hrane za prihodnji	1	J	&
dan. Tisoč! si skušajo s travo miši-!'" srebrno Posodo' Da iih Poljski
mi, podganami in podobno nesnago
psi ne bi mogli tako hitro izvohati,
SESTRE PROMOVIRANE
Omaha, Neb. — Kakor znano zbirajo se vsako leto vse naše šolske sestre cele počitnice v takozvanih "poletnih šolah," kjer se vsako leto vse pripravljajo za prihodnje šolsko leto in spopolnujejo v svojem znanju, da gredo tako v vseh strokah popolnoma z novimi iznajdbami m novim duhom. Veliko sester se tudi podvrže težkim državnim skušnjam v raznih strokah. Tako se je z"bralo letošnje leto 471 sester raznfh sol in rarznih redov v Omaha, Nebr. kjer so na Crighton vseučilišču naredile tako zvani poletni tečaj. Izmed teh sester je bilo pa 42 promoviranih, v doktorice oziroma v bakala.
PEKI OBSOJENI.
Chicago, 1 sept. — 44 članov Pekovske in sladčičarske unije je bilo spoznanih krivim in morali so položiti $840.000 varščine, da bodo prišli na določen dan pred sodnijo, kjer se bo obravnaval njih slučaj. To varščino je prišlo položit več sto oseb. — Pekovska stavka še vedno traja in ni še upanja, da bi se tako hitro uredilo to vprašanje.
Imamo tudi več Slovencev, ki so peki, ki stavkajo tako Mr. Fr. Gar-bais, Mr. Foys in drugi.
MIR NA ZEMLJI.
1 ....... ~ - . .	so okrog cerkve in v cerkvi posuli
ohraniti življenje. Draginja je na- •	&	y
ravnost neverjetna. Eno jajce stane	PaPri^e-
tisoč rubljev. Bolj Še viki pa cele kupe
zlata izvažajo v inozemstvo in z	KATOLIKI ZA RUSIJO
milijoni mažejo inozemski revolu- j
cijski voz, ki noče naprej, kakor bi j H°over je povabil v odbor za po-radi. Oj ti blažena Tdeča nebesa, moč Rusiji tudi zastopnika Catholic kjer se ljudstvo zvečer s tešč slino We,fare Councila. Mr. McMahon maže.	bode zastopal katoliško Hijerarhijo
pri tej akciji
Iz Cehoslovaške se poroča, da se je ondi vršil od 9-13. julija velik mejnorodni shod katoliške inteligence, kot nekak protest proti pravo-sl avni propagandi, ki je imela par dni prej svoje slavlje na Moravi. Po dolgem mešetarjenju je mej odpadlo češko narodno in srbsko pravoslavno cerkvijo vendar prišlo do nekakega sporazuma. Na slavi ju, ki ga je za to priliko priredila češka narodna cerkev v Ljutovljn na Moravi, se je prebrala tozadevna spomenica, ki pravi, da sprejme pravoslavna srbska cerkev češko narodno j X
Šeststoletnica sv. Dominika. Papež so v posebni okrožnici ob priliki 600 letnice sv. Dominika proslavljali delo sv. Dominika in njegovega reda zlasti v boju zoper kri-voverstvo in priporočali pobožnost sv. rožnjega venca.
Pametna zahteva. Katoliški Slovaki zahtevajo, da jim da država najmanj 3 odločno katoliške gimnazije. Ta zahteva je ena glavnih pro-gramnih točk slovaške ljudske stranke. —
i
Prav kar imamo na svetu sledeče nemire in boje: Med Irci in Angleži na Irskem, med monarhisti in republikanci na Nemškem, med Maro-kanci in Španci v Marocco, med delavstvom v Barceloni, na Španskem, med fašisti v Italiji, med Ogrsko in Avstrijo glede Burgenlanda, v Šle-ziji., v Rusiji, med Turki in Grki, Indijska vstaja v Aziji.
Papežev nuncij za Pariz je dospeF
v francosko prestolico 2. avg. Francoski politiki in dostojanstveniki so sprejeli nuncija z velikimi častmi. Tako Francozi, katere je vojska nekaj naučila.
AMERIŠKI SLOVENCI PODPIRAJTE SVOJE PODJETJE KATERO EDINO SB BORI ZA VAŠE IN- v
TERESE! "" ■'. i
MLEKARJI PRED SQDNIJO
Chicago,, 1. sept. — Nekaj naj-glavnejših raznašalcev mleka mesta Chicago je obdolženih, da so "izkoriščevalci," ker so držali cene mleku previsoko v primeri s cenami, kolikor so za mleko dali. Veliko jih bode kaznjevanih, kakor je napovedal državni pravdnik Crotve.
za svoje posestrimo. V Belgradu se bo vršilo posvečenje prvega njenega škofa, ob navzočnosti pravoslavnih srbskih in rumunskih škofov. Ob isti priliki bo dobila tudi svojega prvega svetnika—Jan Husa. V protest proti tej versko-odpadniški proslavi so katoličani priredili v Pragi velik mejnarodni kongres, katerega so se vdeležili katoliški bojevniki iz Jugoslavije, Ukrajine, Francije, Belgije, Anglije, Nemčije, Italije in Nizozemske, ki so s svojo sijajno manifestacijo pokazali, da ne bodo mirno gledali, kako volkovi mrcvarijo mej veri in Cerkvi zvestim čehoslovaš-kim ljudstvom. Nad 2500 organiziranih katoliških akademikov, mej njimi 50 jugoslovanskih je s tisoči drugih udeležencev korakalo v slavnostnem sprevodu po praških ulicah. Nasproti spomeniku odpadnika, prihodnjega svetnika narodne cerkve Husa, kjer je prej stal Marijin spomenik, ki ga je kulturnobojna dru-hal prevrgla m odstranila, so kon-gresniki položili lep venec. Pri raz-
SEDAJ JE CAS!
*
* *
..Da, sedaj je čas, da se spomnimo svojih sorodnikov v domovini in jim pošljemo kak dar, kajti jugoslovanske krone se tako nizko padle, da je vredno sedaj se poslužiti te prilike in poslati domov denar sedaj 1
* * * * * * + * + * * + * * * * *
Poslužrte se pa pri tem samo svojega delavskega podjetja "Edinost", in pošljite po tem podjetju, ki je popolnoma varno in zanesljivo. Vsak, kedor je poslal po tem podjetju, vsak je bil zadovoljen.
Zastopniki svetujte vsakemu naše podjetje in jim pomagajte pri pošiljanju denarja na naše podjetje!
Delavci, podpirajmo svoje delavsko podjetje!
. Cene se ravnajo po najnižjem dnevnem kurzu. Za jugoslovanske krone:
500 kron............$ 3.25
1,000 kron............ 6.30
5,000 kron............ 31.00
10,000 kron............ 61.50
Pisma nastavljajte:
Za italijanske lire:
50 Ur............$ 3.60
»oo lir ................5.10
500 lir ............ 24.00
1,000 lir............ 48.00
EDINOST 1849 W. 22nd Street	CHICAGO, ILL
I
I *
* I
I t,
t ♦

_
_
"EDINOST"
EDINOST.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI
f
Iz jaha dvak*nt na teden.
Slovenian Franciscan Press.
C&99 W. asnd St.
Telephone Canal 9S.
Chicago, IU.
ADVERTISING RAT^S ON APPLICATION.
