I.elo IV. — december 1981 Izhaja vsakega 20. v mesecu St. 40 - iiudoisce D-Per 582/1981 COBISS glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Od urednika, za Novo leto Pravijo, da je že spet naokoli! Kaj? LETO vendar! No, pa še res je; in kaj potem? Ja, napiši uvodnik, kot mu v časopisnem jeziku pravijo, hm, kako zveneč naslov. Da, na seji uredniškega odbora so mi rekli napiši »uvodnik«. In jaz kot discipliniran član tega odbora sedem za mizo ter začnem pisati. Pisati pravim. Pišem in pišem, uničujem papir; saj res čisto na tiho naj vam zaupam, da imam že poln koš tega mojega pisanja, čisto zares, pa ne povejte tega nikomur, sicer pa saj imamo organiziran odkup starega papirja. Malce čuden uvod boste rekli, pa uvodnik v novoletno številko vašega UTRIPA. Res, dragi bralci, toda kaj naj vam napišem? Naj vam želim srečo, to že„ samo jaz bi vam jo rajši dal. Ali mogoče naj govorim o težavah v preteklem, pardom skoraj preteklem letu, o stabilizaciji, o dosežkih, neuspehih; gospodarskih mislim. Bi že pa kaj, ko to ne bi nihče bral, porekli bi, glej ga piše o nečem kar že vrabci čivkajo po drevesih, ali pa na strehi, kakor pa. hočete. Naj rečem kaj o kmetijstvu, ker je v tem času izredno akualno, pa ne zaradi politike, ampak zaradi kolin, ja pa še res je, saj se za Silvestrovo prileže domača pečenka, pa kak literček domačega vinca, pa ..., da, kmetijstvo, ne tega so nas tako že polna usta. Ja, kaj pa cene...! Da dragi bralci UTRIPA v novem letu 1982 vam želim, veliko uspehov, zdravja itd----pa nizke cene! Ojoj že čujem kako godrnjate, stiskate zobe, žvižgate, preklinjate, no pa še kaj. Oprostite zaneslo me je, upam. da mi niste za- merili, saj nisem kak zvezni funkcionar iz ZIS. Lahko vam pa pripovedujem o delu. Da o delu, da bi morali več delati, da bimorali biti bolj produktivni, da bi morali... skratka delati je treba, pa čeprav za vsako ceno, saj gre tako vse v izvoz. »Ti pa tiho bodi,« mi reče nek glas, »saj pišeš uvodnik med službenim časom, pa še plačo imaš za to pisarijo!« Ja pa še res je, samo oprostite, ne pri UTRIPU. Da, da pravim ni važno, kaj delaš, važno je, da si za to plačan! »Čvekač,« pravijo ostali člani uredniškega odbora, »klatiš neumnosti, tega članka — uvodnika že ne bomo objavili!« »Zelo mi je žal, tovariši boste ga!« pravim jaz, hm, naj se ve kdo je član, ki nadomešča glavnega in odgovornega. Avtoriteta pa taka, res, saj vidite, da je članek objavljen. No zdaj še pa nekaj resnega. Mogoče se vam bo ta uvodnik zdel čuden, mogoče se bo nekdo še nasmehnil, veliko od vas ga sploh ne bo, pa vendar, včasih kdo še prebere kakšno oslarijo, resnih zadev pa tako ne bere nihče, ali vsaj tisti, ki bi jih morali ne. In kaj naj vam porečem na koncu tega mojega »uvodnika«. Naj za spremembo ne rečem ob NOVEM LETU nič, ampak samo to, želim vam vse tisto kar si sami najbolj želite, kajti sreča je minljiva, pa vendar si jo lahko ustvari vsak človek samo sam, kakor kdo!? Pa še to naj rečem, največja sreča je biti človek in poznati sočloveka! Hvala, ker ste me »poslušali« pa SREČNO! Vaš urednik * * * * * * * * * * * * * * * * Vsem delovnim ljudem in občanom želimo srečno Novo leto 1982 Skupščina občine, IS in DPO * * * * * * * * * * * * * * * * ********************************************************************************************** Od tu in tam Tudi letos smo se v občini Šentjur odločili za skupno poenoteno otroško novoletno praznovanje. V ta namen naj bi delovne organizacije prispevale po 80,00 din na zaposlenega delavca. Tak znesek pričakujemo tudi od delovnih organizacij za naše občane zaposlene v sosednjih občinah. Nekatere delovne organizacije so že poslale svoje prispevke, vendar je zbranih sredstev še malo, zato pričakujemo, da bodo prispevki prispeli pravočasno, da bi lahko dobilo darila vseh štiri tisoč predšolskih in šolskih otrok v občini. V vrtcih in šolah že pripravljajo programe, na katere bodo poleg vključenih otrok in šolarjev povabljeni tudi vsi ostali otroci, ki živijo v krajevni skupnosti, od drugega leta starosti dalje. Dedek Mraz tudi letos pri vrednosti daril ne bo delal razlik — vsa bodo vredna okrog 130,00 dinarjev, prilagojena pa bodo seveda različnim