Published S«mi-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS. 1849 W. »n4 St^ CHICAGO, ILL
Entered as »roond-clas* matter Oc» 11. 1919, at the poet office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Labor day.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
ČAST MOŽU, KI JO ZASLUŽI
V "Prosveti" čitamo med drugimi dopisi tudi vrstice, ki bodo marši komu pomagale, da bo spregledal in videl, kako strašno so naši rdečkarji vodili za nos vse članstvo narodne jednote.
Do sedaj gorje vsakemu člani jednote, ako bi si bil upal le besedico črhniti proti sedanji autokratični vladi. Toda tudi tam se članstvo zaveda, je bilo dovolj slepar j eno in da se ne bo dalo več.
Tam v Pennsylvanji se je oglasil iz Cliff Mine, Pa. odločen mož. ki si ni prav} nič pomišljal povedati tem autokratom par resnih be
tisti "duhovni sobratje," ki zlorabljajo Kristove nauke v svojo osebno
korist? Na dan z imeni!!
Potem vprašamo pozabljivega u-rednika: Alt je pozabil kolikrat je že napadel ne samo "duhovne brate," temveč nauke te vere same? Kolikrat je napadel vsako vero sploh? Kolikrat je napadel vrhovnega poglavarja katoliške cerkve? Sv. zakramente. .. ?
Ce je pozabljivi urednik to pozabil. mu lahko postrežemo s citati iz njegovega lastnega časopisa.
Zato. članstvo, na noge! Ako je Vaša jednota res nepristranska in imate v pravilih, da se ne sme nobene vere spominjati ne pri društvih, ne nikjer spolnujte prav ila. Cla-
\ elikansko vprašanje pretresa cel svet dandanes, in zahteva od člo veškega rodu, da se ga takoj loti in ga ugodno reši ali pa bo nastal velik polom na svetu, kakoršnega svet še ne pomni. To je delavsko vprašanje.
Razmere 11a svetu so se toliko spremenile v zadnjem stoletju, da vsi čutimo nujno preuredbo razmer človeške družbe. Moderne iznajdbe zadnjega stoletja, zlasti pare in elektrike, so tako dvignile industrijo, da se je človeštvo razdelilo v dva velika del: v delodajalce in delavce. Mali obrtnik je izginil popolnoma. Umakniti se je moral veliki tovarni, ki a stroji veliko ceneje in hitreje izdeluje njegove izdelke.
Do sedaj je smatral delodajalec delavca za svojega služabnika in marsikje za svojega sužnja. Bil mu je toliko, kalikor mu je bil kak del njegovega stroja, ali pa še manj, kajti delavca je lažje dobil druzega in ceneje, kakor pa del stroja.
Posebno, ko je začela izginjati še tista vera. ki je učila ljudi,, da smo, vsi ljudje med seboj bratje in da smo pred Bogom vsi enaki in da je vne-bovpijoči greh "delavcem zaslužek pridrževati ali utrgovati," da mora-moljubiti bljižnjega kakor samegga sebe zlasti od tedaj se je začalo stanje delavstva vedno slabšati in slabšati. Mogočni delodajalci so mu začeli kratiti vse pravice. Velikansko bogastvo jim je delavec skupaj spravljal. Toda na to fabrikant ni mislil.
Zato pa je delavec začutil potrebo, da se sam postavi na svoje noge in sam zahteva odločno svojih pravic. Kajti vsakdo ve, da ima človek na svetu svoje dolžnosti, ima pa tudi svoje pravice.
Te neugodne razmere delavstva so pa videli nekateri izkoriščevalci, ki so videli v njih lepo polje, kjer bodo z majhnim trudom dobili veliko in bogato žetev. Posebno je bilo to židovstvo s svojo špekulativno zmožnostjo. Žid najde pod vsakim kamenom denar. Tako ga je našel tudi tukaj. In tako je neki žid, Marks, napisal nekak nauk. ki naj bi bil podlaga rešitve delavskega vprašanja.
Nihče ne more zanikati židovstvu velike inteligentnosti zlasti glede trgovine in denarja. Tako je Marks v svoj nauk spravil marsikaj, kar je dobro. Vendar pa to ni njegovo. Kar je dobrega je vzel iz krščan skega nauka. Kar je slabega je njegovo.
sedi. Mr. Stefan Jenko je to, kate- zalltevaite tudi od Slasila- da renin častitamo na njegovem junaštvu in na njegovi odločnosti. Tako bi bil moral storiti vsak zaveden član in naročnik, pa bi kmalu prenehal ostudni boj in ostudno ščuva nje med nami, ki tako uničuje vsak na--odni pokret med nami.
Mr. Jenko sam priznava, da je med članstvom Narodne Jednote veliko še dobrih katolikov, katerih dolžnost bi pa bila že zdavnaj, da bi se bili oglasili in dvignili svoj glas v protest.
Mr. Štefan Jenko piše: "Ustava SXPJ je na jako svobo domiselni podlagi. Čita se v pravi bh.. da je vsak član enakopraven prištevamo se vsi, kakor bratje in sestre. Vse to je lepo pisano, ako bi se tudi izpolnjevalo. — Pred očrni imam članek "Meteoriti" ali K. B. Dotični člankar vsak teden neka/ čveka in blati našo duhovščino, kai se pa meni ne zdi bratsko in častno Pomisliti je treba., da so vsi sloven ski duhovniki naši rojaki in brat j v po krvi. Pri jedni ali drugi jednot so celo bratje ali sorodniki duhovni ka. Ali ne pomisli dotični člankar da se jim s tem krati čast in dobro ime? Take članke bf mogel čvekati
v
paglavec, ki hodi v drugi razred ljudske šole, nikakor pa ne odrašče na oseba. Kje bi bil slovenski na
Vprašjte milijone ameriških katolikov !
Stariši so dostikrat največja nesreča za otroka. Ali je to njih lakomnost po denarju, ker se jim škoda zdi denarja za otroka,, ali nemarnost ali pokvarjenost njih srca,, ker so sami pokvarjeni, brezverni. Oni ti kradejo otrokom podlago sreče, jih pehajo v nesrečo, jim ne dovolj katoliške vzgoje....
Za take revčeke je pa' katoliška jednota poskrbela, da se jih bode vsaj ona usmilila in jim poskrbela za katoliško vzgojo in prisilila očeta člana jednote, da bo moral ali otroka dati v katoliško šolo, ali pa bo moral iz Jednote. O, koliko slovenskih otročičkov, revežev, zanemarjenih radi nemarnosti starišev, je zu-?e strogo drži tega pravila!	\ naj katoliške šole. Kako bi bili ti
Dalje pa:	' revčeki enkrat hvaleži jednoti.
In ako bi se tudi našel med nami ako bi jednotarji spolnili svojo dol-kak "duhovni brat," ki bi izkoriščal žnost in zaklicali članom: "Spolno-sveto vero v sebične namene, od ke- vali boste tudi to točko pravil, ali daj sme uradno glasilo kake jednote boste šli pa ven! Velika večina teh se spuščati v osebnosti? Članstvo, očetov bi — tako potisnjena k zidu, govori! Ali ti dovoljuješ, da se .v!— storila svojo dolžnost in sloven-glasilu bijejo osebni boji? Boš do-'ski otročički bi bil rešeni., volilo, da se bode tvoje glasilo ra- Toda....?
bio za farovško umazano cunjo, sj Da! Toda, ali se polnuje to pra-katero se bodo farovška stranišča, vilo. Ali jih nimamo v vsaki nasel-iorisala ? Si ^i zato ustanovilo svoje: bini v vsakem društvu člane, očete, glasilo? Zato plačuješ tolike stroške1 ki tega pravila ne drže. pa so vendar za glasiio? Ali ni poniževalno za vsako glasiio kake organizacije se
tako globoko ponižati? — Člani premislite
člani v jednoti ?.. ,
(Zato mi kličemo, da so taki jednotarji : SOKRIVCI IX DUŠEVNI MORILCI KATOLIŠKIH XAŠI£f
--•	OTROK IN SLOVENSKI OTKo-
Mr. Štefan Jenko, čast Vam! O- 1 fC POKVARJENI. SLABO stali člani na na no^e! Nič se nc: VZGOJENI. ODPADLI OD VERE, BODO ENKRAT KRIČALI
pa na noge ! bojte! Strahopetec je danes sramu. ta! Ta posel je sramota za vsa kega katolika, ako je zajčje narave! Bodimo možje in gentlemani!
NA SVOJE OCKTE IN NA J E-DXOTARJE BESEDE: VINDI-
CA SANGUINEM______
Maščuj, o Bog. ti našo krt Videant consules !
ZA KATOLICKO NAŠO D ECO
Otrok je izročen na milost in ne milost stari še m, kateri so ga dobili oc Stvarnika. Tako slaboten in nezmo [23. avgusta se je poročil žen pride na svet, da bi si še življe krajšek s Heleno Pekolr. nja ne mogel ohraniti, ako bi se galkrajšek je brat sloveč -ga
dali ži
rod s svojo kulturo ako bi farjev ne stariši ne usmilili in mu ne bilo?! Člankar mogoče še ni bral veža.
Se bolj kakor za telesno hrano, je nost in Av
In sedanji lahkoživci, ki so se nam delavcem usilili za voditelje, so vzeli ta nauk, ki jim daje popolno prostost nad nami in nas izroča njimf tične članke odstrani in se nadome na milost in nemilost, kajti nobenemu niso odgovorni za svoja dfejanjn. sti s kakim podučnim čtivom, mo Zidje v Rusiji so poklali milijone delavstva s svoje rdečo inkvizicijo. Toda! goče poljedelstvom, vrtnarstvom ali kedo jih more klicati na odgovor? Zaslepili so delavstvo, da jih je ttbo-j živinorejo, kar bo res v izobrazbo galo in se morilo med seboj. So li kaj koristile te milijonske žrtve! Nie! našega ljudstva. V takih člankih naj Ubogi narod, ubogo delavstvo je danes na beraški palici.	j člankar "Meteoritov" pokaže svoje
Danes praznujemo Labor Day. Naši rdeči sotrpini so ga slavili pr-j zmožnosti, ako ima kaj pojma o tem. vega maja. Med današnjim našim pravim delavskim praznikom in prvini,— List Prosveta naj bo popolnoma majem je pa velikanska razlika. Vsak zaveden in trezno misleč delavec nepristranski
zgodovine Amerike, kdo je bil prvi j ^e ,>olj kakor za telesno hrano, je nost ki je oral ledine in mučeniško umi-,'otr°^ odvisen od svojih starišev gle- krajš
protestiram, naj se do
Willard, Wis. — Imeli smo 'ohcet'
na VVillardu. To je za taj kraj nek .j izrednega, ker jih je tako malo. Dne
Albin Za-Albin Za-i-.o venskega misijonarja Rev. K. Zakrajšek. Zenm je zaposlen pri podjetju Ldi-Maria. Mr. Albin Za-
ral!!
Odločno
se k
de
je mladenič lepega obn svoje verske vzgoje, vzgoje sanja in plemenitega vedenja, z d >-svojega značaja, vzgoje in pouka £>ro šolsko vzgojo, ker je dokončal za življenje. Velik del svojega ži- višje šole v stanem kraju. Helena vi jen j a preživi, predno se sam prav-jPekolj pa je hči prejšnjega župana, zaprav zave velikih nevarnosti, veli-| torej iz ene najuglednejših drtJžin kanskih moralnih propadov, med!na Willardu. Svoja mlada leta fe katerimi gre.	.	prebila v Jolietu. " dekliška leta pa
Pojdimo v državno ječo. Stopimo!v Willardu. Helena je vzor madega I h kaki celici, kjer sedi v pisani obleki jdekleta, zato so jo tudi vsi ljubil i'^n
in
nestrankarski.
ve da so razdiralni nauki socijalizma, pogubosnosni za delavstvo in za cel svet. Njegov glavni nauk je namreč: " Vse poderimo. tem bomo začeli misliti, kaj bomo mesto tega delavci vidimo v tem nevarnost, da bomo s tem s;
Škodo, katere morda tisošletja ne bodo mogla več popraviti. Zato smo mi prepričanja: Svet potrebuje nujno reforme, toda ne krvave revolucije. Mi smo ljudje in ne divje zveri. Imamo razum, da z njim. d »segamo svoje cilje. Zver se kol^e, ker nima razuma.
Kar delavstvo potrebuje je samo.
1.	Edinosti in solidarnosti! Vsi v unije! Vsi v delavske zveze! Ko bo vse delavstvo združeno v en cil. bo vspeh takoj zagotovljen.
2.	Delavstvo hoče samo svojih pravic: toliko zaslužka, da bode delavec lahko preživel sebe in svojo družino.
3.	Tega zaslužka pa delavec noče zastonj, ker ve., da ga zastonj zahtevati ne more. ^Zato pa zahteva toliko dela in sicer stalnega dela, da bode vedno delal, da ne bode vsikdar v nevarnosti, da ga bode "bas'* kvital, kadar ga bo hotel.
4.	Delavstvo hoče imeti upogled v delovanje industrijca. Delav stvo hoče vedeti koliko naredi gospodarju, da ve, koliko ima pravico zahtevati plače.
In te osnovne točke morajo biti zvezde vodnice nas vseh delavcev v r.ašem boju.
Zato: slovensko delavstvo, delajmo za napredek naše delavske organizacije American Federation of Labor. Nikar se ne dajmo slepiti s kakim socijalistiškim separatizmom, stran jkarstvom! Stranjkarstvo je
T'roti rimsko-katoliški
veri naj se
za težkimi mrežami, kakor kaka ne-(čislali. Poročil ju
varna di
Je na Willardu
livja ali strupena zver — ctrrkvi s.v. Družine mlad človek. Poglejte njegov obraz. I Rev. K,-
azimir
>rat
Zakrajšek i
zenm< 1 ed pet«
poderimo., kar stoji! Po- absolutno nič ne piše m istotako ne MIa<i Je še. Morda komaj kaki 25 let. [sv. mašo. pri kateri je pela tukaj^na sezidali" Toda mi trezni proti drugim veram, ker s tem -e 1 enino gleda ven v beli dan. "Mort-|š^ska mladina. Maša sr fe končala" samo podrli in si pozročili !c neti sovraštvo.	lec," pravi ječar, ki ga nam pokaže. lepim nagovorom na ženina in ne-
Dosedaj sem videl v Prosveti !e proti veri naperjene članke in to-proti naši lastni veri. To se pravil samega sebe po glavi biti. Jenja naj se torej sovraštvo, potem šele bomo mogli reči. da smo vsi enakopravni.
Umestno bi bilo. da se kaj defi-nitivnega ukrene radi denarja umrlega S. R. Z. Ostalo naj se daruje revnim otrokom tu ali v domovini in naj se denar pošlje za mr. Kristanom. da bo lažje Italijane pregnal iz slovenske zemlje.