starostnim stopnjam, Šolarji višjih razredov pa se že samoupravno odločajo za trajnejša kolektivna darila, ki jih bodo lahko dalje časa uporabljali. * V soboto, 5. decembra se je regijskega tekmovanja »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti« v Žalcu udeležila tudi ekipa OK ZSMS iz Šentjurja. Ekipa je zasedla 8. mesto. Tekmovanja se je udeležilo 8 ekip iz regije. * V petek, 11. decembra zvečer, je voznik osebnega avtomobila Alojz Bohinc iz Mrzle Planine 19 na Planini pri Sevnici trčil v devetletnega šolarja Gorazda in Aleša Doberška iz Dobropolja ter po trčenju z nezmanjšano hitrostjo odpeljal proti domu. Pri trčenju sta oba šolarja dobila hude telesne poškodbe, zaradi katerih je Gorazd umrl kmalu po prevozu v zdravstveni dom Planina. Miličniki postaje milice Šentjur so pobeglega voznika izsledili po treh urah. Pri iskanju so miličnikom nesebično in požrtvovalno pomagali krajani Planine. * V noči med petkom in soboto (11., 12. decembra) so v eni od šentjurskih delovnih organizacij organizirali »kartaški turnir«. Med delovnim časom so se ga udeležili delovodja, čuvaj, kurjač in še eden delavec. Da igra ni bila dolgočasna, so na mizo postavili še liter vina. Turnir sta prekinila miličnika, ki sta prej neovirano prehodila celo delovno organizacijo, kar bi lahko storil vsak »nepridiprav«. Upajmo, da bo rezultate turnirja razglasila disciplinska komisija. * V soboto, 12. decembra, je v večernih urah zagorelo gospodarsko poslopje Ivana Gračnarja iz Kranjčiče 40. Požar je nastal zaradi slabe napeljave dimnika. Materialna škoda znaša okoli 1,5 milijona N din. Okoli 50 gasilcev iz Šentjurja, Prožinske vasi in Gorice pri Slivnici je uspelo požar lokalizirati, da se ni razširil na okoliške zgradbe. * V soboto, 12. decembra, je bil sejem rabljene smučarske opreme. Sejem sta organizirala TVD Partizan Šentjur in smučarska sekcija »Vojko«. * V nedeljo, 20. decembra, je bil na Kalobju zbor občanov, na katerem so razpravljali o problematiki v KS in o programu v KS za leto 1982. * V ponedeljek, 21. decembra je bila proslava dneva JLA v kulturnem domu v Šentjurju. Na proslavi so bila podeljena priznanja in napredovanja rezervnih vojaških starešin. Za razvoj malega gospodarstva Na pobudo IS SOb Šentjur in združenja obrtnikov Šentjur je bila ustanovljena Komisija za razvoj malega gospodarstva, katere predstavnik je tovariš Avgust OSET. Osnovni namen ustanovitve te komisije je, da bi malo gospodarstvo, ki predstavlja v občini pomemben vir dohodka, s pokrivanjem potreb občanov in dopolnjevanjem industrije čimbolje organizirali ter ga povezali z OZD v občini, obenem pa reševati osnovne probleme, ki se pojavljajo v malem gospodarstvu. V naši občini je bilo 23. 11. 1981 registriranih 256 obrtnikov, od tega 42 nosilcev popoldanske obrti. Močno izstopajo naslednje dejavnosti: avtoprevozništvo (77), gradbena mehanizacija (30), avto -taxi (6), medtem ko beležimo veliko pomanjkanje storitvenih dejavnosti za občane, kakor tudi nekatere obrtne dejavnosti za dopolnjevanje proizvodnih programov naših delovnih organizacij. Vzrokov za pojav deficitarnih in suficitarnih panog v malem gospodarstvu je veliko. Glavni vzrok so vsekakor velika investi- cijska potrošnja v preteklem obdobju in hitro dosežen efekt vloženih sredstev, mobilnost pri izbiri delovišča ter nizko zahtevana raven kvalifikacijske usposobljenosti. Razlog za slabšo razvitost cele vrste storitvenih dejavnosti so relativno nižja stopnja akumulativnosti, večji rizik, večja zahtevnost po vloženih sredstvih za obratovanje! poslovni prostor, osnovna sredstva, itd.), večja izahtevnost glede znanja itd. Precej slabi sta tudi vzgoja in pridobivanje mladega kadra, saj se število učencev giblje letno okoli 10. Vse te probleme je komisija obravnavala na prvih dveh sejah in nakazala nekaj rešitev, ki seveda ne smejo predstavljati zapiranja v lasten krog, temveč povezavo v smislu sodelovanja pri oblikovanju davčne, prispevne in kreditne politike. Le aktivno sodelovanje vseh nosilcev male obrti na vseh področjih družbenopolitičnega in ekonomskega delovanja bo ustvarilo boljše pogoje za hitrejši razvoj malega gospodarstva v občini. Drago Mackošek Udarniško delo v TOZD Cevarna Delovna organizacija Alpos je dosegala v letošnjem letu dobre rezultate na področju izvoza, kar še zlasti velja za TOZD Cevarna, ki se po deležu izvoza v ustvar/ jenem celotnem prihodku uvršča med večje izvoznike v SRS, hkrati pa je tudi najmočnejša TOZD po deležu izvoza vo bčini Šentjur. Da bi bil plan izvoza do konca leta realiziran, so v TOZD Cevarna po potrebi uvedli delo ob sobotah in nedeljah. V mesecu oktobru pa so se enoglasno odločili za udarniško delo. Po sklepu delavskega sveta s ga izvedli v štirih izmenah ponoči in dopoldan in sicer 16. in 17. ter 23. in 24. oktobra. Udeležba je bila popolna. Delavcem v neposredni proizvodnji so se pridružili tudi vsi režijski delavci TOZD in nekateri delavci iz DS skupnih služb, ki so pri opravljanju težkih fizičnih del prav tako dosegali in presegali normo. Doseženi rezultati so bili nad pričakovanji. 'Proizvedenih je biol 282 ton cevi za izvoz v vrednosti 122.000 $. Tudi s pomočjo te akcije je TOZD Cevarna v mesecu oktobru realizirala izvoz v vrednosti 54 milijonov din. Tako naj bi ob koncu leta znašal delež izvoza v ustvarjenem celotnem prihodku 25 %. Takšna akcija ne predstavlja samoprispevka k povečanju izvoza, ampak tudi prispevek k stabilizaciji, odpravljanju gospodarskih težav ter krepitvi zaupanja delavcev do družbene lastnine, ki jim je dana v upravljanje. Prav tako daje svoj prispevek k utrditvi notranjih odnosov. Podobnih akcij si želimo tudi v širši družbenopolitični skupnosti: J. Z. Prijavno - odjavna služba Občani, želimo vas seznaniti z obveznostjo o prijavi, odjavi ali spremembi stalnega in začasnega prebivališča. Po zakonu o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva (Uradni list SRS, št. 4/74) so občani dolžni prijaviti pristojnemu organu za notranje zadeve prijavo, odjavo in spremembo stalnega in začasnega prebivališča v naslednjih primerih: — vsaka preselitev na območju občine (iz ulice v ulico, iz naselja v naselje) — selitev iz območja ene občine v drugo — selitev v drugo republiko — selitev iz SFRJ v tujino. Stalno prebivališče in naslov stanovanja je treba prijaviti v 8 dneh od nastanitve oziroma spremembe stanovanja, odjaviti pa pred njegovo zapustitvijo. Občane stare manj kot 18 let so dolžni prijaviti oziroma odjaviti starši ali skrbniki oziroma tisti, pri katerih stanujejo. Kdor prijavlja stalno prebivališče, mora ob prijavi predložiti potrdilo o odjavi prejšnjega stalnega prebivališča. Stalno prebivališče je kraj,, v katerem se občan naseli znamenom, da v njem stalno živi. Tudi prijava in odjava začasnega prebivališča sta po tem zakonu obvezna. Začasno prebivališče je kraj izven kraja stalnega prebivališča v katerem se občan mudi ali začasno živi. Za- časno prebivališče ni potrebno prijaviti, če je občan pri sorodnikih na obisku do 30 dni. Prijava začasnega prebivališča mora biti podana v 24 urah po prihodu, odjava pa v 48 urah po odhodu. Za morebitne kršitve teh ob- veznosti je predpisana denarna kazen 500 dinarjev. V primeru izmikanja prijavi ali odjavi stalnega ali začasnega prebivališča je predpisana denarna kazen do 1.000 din ali zapor do 30 dni. Iz pisarne oddelka za notranje zadeve Programsko volilne konference zaključene V novembru in decembru so potekale volilno-programske konference v OO ZK. Na njih so člani ZK ocenili družbenoekonomske, samoupravne in politične razmere ter spregovorili o problemih, s katerimi se srečujemo pri svojem delu. Podane ocene so dovolj kritično in samokritično izpostavile slabosti delovanja komunistov : slaba disciplina pri udeležbi na sejah, neizjasnjevanje o posameznih stališčih, nepoznavanje vloge ZK v političnem sistemu, slaba idejnopolitična in akcijska usposobljenost. Kljub kritičnim ocenam je v večini sredin zabeležen določen napredek v delovanju osnovnih organizacij, boljše je poznavanje problemov v okoljih, kjer komunisti delujejo, aktivnost pri razreševanju problemov je večja, t vseh OO ZK je zabeleženo veliko prizadevanje za uresničevanje stabilizacijskih ukrepov in pogojev za boljše gospodarjenje. Nekaj je še osnovnih organizacij, ki se po svoji vsebini in idejnopolitični opredeljenosti ne ločijo od drugih DPO. Ponekod