,Za Slovensko zavetišče naj bi se pričelo kaj delovati, saj za to je bilo že veliko govorjenja in tudi zapo-četo delo, toda vše je zaspalo. — Delegate na združevalni konvenciji čaka zelo veliko delo, skrbijo naj, da ga kolikor mogoče vestno opravijo. Pokažejo naj, da so res vredni zaupanja od članstva. Pozdrav vsemu
Gledalec ga prestrašeno pogleda in i vesto. Za druga je bil Joe Pekolj se ga boji. Kako je prišel ta fant tu Jr.. za družico pa Annie ZeIL Se-sem? Ali ni škoda tega mladega ži-' veda tudi običa jnega riža ni manj-vlenja? Kako srečen mlad mož, bijkalo. s katerim bombardirajo neve-morda lahko bil. Koliko dobrega biSsto po poroki njene prijateljice, lahko storil za se in za svojega! Po p« roki so s«
se vsi podali na Pe-
. jkoljev dom. kjer jih je pričakoval dober za j t rek. V
nik," imel
ej<
1 smo
<4gaspud ured-pravo kranjsko
škodljivo! Kedor danes deli delavstvo je njegov sovražnik. Kedor hočej članstvu S. N. P. J. — Štefan Jenko.
politiko pred kruhom, je delavski sovražnik.
Zato: letošnji Labor Day naj bo Labor day tudi za nas slovensko delavstvo. Dvignimo se tudi mi! Pometimo izmed svoje srede z raznimi izkoriščevalci! Proč z vsako politiko iz delavskega vprašanja! Jesti in kruha, to je prvo, kar hočemo. Začnim z delavskimi društvi in kljubi brez rdeče primesi! K*> bomo enkrat rešili vprašanje kruha in življenja, potem bomo pa šli korak naprej in se bomo posvetovali o politiki v naših vrstah.
Zato pa: živelo zavedno delavstvo! Živelo delavstvo, ki se ni dalo pobarvati z nikako barvo! Živelo delavstvo, ki ne gre slepo za vsakim sleparjem, temveč, ki' samo mislil Ki samo presoja, kedo ima prav in kedo ne!
Mi vsi pa naprej!
Opomba uredništva: J. R. Z., še ni umrlo, ampak še krepko živi. Glede denarja je bilo tudi sklenjeno, kako se naloži. Ali niste čitali konvenčne-ga zapisnika?
Glede člankarja K. T. B. ste pa v zmoti. Njegova satira ni namenjena duhovščini, ampak gre mar tistim "duhovnim bratom," ki zlorabljajo Kristove nauke v svojo- osebno korist.
K temu članku dostavlja urednik: Sedaj paxvprašamo: Kedo pa so
biznjega. pa tukaj gine... gine. Ali ni žalostno? Da. zakaj je tukaj? — Pojdimo v njegova mlada leta!
Te sam kriv. da je morilec, da je ohcet. Celega janca in prašiča je na tukaj? Ne! Vprašajte ga! Imenujte ^ažnju spekel Mike Podobnik,, po-mu mater ali očeta! Temen pogled magal pa n;u je Fr. Zupane. Kaj vas bo zadel Kletev bo izbruhnila,takega nimamo vsak dan na *"WiI-iza stisnjenih zok.. »Proklet!..." ^lardu. Mize so se šibile dobrih jedil, Da. revež je Mft izročen starišem, potic, kolačev in mesa. Tudi one~a ki so ga slabo vzgojili., ki mu niso|s "kikom" ni manjkalo, in sicer *mo dali podlage za življenje, za boje in imeli še prav dobrega na razpolago, nevarnosti, ki so ga srečale. Tudi ni Tudi rnuzike nismo pogrešali Za-našel izven doma prijateljev, ki bi to je skrbela godčeva harmonika, ga prav.vodili,, mu prav svetovali. Na njen cigu-iuigu se je vse vrtelo, Našel je dovolj pohujševalcev, na-jstaro in mlado. Neštevilni gostje so šel slabih ljudij. dobri se zanj niso;prihajali in odhajali pozno v noč. zmenili. In tako je padel. Rerež. In j Vsak je bil dobre volje, vsak se je tako je uničeno ne eno, sto in sto, dobro zabaval.
Novoporočenca gresta v Chicago, kjer si mislita ustanoviti svoj dom.
tisoč in tisoč mladih življenj.
Gorje svetu radi pobujšanja....!
Katoliška šola je boljša kot pu-blična za katolika ,ker daje katoliškemu otroku zunaj doma podlago za življenje. Ako ima otrok dobre stariše. pomaga šola starišen. Ako ima slabe, skuša vsaj šola nadomestiti, kar se doma zanemarja. Koliko tisoč in tisočč katoliških otrok
V	_	--------1 ...	V'j V.V ....
Želimo jima dolga leta in obilo sreče na poti novega življenja!
Naročnik.
Joliet, III. — Cenjeni g. urednik: Natisnite, prosim, teh par skromnih vrstic!
Dolžnost nas veže, da se na tem
je. ki bi bili končali v ječi, ko bi nej mestu prav iskreno zahvaljujemo bilo katoliške šole, ki jih je rešila !t Rev. Kazimiru Zakrajšek in Rev.
Benvenutu Winkler za prijazni
sprejem in tako neprisiljeno vljudnost o priliki našega obiska dtie 28.
avgusta, ko smo se počutili med nji-mu kakor stari iznanci.
Enako se zahvaljujemo tudi Mr Mihaelu Zeleznikar in Mrs. Blaj za tako nepričakovano postrežbo, vljudnost in trud, ki sta ga imela z nami.
Ker se nam zaradi pomanjkanja čr.sa ni bilo mogoče vsakemu posebej zahvaliti in se osebno posloviti, zato izrekamo vsem skupaj sedaj najprisrčnejšo zahvalo. Vas vse skupaj iskreno pozdravljamo ter Vam ostajamo hvaležni
Michael Ursich in družina.
jonov in Vojvodinci 200 milijonov kron. Sedaj pa išče vlada zopet posojila in sicer kar—15 milijard kron. smo pri nas bogati, pa samo na pa- VIada pravir da potrebuje te svote
JUGOSLOVANSKE NOVICE.
Med vojno—po vojni. Še vedno
pirju. Med vojno so nas hoteli na- za gradnjo železnice,, ki bo vezala sititi s samim papirjem, t. j. z raz- Bel"rad jadranskim morjem in za nimi izkaznicami, n. pr. za moko, odp]ačiIo dolgov pri Narodni banki
za sladkor, za petrolej, za usnje, za obleko. Po vojni pa zopet, kar dežuje papir za papirjem,, ukaz za
(kritje bankovcev) in starih državnih dolgov o kterih niti vlada nima pojma, koliko jih je. Ker pa je ugled
ČAST SLOVENSKIM DEKLETOM.
Kakor se nam sporoča, so tudi iz Forest City štiri dekleta stopile v samostan k sestram v samostan Presv. Srca v So. Chicago, 111.
Enako je stopila v samostan u-smiljenih sester, Miss Antonija Ko-renčan, ki je imela trgovino v Thorn asu \V. Va. Dobila je redovno obleko pretekli teden v Emmetts-burg, Md. Prejela je ime Sestra Maria Antonia in je stopila v novinci-jat v Seton Home wTroy, N. V.
Sestra Marija Antonija je zapustila očeta in sestro v Gormania, \V. Va.
Tako je letošnje leto jako veliko si venskih deklet stopilo v samostan, kar je jako lepo znamenje in je gotovo v čast slovenskim dekletom.