je vse preveč toleriranja in težnje po ohranjevanju notranjega navideznega miru, namesto da bi z odkrito kritiko opozarjali na nepravilnosti in našli ustrezne rešitve. Oborožiti se z znanjem je ena izmed osnovnih nalog komunista, zato bo potrebno idejno-politični in akcijski usposobljenosti članstva posvetiti veliko časa. Programe izobraževanja bo potrebno izdelati znotraj posameznih osnovnih organizacij kakor tudi na nivoju občinske organizacije ZK. Na konferencah so člani izvolili nova vodstva ter sprejeli okvirne programe za delo v naslednjem letu. Drago Mackošdk 45 let prve litijske celice 20. novembra 1981 je bila na Ponikvi proslava 45-letnice prve partijske celice v naši občini. Celica je bila ustanovljena 1936. leta v stari osnovni šoli na Ponikvi. -Strajner iz NUK Ljubljana, sin Maksa Rižnarja, Miran Rižnar — direktor Petrola, ter direktor muzeja revolucije iz Celja tov. Lah. Na proslavi je spregovoril Vlado Gorjup, ki je v svojem govo- Skupina predvojnih komunistov na proslavi Udeleženci na proslavi so bili predvojni in medvojni komunisti, predstavniki OO ZKS in vodstev DPO v občini. Od predvojnih komunistov so se proslave udeležili: Dušan-Saša Bole, Branko Babič, Milena- Korže, Albina Bole, in drugi. Kot predstavnik društva kmečkih fantov in deklet se je proslave udeležil Milko Podgoršek, od medvojnih komunistov so bili navzoči dr. Tine Lah, Ančka Korže ru orisal razmere pred vojno in se osredotočil na razmere na Ponikvi, kjer so v partijski celici delali Bole in Babič ter bili tesno povezani z društvom kmečkih fantov in deklet, z delovanjem železničarjev in se širše povezovali navzven z mariborskimi, celjskimi, drameljskimi komunisti. Po kulturnem programu je bilo tovariško srečanje v novi šoli, Slavnostni govornik tov. Gorjup kjer so mnogi obujali spomine na dogodke iz pred 45 let. Naslednji dan je bilo na krajevnem uradu v sejni sobi delovno srečanje članov za zgodovinopisje ZK in povabljenih gostov. Namen tega srečanja je bil dogovoriti se o pisanju zgodovine ZK od prvih začetkov delavskega gibanja in obdobja delovanja komunistov na tem območju. Na koncu so si vsi udeleženci ogledali sodobne hleve na Slomu in druge znamenitosti na Ponikvi. Obisk delovne skupine CK ZKS Pretekli teden je občino Šentjur obiskala delovna skupina CK ZKS, ki je v Skladu s programom dvodnevnega dela imela razgovore v nekaj OO ZKS. Uvodnemu razgovoru s člani komiteja CK ZKS, katerega namen je bil seznaniti delovno skupino z oblikami in načinom dela ter z oceno družbeno-čkonomskih in samoupravnih razmer v občini, je sledila akcijska konferenca z komunisti v OZD ALPOS. Razpravljali so o aktivnosti komunistov pri uresničevanju samoupravno sprejetih ukrepov za izboljšanje dohodkovnih in medsebojnih odnosov v tej OZD. Ocenili so tudi, v kolikšni meri so komunisti idejno in akcijsko usposobljeni za akcijsko usposobljeni za samostojno delo. V večernih urah je potekal sproščen pogovor o delu in aktivnosti članov ZK v KS Ponikva pri razreševanju krajevnih problemov in družbeno-politični angažiranosti članov ZK. Skupna ugotovitev prvega dne je bila, da se komunisti v vse večji meri aktivno vključujejo v razreševanje vsakdanjih težav, za usmerjanje v takšne akcije pa bo potrebna še večja aktivnost in doslednost. Naslednji dan se je delovna skupina srečala s komunisti v OO ZKS TOLO in v upravnih organih SOb Šentjur. Vprašanja o problemih družbenega sistema informiranja z vidika potrebe po racionalizaciji oz. zmanjšanju administracije, vloga glasila ZK Komunist in problemi pri oskrbi z repromaterialom ter možnosti samoupravnega povezovanja s poslovnimi partnerji, so bile teme dopoldanskega razgovora. Na posebno željo delovne skupine CK ZKS so obiskali še Kmetijski šolski center, ter s člani ZK spregovorili o pomenu in vlogi izobraževanja na tem področju. Ugotovitve, da bo potrebn na tem področju vložite veliko naporov tako v samem procesu izobraževanja kot v vključevanju mladih, bodočih kmetovalcev o članstvo ZK, so se pokazale za pravilne že na popoldanski akcijski konferenci OO ZK Kmetijskega kombinata, saj je na področju kmetijstva še veliko odprtih in nerešenih vprašanj. Zavedati se je, da je proizvodnja