* * *
Za sedaj, kolikor smo mogli mi izvedeti, so sledeča dekleta stopila v samostan : Miss Uršič iz Jolieta, Miss Bahovec iz Chicage k Fran-čiskankam v Jolietu, 111., Miss Su-hadolnik iz Cleveland, O. župnije sv. Lovrenca k Dominikankam v A-Francisco, California k Križarkam v drian. Mich., Miss Petrič iz San X tre Dame, Ind.
Miss A. Korenčan k usmiljenim sestram v Troy, X. Y., S>tiri slovenska dekleta iz Forest City, Pa., katerih imena pa nismo mogli dobiti, k frančiškankam v So. Chicago. Dve sestri k Benediktinkam v Chicago, 111. Toraj skupaj devet deklet.
Tudi fantje niso zaostali. Imamo več dijakov po raznih kolegijih, ki se pripravljajo za duhovski in reci' vni stan. Tako je stopil s samostan naš dijak Mr. P. Hoge, ki je k« nčal pet let našega trančiškanske-l. . kolegija sv. Jožefa v Collicoon,
ukazom, odredba za odredbo, tako ^t^ ^^ liberalno—samostojne hočejo umirit: vznemirjeno politic- mike pri vseh držaVah tako pa-
re°da°ZraCJe' PraviČn°St je temClj~ del, nam nobena država neče na kre-
dit nič posoditi, kakor je to sicer
Še več, še več. Bivši demokratski Povsod običa'.'. "^f n,lora "aža minister liberalni poslanec dr. Voja država 2astav,t' dohodke- kl Jlh Marinkovič je ravnatelj Privredne iz sv°jih Podjet,J ,n se '».P050'1'0 (gospodarske) banke, minister dr. se bo dobil° le Protl na'v,s',m obre-Vlada Markovič pa ravnatelj Izvoz- stim" Tako bo drzava ZaStaV,la sv°-ne banke. Treba si zapomniti.	>e železnice in monopol, k, največ _ dohodkov prinaša. Kaj se pravi to?
Rekvirirali so prav po komunistično dva voza, seno in konje, vdrli so s silo v prostore Rafensberga, rekvirirali kočije, konje in seno, po-
Oni, ki potujejo v stari kraj, najbolje storfe, ako slede onim številnim rojakom, ki so do sedaj potovali skozi našo tvrdko in so bili skozin-
sedli na vozove in se odpeljali v skoz zadovoljni z našo postrežbo, o Mursko Soboto, ne da bi bili dali čemer pričajo mnoge zahvale in za-kake odškodnine, torej popolnoma hvalna pisma.
po vzorcu ruskih komunistov. Živijo Pišite po naš vozni red parnikov sokol! Olika pa taka, fant pa za nič. in druge potrebne informacije o pot-
nih listih itd
Dvojna mera. Na Vidov dan so Ravno tako se obrnite na našo
imeli sokoli izlet daleč doli v Sla- tvrdko, kadar pošiljate denar v stari vonijo, v Osjek. Prometno ministr- kraj Naše cene so vedno med naj-_
stvo jim je dovolilo,, da so plačali nižnjimi, ako ne najnižje, po državnih železnicah samo eno Tudi se obrnite na nas> ako imate četrtino vožne cene.—Šlo pa je pri- kak drug posel s starim krajem in
prosto delavsko, kmetsko ljudstvo	gotovo bodete zadovoljni z našo po-
na Brezje hi na Bled k Mariji po-	strežbo/
magaj. Romarji so na državni že- ZAKRAJŠEK & ČEŠARK, leznici Ljubljana—Otoče morali pla-	Slovenska banka
čati celotno karto. Južna železnica	?0 gth Ave	New York City.
Umrl je g. Franc Krek. župnik na Da bodo z našimi železnicami in to-Vranji peči. Rojen je bil 1. 1858. NT. bačnimi izdelki in drugim monopol -v. m. p.	.	nim blagom gospodarili in delali
Francozi, Amerikanci, Nizozemci, in Bog ve,, kdo še. Vprašanje je, če se bode izposojeni denar res koristno rabil? Vladne stranke ne pustijo nikogar blizu, da bi gledal v njihove račune. Seveda, če se vodijo računi tako, da podarijo 1200 milijonov turškim veleposestnikom in se vse druge vladne stranke debeli jo na državne stroške, potem je umljivo, da ne dopustijo nobenega vpogleda v ra čunske knjige. Vest pa taka!
Umrl je Ljubljanski stolni dekan preč. g. Matija Kolar. Blag mu spo min ! N. v. m. p.
Agrarni nemiri v Bosni. "Selo' poroča,, da je v Bosni med kmeti veliko nezadovoljstvo. Oblasti preganjajo s silo kmete z begovskih posestev, toda ti se zopet vračajo na svoje domove. Za božjo voljo, kam naj gredo z rodne grude, mar v A-meriko? Ker kmete ni mogoče drugače pregnati, jim zažigajo strehe nad glavo. — To sb 4'dobrote," ki so jih samostojneži naklonili bosanskim kmetom!
Država bo -razdeljena po načrtu vlade na 20 pokrajin. Vsaka pokrajina bo obsegala 700 do 800.000 prebivalcev. Mesta z več kot 100.000 prebivalci bodo tvorila posebne o-blasti. Srbija bo razdeljena na osem, H r vat ska na štiri, Slovenija pa na dve oblasti. S tem je avtonomija Slovenije za enkrat pokopana.
Za ljudsko korist. Veliko zanimanje je za železnico: Kočevje-Brod, ki nas bo vezala z Reko. Prerekamo se, kje naj teče. vsak si želi v bljižini železno cesto, ki nas bo ve
Pretepaška sokolska banda. V
kot zasebno (židovsko) podjetje, je dovolilo enim kakor drugim jednako polovično vožnjo. Potem pa ljubi partajično (pristransko) mačeho!
NAROČNIKOM".
Z "Labor dayom" smo mislili začeti z večkratno izdajo Edinosti, po trikrat na teden. Dali smo pa na glasovanje našim naročnikom in zastopnikom in veliko nam jih je odgovorilo, da naj bi se za sedaj še počakalo, ker so preslabe delavske razmere, da bi se začelo s kako tako stvarjo.
Tako bomo še počakali nekoliko tednov. Upamo, da se bodo v najkrajšem času delavske razmere Splitu (Dalmacija) so se sešli katol ^boljšale in tako nam bo omogoče-dijaki, da se tam posvetujejo o last no> narediti velik korak naprej, ni verski poglobitvi ter o izobraže- J)o tcdaj pa prosimo prav lepo valnem delu med ljudstvom: človek. vse naže dcFedanje naročnike in pri-ki ima le trohico (»like in dostojnosti jatelje naj pridno agitirajo za list,
sebi, tujce pri miru pusti
in dostojnosti liberalci in sokoli še lavstvo pojma nimajo. Svobod. "Nov list" je pozdravil katoliške dijake s sledečim preklinjevanjem : "Bodi pre kleto, črno seme. Bodite prokleti, verni sluge in janičarji sovražnikov našega naroda. Bodite prokleti—iz-rodki in poturice. Bodite prokleti črni in dvoglavi orli." Gruče sokolov so se zbirale po cestah, oboroženi z revolverji in batinami ter napadali
(med 15th & 16th St:)
NE PREKORAČITE NOBENE MEJE.
Ako prestopite predpisane meje hitrosti, Vas bo kaznoval sodnik, ako pa prekoračite meje v vživanju, Vas bo kaznoval lastni želodec. Znaki tega stanja so: občutek utru-jenoti in onemoglosti ter pomanjkanje veselja do kakoršnegakoli dela. Želodec ne more opravljati svojih dolžnosti in morate mu pomagati. da odstranite posledice čezmej-nega uživanja. Najboljši pomoček je Trinerjevo grenko vino. To sredstvo bo čistilo in izpraznilo Vaša čreva, ne da bi oslabilo Vašega telesa. bo poostrilo prebavo in pospešilo dober tek. Kot okrepilno sredstvo bo odstranilo občutek obteže-nosti. utrujenosti in potrtosti, kar je
-če ne pozdravi—vsaj da ga |)0m0 kolikor mogoče razši-lVfe PosIedica v črevesju nakopiče-i. Toda o kakšni oliki r*i 1 i med vse slovensko ameriško de-| mh toks,nov- Vprašajte svojega lekarnarja ali prodajalca zdravil tudi
__Uredništvo.
SRŠENI.
Peterček Zgaga, kako je origina fist;
j za druga Trinerjeva zdravila! Za revmatizem. ki navadno vedno spremlja spremembo letnega časa. za
len! V Rstu "Sedanjost" ki je ko	nenrn1pr-:(1 f t 1 • *	' .
-- , . , . . _ . , .. ,	neuralg'Jo. oteklino, utrujene mi-
maj pričel izhajati je Petrček cital	šice itd. nj boljšeRa ^^ kakQr
v stev. II. na strani 46. kako je jaj	Trinerjev Liniment. Mr. B. Vietti
zala z morjen. Kot znanq, se dela »deležnike dijaškega sestanka. Me-zlasti na to, da se potegne od Ko- ta1i so klanje kamenje ter jih do čevja čez Banja loko. in na Brod-; dvajset ranili, £ele ko se je zbrala Moravice. Veliko korist bo dala že-'l>rotl niim ve^Ja četa katol. dijakov,
carica iz Ribnice samostojnežu pri-pisovala krščansko, judovsko, turško vero. Hitro je ta novico Petrček preplankal in jo natvezil čikaškemu časnikarju K. Ali je Petrček že tako na koncu z gradivom ? Mu bo treba priporočiti boljše vire.. .
nam je pisal iz Reddinga, Calif., dne 4- avg. 192i/.: „Poiskusil sem Trinerjev Liniment in sem spoznal, da je najboljši izmed vseh, kar sem jih kedaj rabil, Vsem svojim prijateljem ga prav toplo priporočam."
KRIZA.
Zaradi obstoječe krize v amerišk
J
J KOSMAGH
leznica zlasti siromašnim okrajem' Jtm Je "padel pogum in so se po-1	^^^^^^^^^^
od Kočevja do Delnic. Na sejo je'^rili. ^uJe se> (la namerava dr. Že- industriji bo to jesen odpotovalo v) I.8°4 W. 22nd St., Chicago, 111. prihitelo mnogo interesentov. Pri- r-'av tud>' v Ljubljani ustanoviti take stari kraj veliko takih rojakov ki za) Roiak°m se priporočam prj nakupu
pretepaške bande, ki bodo napadale i enkrat niso mislili na odhod.
čaiovali so posebno poslance vseh strank. Obetali so se trije. A glej.
V. in je bil preoblečen v fran-tna dan seie Je vstopal koristi okra-
raznih VARNIŠEV,
či>kanskem redu, komisarijata sv. Križa v Patersonu, X. J. Ali jih je še kaj več? Zanimivo bi bilo izvedeti in prosimo vse, ki bi vedeli za imena
vseh družili sestra in študentov in redovnikov, da naj nam blagovole 1 š.enie mož ~ "samostojnežev ..	"	ljudsko korist. Se poznamo!
jev samo posl. SLS. g. ?kulj. Mi-i nister—birt Pucelj je imel čas in avtomobil za veselico v Dolenji vasi, ni pa imel ne bencina ne volje zaL sejo v Kočevju. Tako je pač navdu-mož — "samostoinežev" za
mirne ljudi. Smo radovedni kakšna Oni rojaki, ki gredo sedaj v stari,	BARV' VAKNISEV, ZELEZJA,
uniformo po pred to bando nosil po >raj in se v teku šest mesecev vrnejo	KLJUCAVNIC IN STEKLA.
v Ameriko, niso smatrani za nove	Prevzamem barvanje hiš zunaj in zno-_ _. ..	traJ» pokladam stenski papir.
• j Priseljence m jim zato ameriške o-	Najboljše delo, nanižje cene.
Iz Prekmurja bla sti ne delajo nikakih ovir pri po	Rojaki obrnite se vselej na svojega
1 ' imeli vratku,	— . . - rojaka!
celem svetu znani dr. Ž rjav?
so
Chicago, 111. — Jako mi je pri srcu'
Zopet 15 milijard. Pred par meseci je dobila država od bank na po-
napredek našili pravih delavskih H- j sodo _> milijardi kron in sicer so ji stov, in silno želim kot vaš dolgoletni zastopnik, da bi napredovali. Sedaj imamo slovenski delavci samo Vaše liste, ki se potegujejo za
posodili Hrvati 1060 milijonov„ Slovenci 400 milijonov, Srbi 340 mili-
Sokoli-komunisti
se poroča: Dne 10. julija sokol," v Murski Soboti javni nastop, katerega so se udeležili še tudi dol-njelendovski "stari" sokoli. Pot od Lendove do Murske Sobote je dolga. železnice ni. peš niso marali iti. kajti potovati hočejo "nobel." Kaj torej storiti? Mislili so si pač, najboljše je da se vzame tam kjer se kaj dobi. Hajd na delo!
naše pravice in za naš delavski napredek/ Seveda marsikaj bode treba še spopolnfti.^ Ko ste naznanili, da bi povečali E-ainost, sem se zve-selil in sem šel tudi okrog svojih prijateljev, ki so naročniki Vašega lista in smo se pogovarjali, kako bi bilo najbolje. Večina je rekla, da bi bilo treba nekaj storiti, ker list je premajhen. Toda ker poznamo vaše težko stališče, smo pa mislili, da bi se najprej agitiralo, da bi bilo več naročnikov. Zato sem mislil, da Vam bom0to le svetoval: da dajte sedaj delati na to, da se število naročnikov pomnoži in da bo več podpore. List brez veliko naročnikov ne more shajati. Sedaj so delavske razmere tako slabe, da se bojimo zime in kaj bo še prišlo. Vsak, ki ga vprašam, da bi se naročil na list, pravi, da bi se zelo rad. pa da ne dela ali pa slabo dela. Dajmo skušati najprej list razširiti in potem, ko se bodo delavske razmere zbolj-šale, ga boste pa povečali in večkrat na teden začeli izdajati.
To je moj nasvet.	M. Zt
Prepričajte se!
Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike.
Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po naj zmernejših nah.
ce-
Vsem «e priporočam.
emeceK
FOTOGRAFIST
1
1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, ML
PHONE: CANAL 2534.
■	■■ B -	I
DVE LETI DELA IN VSPEHA.
19J9--1921
Ob nastopu meseca avgusta je imela tvrdka ZA-
KRAJŠEK & ČEŠARK. za seboj leto trdega dela
in pa tudi vspeha.
Okrog .. avgusta 1919 je njen ustanovitelj Leo Zakrajssek prišel v New York iz Milwaukee, Wis sam si izposloval potrebna zastopstva, odprl urad m se lotil dela z zavihanimi rokavi v zavesti da točno, pošteno in vstrajno delo mora prinesti vspeh.