hrane v naslednjem obdobju na prvem mestu, zato je aktivnost v tej smeri potrebna in nujna. Skupna ocena ugotovitev iz vseh navedenih pogovorov bo podana na seji občinske konference ZKS, katera se bo predvidoma udeležil tudi predsednik CK ZKS tovariš France iPopdt. Mackošek Drago Ne pozabimo! Prva osnovna šola na našem področju med NOB Tudi med okupacijo smo izobraževali v naprednem duhu naše najmlajše Prva partizanska osnovna šola na Štajerskem sploh je nastala junija 1944 v Henini, kmalu za tem v Jur kloštru, Planini, v Št. Vidu, Pilštanju, Prevorju, Dobju, Razborju, Podgorju, Kozju, Za-bukovju, Sv. Antonu, Pečicah, Kalobju in Podrebri, tako da je bilo do konca istega leta 15 šol s 33 oddelki z nad 1400 šolarji. Pri šolah so sodelovali roditeljski sveti. Ustanavljali so pevske zbore v Jurkloštru, na Planini, v Gorici pri Rajhenburgu in Zagorju. Na partizanskem miitngu v Št. Vidu pri Planini je nastopila okrožna igralska skupina s Klopčičevo enodejanko Mati. Uveljavila se je tudi amaterska igralka skupina iz Jurkloštra. Na Planini so ustanovili prvi Dom Ljudske prosvete s knjižnico in čitalnico, v njem pa so imeli svoj sedež god-b,a pevski zbor in igralci. Pod vtisom partizanski zmag je skladatelj Radovan Gobec julija 1944 na Bohorju skomponiral udarno himno Bohor žari, Le naprej, Odred kozjanski! in Pesem o svobodi. J. K. in B. B. SZDL pred zahtevnimi in odgovornimi nalogami v letu 1982 Socialistična zveza je na svoji letni programsko volilni konferenci, ki je bila 26. 11 1981, ocenila svojo uspešnost delovanja. Program dela, ki si ga je zadala konferenca s svojimi organi, je bil skoraj v celoti uspešno realiziran, le nekaj nalog se bo preneslo v naslednje leto. Ocena posameznih vsebinskih oziroma tematskih področij dela je bila objektivna, a hkrati kritična, saj bi v nekaterih primerih bilo mogoče narediti več. Seveda pa ob takšnem pregledu nalog, ki jih je izvajalo predsedstvo ter koordinacijski odbori in sveti občinske konference SZDL. Ocena ne more biti popolna, če ne bi upoštevali stanja v krajevnih konferencah SZDL, kjer se pravzaprav odvija najpomembnejša družbenopolitična aktivnost, ki jo vodi Socialistična zveza. Že na preteklih programskih konferencah SZDL je bila postavljena zahteva, da mora SZDL dejansko razviti dovolj demokratičnih oblik dela, v katerih bod o občani in delovni ljudje lahko izražali svoje interese, pobude in hotenja. V tem trenutku, ko se nahajamo sredi široke fronte stabilizacijskih prizadevanj celotne družbe, je takšen način dela SZDL še kako potreben. Iz nekaterih poročil in ocen letnih programskih konferenc SZDL v krajevnih skupnostih je takšna odprtost oziroma odzivnost prisotna. Zal pa je v nekaterih KS želja napisana v programih dela. Prav tako, da je v nekaterih KS politično delo v SZDL še vedno forumsko, kar pomeni, da si razne selekcije, problemske konference ali zbori občanov še vedno niso zagotovili mesta, ki smo jim ga v SZDL postavili. Seveda so marsikje prisotne kadrovske in druge težave, kar pa ne bi smelo trajati predolgo'. Posebna pozornost se je na krajevnih konferencah posvetila financiranju KS, ki še zdaleč ni zadovdljiivo, predvsem iz vidika vedno večjega števila obveznosti, ki se nalagajo krajevnim skupnostim od zgaraj navzdol. Tu čaka OK SZDL kakor tudi ostale subjekte dovolj trdega dela in to prav v trenutkih, ko so zato omenjene možnosti. Na konferenci je bila podana tudi ocena priprav na volitve v letu 1982. Faza evidentiranja je bila v večini sredin in nivojih u-spešno realizirana, dano pa je bilo opozorilo, da so pred nami mnogo zahtevnejša in odgovornejša kandidacijska pravila. Zanimivo je tudi dejstvo, da je bilo na krajevnih programskih konferencah mnogo živahnih in polemičnih razprav s področja kmetijstva v naši občini in tudi širše, da pa o tej problematiki delegati KS niso želeli govoriti na občinski konferenci. Očitno je, da so se v tistih sekcijah za kmetijstvo, kjer so sledili dinamičnim kmetijskim vprašanjem, utrudili premlevati le ocene, dejstva in hotenja, saj nam na drugi strani konkretna široka akcija še ni stekla. Na konferenci so bila izpostavljena še mnoga druga vprašanja, kot na primer : uresničevanje