V	teku dveh let je ta tvrdka odpremila v Evropo nad petnajst sto potnikov, nad petato potnikov je prišlo z njenim posredovanjem iz starega kraja m blizu tristotisoč dolarjev je bilo poslanih skozi njo.
V	dveh letih /Je iz skromne potniške pisarne postalo bančno podjetje, ki posluje pod državnim nadzorstvom in ima svoje direktne bančne zveze z Ljubljano, Mariborom, Zagrebom, Trstom in Dunajem.
Za tak rekord bodi v prvi vrvsti izrečena zahvala številnim prijateljem in zagovornikom.
Na podlagi dosedanjih pridobitev pa je ta tvrdka danes bolj kakor kdaj prej v stanu biti na službo onim, ki:
ki potujejo v domovino;
ki *5ele dobitt" svojce iz starega kraja ter onim, ki hočejo poslati denar v stari kraj, kakor tudi
onim,
ki imajo kake druge posle s starim krajem. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na:
Zakrajšek & Cešark
SLOVENSKA BANKA
70 Ninth Ave. Cmed 15th in 16th St.) New York, N. Y. TELEFON: Watkins 7522.

/
=
==
Tedaj se je Janez ozrl pod strehasto zavezano Ančkino ruto. Oči so ji bile vse solzne. Janez je zardel, kri je začutil v licih. S težko roko je segel v razmršene lase, da bi prikril, kako ga. je bilo sram trde besede. Ančka je pa vedela, da ne ustavi solz, in se je zato okrenila ter odšla, ne da bi zajela samo enkrat. Janez je zajemal počasneje, od žlice se* mu je pocejalo na mizo, ker se mu je tresla roka. Čakal je Ančke in pripravil besedo, da se opraviči. Toda ni je dočakal. Zato je postavil žlico na mizo, Se vstajajoč s klo-^ pi prekrižal, vzel klobuk, ki je ležal znak na klopi, in prijel za kljuko. Špela je sunila sosedo in ji pokink-nila. Kmalu so zastale še druge žlice, spet je Špela odmolila in družina se ie razšla.
"Stopi mi po polič vina," je velel Mokar ženi. ko sta ostala sama.
"Vidiš, takole je„ kakor sem rekel. Sedaj si sama videla. Kar trpeti ne morem takih rilcev — hu, ženska, to je strup — strup —"
Nagnil je čačšo in jo izpraznil v dušku.
4'Ljubi moj, nikar tako ne govori !" Dosti se je Mokarica zatajevala, da je mogla govoriti mirno.
"Nikar tako! Kako naj ? Saj imaš vendar oči in ušesa."
Gospodar si je natočil in'začel hoditi gor in dol po sobi. Roke je držal na hrbtu,, široka pleča so se mu upognila in oči so gledale v špranjo na podu, po kateri se je vračal sem in tja ter poslušal ženo.
"Imam oči, ali moje včasih več vidijo in bolje kakor tvoje, pri takih rečeh namreč. O gospodarstvu in kupčiji nič ne rečem, da ne boš navsezadnje še name hud. Več vidijo, pravim. Ti sodiš, da je Janez zato jezen, ker ne more plačati. Nekoliko ga že tare tudi to, gotovo, ali mora biti še druga kljuka vmes. Najdem jo, tako ti povem prav gotovo jo najdem. Ti se pa nikar ne jezi, lepo besedo daj Janezu, ko ni nate hud in ne ti nanj."
"To je res od sile; ;gospodar torej lazi za hlapci." Mokar je udaril z nogo ob tla in hodil spet po špranji in ni nič pogledal žene.
"Je res žalostno, toda tako je dandanes. Ponudi mu še enkrat, takole v šali mu reci; zakaj Ančka in Janez se imata tako rada—in je prav, da Še imata, ker sta rojena drug za drugega—tako se imata rada, da se ne bosta nikoli pustila. In zato je zanja in za nas prav, če se naredi, kakor sem rekla."
Mož je stopil k mizi in si dolil v kozarec. Potem je šel nazaj sred sobe in nič ni odgovoril. Ona je po-molčala in s prstom grabila na kupček drobtinice, ki so bile raztresene po mizi.
"Ali je na mali Ledini že dose-jana ajda?" se je on hipoma ustavil ;n pogledal ženo.
4'Popoldne zavlečeta !" '
Tedaj so se odprla vrata, in Špela je pomolila glavo v hišo.
"Krava se pripravlja!"
"Sava?" se je Mokar naglo ozrl. Oči so se mu zasvetile.
"Kje je Janez?'" je vstala Mokarica in šla k vratom.
"Pri njej!"
"Potem je vse prav."
Špela je zaprla, Mokar si je opasal višnjev predpasnik in zavihnil rokave.
"Poglejte, kašna telička!" je vzkl-knil Janez, ko' je gospodar odprl hlev.
"Če! Hvala Bogu in sv. Štefanu!" je izpregovoril Mokar in čelo mu je bilo brez gube in ves obraz veliko veselje. Tudi Janez ni imel več klobuka postrani.
"Ne veste, prežvekovala, je medtem ; da, Sava, to je živalca. Najboljša! To sem vedno trdil. Je za vse: za mleko, za teleta in ješča kot uš."
"Ali me je treba ali me ni?" se je oglasila Špela zadirčno in stresla koš suhe stelje pod kravo.
"Le pojdi, popazim sam!" ji je velel Janez, pomaknil gospodarju stolec in gledal teličko, ki je ležala zvita v klopek in trudna odpirala oči.
"Janez, ko sva sama, kaj ti je bilo danes pravzaprav?" je začel Mokar in sedel na stol.
Hlapec je potegnil klobuk spet na oči, pobrskal z vilami ponepotreb-nem po stelji in odgovoril:
"Kaj bi mi bilo? Nič."
"Nič, nič. Posebnega gotovo nič. Ali poznaš me, da me peče, če se družina takole kuja, kot ste se danes, in človek ne ve, zakaj. Če je kaj napak, saj se popravi. Zakaj sem pa gospodar, kajne?"
"Saj nič ni, prav nič." Janez je postajal nejevoljen in se je umaknil prav v drugi konec hleva, kjer je brskal in pospravljal po jaslih. Mokar je molčal in gledal Savo in teličko. Ko se je Janez spet vrnil, je izpregovoril: :
"Ta ne bo za mesarja, kaj? Redili je bomo."
"Redili," je odvrnil Mokar kratko in slonel s komolci na kolenih. Janez je čutil, da se zdi gospodarju za-malo, ker mu ni razodel po resnici. Zato sta oba molčala, dokler se ni ogl asil gospodar, kakor bi se nena-l doma nečesa domislil:
"No, Janez, kakor je telička lepa in izvrstnega plemena, če si volje, kot sva se snoči menila, pa naj bo tvoja." Gospodar se je vzravnal in pogledal hlapca. Ta je slonel na vilah, oči so se mu pasle na lepem mladičku.
"Lepa je, zares je lepa. samo, saj veste, takole sem preudaril, da mi ni treba ne kajže, ne ženske in ne telice — nič mi ni treba, pravzaprav." ; »fi 'V ~ ?
"Je tudi pametno, jaz sem le omenil, in nič ne ponujam. Vsak naj sam premisli. — Torej boš ti pri kravi, kajne?"
"Seveda."
Gospodar se je še enkrat ozrl na živino in šepetal blagoslov. Še preko dvorišča je zadovoljen kimal in šel takoj k ženi.
"Da bi te, to je telička!"
"Je Špela pravila."
"Janezu sem jo ponudil v rejo, kakor sem ti pravil, pa je ne mara."
"No, lepa je ta."
"Pravi, da mu ni treba ne ženske, ne kajže — nič. Jaz sem tega vesel."
"Tudi jaz bi ne bila žalostna,, ko bi ne vedela, kako je. Oh, moški, sami sebe ne poznate."
Mokar je skomizgnil z rameni, vzel koledar in zapisal dan, kdaj je
-Kl)l_
od Save dobil telička. Ona' je šla v kuhinjo, kjer je Ančka pomivala. Ruta ji je visela še bolj na oči in nič ni pogledala mame. Ta je odklenila omaro, odrezala kos pogače in nalila vina.
"Na, tole nesi Janezu, ki čuva pri kravi!"
Ančka je hitro popustila pomivanje, si otrla roke in segla po steklenici in pogači. Vse to je storila kot človek, ki uboga brez premisleka na prvo besedo. Šele sedaj se je spomnila, kam da jo pošilja gospodinja in vsa se je zbegala. Prigrizek je postavila nazaj na mizo in izpod rute pogledala gospodinjo.
"Nič ne glej in pojdi," je rekla Mokarica ter zaklepala omaro.
"Mama, ko je tako hud name!",
"Kaj bi bil hud, nič ni hud, sitni ste, vsi ste sitni, samo da naju dražite. Križ božji z ljudmi! Nič se ne obotavljaj. Ne bo te ugriznil, ne!
Ančka je odšla, gospodinja je gledala za njo skoz okno in se muzala, ko je videla, kako si je Ančka s predpasnikom brisala oči.
"Moj Bog," je premišljevala Ančka spotoma, "kaj naj mu rečem?
—	Nič. — Kar postavim mu tja Ali mu pa vse povem. — Če bi pa zarežal nad mano — ne — kar tiho bom. — Toda v takem ne živim več
—	vseeno —"
Preden je Ančka mogla kaj skleniti. je bila pred vrati in jih je odprla.
Janez je sedel na stolčku, klobuk je ležal poveznjemn pred njim na tleh.
i
PRODA SE
i ■■ T/
—

" Janez, tole so ti dali mama, kam
ti postavim ?"
Janez je naglo vzdignil glavo in se ozrl, kakor bi ga kdo poklical iz
spanja.
"O," se je ves vesel začudil. Ali naglo je izpremenil glas, kakor bi se bil donbisljl, da ne sme biti prijazen, in je nadajeval resno, skoro malomarno: "Deni kamorkoli, morda semkaj na pomivnik."
Ančka je postavila, kakor ji je velel. Janez se je premagoval, ali kljubtemu jo je pogledal odspodaj pod ruto in je videl njene objokane oči.
"Zakaj jokaš, Ančka?" Sam ni vedel, kdhj jo je prijel za roko.
"Zakaj si tako hud name?"
Ančka mu je izmaknila roko in poiskala robec, ker je jo silil jok.
"Saj nisem hud, samo žalosten sem, tako žalosten, ne veš, kako."
"Kaj se ti je zgodilo?"
"Nič, ampak kar mislim, narav-
nost ti povem, tako mislim,
ti koga drugega--"
"Janez!" je kriknila Ančka odk no in bolestno. Janez je vstal stolca. ^Zrla sta drug drugemu v in molčala.
(Dalje prihodnjič.)
fc ■
TINKO ARB A NAS
CVETLIČAR IN
vsakovrstnih
cvetlic IN
PRODAJALEC
ROŽ.
Izvršujem vsakovrstne pogreba* vence. Pri meni dobite najlepče šopke za ženitovanje in druge slavnostne priredbe. Priporočam se Sloven* cem, kakor tudi vsem Hrvatom ia Slovanom v Chicagi in okolici. X3SO West xftth St.. Chicago, lit Phone: Canal 4340.


MLEKARNA
v okolici, kamor se naseljuje slovenski narod. — Telefonirajte Rockwell 9215.
JUGOSLOVANI
ki nečejo pozabiti svoje matere in svoje družine ji morajo poslati
DENAR predno nastopi" zima in beda.
Kadar pošiljate denar obrnite se name po cenik. Pošiljam
Krone—Dinarje—Dolarje
po najnižjih cenah. Prodajam šifkarte.—Opravljam vse bančne posle.—Sprejenam denarne Uloge in plačujem 4 proč. obresti.
EMIL KISS,
BANKIR 133 Second Ave.. New York.
John Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
«•17 ST. CLAJR AVSMUX CLEVELAND, O.
se priporoča aa aaknp JMstaJa MO
®©ffxg)®®®®®®®®®®®®<S
Prijatelj delavca
PAIN EXPELLER
Trorniika znamka reg. ▼ pat. nr. Zdr. dr. Slaven že več kot 50 let.
Glejte za tvoralško znamko SIDRO.
POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE!
ALPENTINKTURA je najuspešnejše na svetu za rast in proti izpadanj« las. Alpenpomada za brke ia brado; kurja očesa in bradavice ▼ 3 dneh popolnoma odstranim; revmatizem v 6 dneh popolnoma ozdravim. Bra-slintinktura od katere postanejo sivi lasje popolnoma nattsrni. Rane, opekline, potne noge in za druge bolezni imam jako uspešna zdravila; pišite po cenike, pošljem Vam jih zastonj.
KRASEN KOLEDAR in žepno knjižico pošljem vsakomur zastonj, poiljite mi le $4 za poštnino. V potrebi ▼elja te knjižica vsakemu vec kot $10.00. —
JAKOB WAHCIC
6702 Bonna Ave., N. E.	Cleveland, O.
W. Szymanski.
Vodim uspešno že tri-in-tride-set let svojo dobro založeno trgovino z raznim pohištvom. — Vsak, ki poizkusi pri meni, je moj stalen odjemalec. Tako boste tudi Vi. ako le enkrat poizkusite in se prepričate o kakovosti mojega blaga. V zalogi imam najfinejše postelje, naslanjače, kuhinjsko pohištvo in sploh vso pohištveno opremo.
Predno si kupite pohištvo drugje pridite in oglejte si mo-
jo trgovino, ki na razpolago.
je Vam vedno
Se priporočam vsem Jugoslovanom!
1907 BLUE ISLAND AYE.,
CHICAGO, ILL.
PHONE: CANAL 597.
i k
S«



ripravite se za neodvisnost
-1» *
* * + +
i *
+ + + + +
ODPRL SEM NOVO
ZDRAVNIŠKO PISARNO
na
1849 West 22nd Street
(nad tiskarno Edinosti)
CHICAGO, ILL.
V prvem nadstropju.
In se tem predstavljam vsem cago. Uradujem za sedaj. HOURS: 9—10 A. M,
cenjenim rojakom v Chi-
DR. J. E. URŠIČ. 2—4 and 7—8 P. M.
* * * ♦ * * + * * * * + + *
Vama banka, kamor nalagate svoj denar.
Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank.
Čim prej začnete, prej sfe vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na b~nki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni.
Conservativna in varna banka. Ima vse ban- _ čne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijo- '' nov dolarjev.
KASPAR STATE BANK
BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET i f
Da ugodimo onim, ko ne morejo priti med deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta ban- < f ka odprta ob pondelkih in sobotah do pol devetih zvečer.

\