SLO in DS, zakaj je padel interes dela delegatov v desegacijah in skupščinah, vloga mlade genera- cije v družbenopolitičnem sistemu, mladinsko prostovoljno delo, potreba po nadaljnjem ohranjanju in razvijanju revolucionarnih tradicij NOB, problematika družbenih organizacij in društev itd; Vsekakor je plodna razprava v marsičem doprinesla k dopolnitvi programskih smernic za leto 1982, ki jih je konferenca v celoti sprejela. M. C. Na programsko volilni konferenci je bil izvoljen za novega predsednika OK SZDL tovariš Jakob RATAJC iz Ponikve — znan družbenopolitični delavec ter dosedanji podpredsednik CK. Za novega podpredsednika je bil izvoljen tovariš Jože Mastnak. Dosedanjemu sekretarju tovarišu Slavku Slejku je bil podaljšan mandat do konca skupščinskih volitev. Novoizvoljenim tovarišem želimo veliko uspeha pri njihovem nadaljnjem delu. Uredništvo Srečanje dveh OO ZSMS Franjo Malgaj V oktobru nas je presenetilo pismo OO ZSMS Franjo Malgaj s Tolstega vrha. V pismu so izrazili željo, da spoznajo rojstni kraj borca za koroško mejo — Franja Malgaja. Tako smo se dogovorili da nas obiščejo 21. novembra. Srečali smo se v OŠ Franjo Malgaj Šentjur, kjer smo jim pripravili kratek kulturni program. Po končanem programu smo jih spremljali na grob Franja Malgaja, kjer so položili cvetje in se poklonili njegovemu spominu. Med potjo so si ogledali še druge kulturno-zgodovinske znamenitosti Zgornjega trga. Popoldne smo se podali še do Malgajeve rojstne hiše in nato na Resevno. Mladincem, ki so nas obiskali, smo skušali čimveč povedati o Franju Malgaju, katerega srce je začelo biti v Šentjurju in je kot prostovoljec odšel na Koroško, kjer se je njegovo srce za vedno ustavilo. Razgovor pa je nanesel tudi na delo in probleme, s katerimi se srečujemo člani OO ZSMS. Izmenjali smo izkušnje, s katerimi se srečujemo člani OO ZSMS. Izmenjali smo izkušnje in se seznanili z delom in življenjem mladih na Tolstem vrhu nad Ravnami in v Šentjurju. V prijetnem okolju partizanske Resevne, na kraju, kjer so kri prelivali naši borci, smo jih seznanili z delovnim utripom Šentjurja in okolice, stabilizacijskimi prizadevanji in deležem mladih pri oblikovanju boljšega jutri. V prelepem jesenskem sončnem dnevu smo si ogledali panoramo Šentjurja in okolice. Razšli smo se prijetno razpoloženi, vedri in nasmejani, z obljubo, da se bomo še srečali in naše sodelovanje poglobili in utrdili. OO ZSMS Prosvetni delavci OŠ Franjo Malgaj Šentjur V slogi je moč so zapisali na transparet krajani vaške skupnosti Grobelno, ko so posvetili tudi rojstvu naše republike. Nadčloveški napor in vztrajnost so potrebni, če hoče človek doseči cilj, ki mu je za nadaljnje življenje zelo potreben. Zdrava pitna voda je bila za krajane Tratne še pred nekaj leti tiha želja, ki pa se je letos uresničila. V vas je pritekla zdrava pitna voda po ceveh dolgih 5400 m. Poleg izkopov je bilo potrebno zgraditi še dve črpalnici po 12.000 1 ter glavni rezervoar s 42000 1, ki bo odslej oskrboval krajane in jih nenehno spominjal na velik dosežek. »Vodo boste znali ceniti šele takrat, ko je ne bo več, voda pa lahko tej prelepi naravi tudi škodi. Zato ravnajte z vodo kot z velikim naravnim bogastvom in dobro premislite, kam bodo usmerjene vaše odplake, da ne bodo oskrunile kraja«, je dejal tovariš ing. Bela Bukvič. Vodnjaki in zajetja kapnice prav gotovo ne bodo porušeni, ostali bodo spomin na čase, ko je bilo potrebno z brento nositi vodo več sto metrov daleč. Tratna je glede na njen teritorialni pogled na zelo zanimivi točki. Vendar pa je dosti za razvojem od ostalih krajev v občini in Sloveniji. Premajhna je bila skrb družbe v prejšnjih letih, kajti vse so si morali krajani priboriti z lastnim delom. Cesta, ki je bila v vas zgrajena 1964. leta, je krajanom omogočila razširiti kmetijsko dejavnost. V Tratni je nekaj kmetij, ki so perspektivne in bi z manjšimi vlaganji iz sredstev za pospeševanje kmetijstva ter ob nudenju strokovne pomoči lahko pridelali več hrane. Zahteve krajanov so bile vedno skromne, ker so tudi krajani skromni. Vendar pa znajo ceniti vse pridobitve, ki so nastale v slogi in enotnosti. Za vse pridobitve se krajani lahko zahvalijo sami sebi. Krajani zaključujejo leto, v katerem so dosegli začrtan cilj. V novo leto pa vstopajo polni načrtov in planov. Ali jim bodo pri izvajanju programov priskočili na pomoč tudi tisti, ki so sedaj stali ob strani? Franc Škoberne 22. december, praznik JLA Poleti 1941. leta so se štele sile osi za gospodarja Evrope. Hitlerjeva vojska se je približevala Moskvi, Velika Britanija pa se je s težavo branila hudih zračnih napadov in se istočasno mrzlično pripravljala za obrambo dežele pred pretečo invazijo. V tem neprijaznem času, ki je bil za ljudstva Evrope poln negotovosti in obupa, je na ozemlju okupirane Jugoslavije vzplamtela vstaja in se razrastla v splošno narodnoosvobodilno vojno. Na naših tleh je nastalo pomembno protifaši- stično bojišče, na katerega je moral okupator vezati na desetine svojih divizij. Tudi v drugih okupiranih deželah so nastala odporniška gibanja, a nikjer niso tako zgodaj in v tako velikem obsegu zajela vsega ljudstva kakor pri nas. Kakor otoki svobode so nastajala na tleh Jugoslavije obsežna osvobojena ozemlja in dajala ljudem v zasužnjeni Evropi upanje v končno zmago, čeprav je bila ta še zelo daleč. Kako je bilo mogoče, da je nu- dila naša dežela okupatorju tako enkraten in učinkovit odpor? Kako je to uspelo ljudstvu Jugoslavije, ki je po aprilskem zlomu ostalo brez svojega vodstva, brez generalov in »vojaških strategov«? Katera sila je omogočila tako enkraten podvig v tistih težkih časih? Ta sila, ta moč, ki je povedla naše narode in narodnosti v množičen odpor, je bila Komunistična partija Jugoslavije pod vodstvom tovariša Tita. To je bila tista sila, ki se je jeklanila v dolgoletnem boju z razrednim sovražnikom. Njeni elani niso pridobivali ljudstva za boj proti sovražniku le z besedo, marveč z osebnim zgledom in hrabrostjo v prvih bojnih vrstah. Vojski, ki je nastala iz ljudstva zaradi potrebe po ohranitvi in zagotovitvi svojega obstoja, je bila zmaga zagotovljena. Jugoslovanska ljudska armada, ki je pred štiridesetimi leti nastajala iz prostovoljcev — naj-zavednejših in najhrabrejših sinov in hčera vseh naših narodov in narodnosti, je po dolgih štirih letih zmagovito in ponosno izbojevala svoj boj. Danes je skupaj z enotami teritorialne obrambe jugoslovanska ljudska armada pomemben dejavnik in sestavni del splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Splošna vojaško-poli-tična situacija, ki izhaja iz stalno prisotne napetosti med obema blokoma, nam narekuje budnost. Posamezne države še vedno rešujejo medsebojne spore z vojaško silo. Titovo načelo miroljubnega sožitja se težko uveljavlja tudi med neuvrščenimi. Oboroženi spopadi med sosednimi državami vencije močnejših armad v tujih kakor tudi razne oborožene inter-deželah se še vedno pojavljajo. Take razmere ogrožajo mir in nam narekujejo stalno pripravljenost za obrambo naše samoupravne socialistične skupnosti pred morebitno agresijo. Še vedno se bo potrebno ravnati po načelu: »Pripravljati se, kakor da bo jutri vojna, a delati, kakor da bo še sto let mir.« Izplačane nagrade funkcionarjem V skladu s 6. členom Družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom, voljenim in imenovanim funkcinarjem v celjski regiji, ki pravi: »Ce voljenemu ali imenovanemu funkcionarju ne pripada mesečni osebni dohodek oziroma povračilo OD po določbi 2. oziroma 5. člena tega dogovora, se mu lahko prizna za organiziranost občasna nagrada, ki v enem letu (koledarskem) ne more presegati dvakratne višine mesečnega osebnega dohodka v republiki iz preteklega leta«, so bile izplačane v SIS leta 1981 naslednje nagrade: 1. Temeljna izobraževalna skupnost : Ratajc Jakob, predsednik skupščine 16.832,60 — Virant Gvido, predsednik IO 16.832,60 2. Skupnost otroškega varstva: — Žmahar Pavla, predsednik skupščine 8.767,00 — Šešerko Stana, predsednik IO 8.767.00 . — člani IO 8.745,00 3. Kulturna skupnost: — Salobir Jožica, predsednik IO ZKO 8.661,35 — Kovačič Slava, predsednik skupščine 8.661,35 — Alojz Arlič, predsednik IO 8.661,35 4. Temeljna telesno-kulturna skupnost : — Škorjanc Leopold, predsednik IO 17.328,70 — Sporn Dušan ZTKO 17.32670 5. Kmetijsko zemljiška skupnost: — Knez Peter — predsednik IO 17.326,70 — Pečar Franc, predsednik skupščine 8.663,40 — Lavre Viktor, pred. kom. za prostor. urejanje 8.663,40 6. Zdravstvena skupnost: — Fidler Andrej, predsednik skupščine 19.836,00 — Bohorč Edo, predsednik IO 19.836.00 — Vindiš Peter, sekretar ZS 19.836.00 Na javno vprašanje v zadnji številki Utripa — ZAKAJ TAKO?, ki je bilo namenjeno Kulturni skupnosti, smo odgovor prejeli. Po mnenju lektoric in ostalih članov uredniškega odbora ni primeren za objavo. Odgovor ni vsebinsko in organsko povezan. Vsi smo se trudili, da bi ga vsaj slovnično uredili, vendar tega nismo uspeli. Dejstvo pa ostane, da smo Šentjurčani plačali za premiero filma »Padec Italije« trideset tisoč dinarjev. Uredništvo Srečno in zdravo Novo leto 1982 želi TV servis Hruševec, IVO SUPOVEC Šentjur pri Celju Skrb za motoriziranega občana V začetku leta 1946 je skupina ljubiteljev avto-moto športa osnovala iniciativni odbor, kateri je že za prvomajske praznike istega leta organiziral prvo moto dirko, na kateri je sodelovalo 18 tekmovalcev. Iniciativni odbor je pozneje ustanovil društvo, katero je delovalo kot sekcija v sklopu športnega društva Olimp v Celju. Glavni namen delovanja je bilo usposabljati mlade v vožnji kot predpriprava za JLA, sodelovati pri prostovoljnih akcijah, predvsem biti usposobljen za akcije, ki so bile v takratnem času še kako potrebne. Člani društva so se odločili, da poimenujejo svoje društvo po znanem borcu, partizanu in ljubitelju moto športa, Šlandru. Leta 1948 se je društvo zaradi uspešne dejavnosti in večanja števila članstva osamosvojilo in od takrat deluje samostojno. AMD Slander iz Celja uspešno deluje tudi v občinah Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Mozirje in Žalec. V vseh teh letih se je pod okriljem društva usposobilo okoli 30 tisoč šoferjev. Na področju preventive je bilo organiziranih po osnovnih in srednjih šolah, krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in pri brigadirjih zvezne mladinske delovne akcije »Kozjansko« okoli 40 akcij. Velik uspeh so zabeležili ravno na področju preventivne dejavnosti v šentjurski in šmarski občini. Pri AMD Slander v Celju so z željo, da bi čimbolj ustregli motoriziranemu občanu, predvsem pa svojim članom, izpopolnili nekatere vrste uslug. Tako se lahko vsi, ki potrebujejo kakršnokoli pomoč pri svojem avtomobilu ali kakšen nasvet, zglasijo v prostorih AMD Slander na Ljubljanski cesti v Celju vsak dan od 6. do 19. ure in ob sobotah od 6. do 12. ure. Vedno so jim na razpolago strokovnjaki v avto mehanični delavnici, ki opravljajo popravila vseh vrst osebnih avtomobilov. Tu vam bodo hitro opravili montažo gum in uravnovesili kolesa. To je sedaj v jesenskem in zimskem času zelo pomembno, ko so ceste vse pogosteje mokre in spolzke. Torej, zglasite se pri njih in zaupajte svoje vozilo strokovnjakom, kateri vam ga bodo uredili in pripravili tako, da bo vožnja z njim ne samo varna, temveč tudi prijetna. Člani AMD Slander uživajo poseben popust. Ob sobotah lahko pripeljete svoje vozilo na brezplačni varnost-no-tehnični pregled. Avtopralnica je obnovljena in pripravljena za zimsko — talno pranje avtomobilov. AMD je društvo solidarnosti, tako je tudi največ zaslug namenjenih njihovim članom. Tu je članom AMD na voljo brezplačen prevoz karambo-liranega vozila do 250 kilometrov daleč. Druga pomembna ugodnost je 10 odstotkov popusta pri kasko zavarovanju. Že sam popust presega znesek letne članske članarine. Sledijo številni turistični popusti, tehnične ugodnosti in ne nazadnje kreditna pisma za potovanje v inozemstvo, brezplačnap ravna pomoč ni brezplačno prejemanje Moto revije enkrat mesečno, preko katere so člani sproti obveščeni o vseh vprašanjih, ki zanimajo motoriziranega občana. Z letošnjim letom so uvedli kontinuirano članstvo, to je, da se včlanite za 12 mesecev. Doslej vam je članstvo poteklo ob koncu februarja, ne glede na to, kdaj ste se preteklo leto včlanili. Odslej naprej pa poteče članstvo ob letu, to pomeni po 12 mesecih od dneva, ko ste se včlanili. Na podlagi obširnih razprav in usklajevanj v AMZ Slovenije je bilo sprejeto, da se članarina za leto 1982 v AMZS poviša na 400 dinarjev. V kolikor ste se namenili, da postanete član, vam svetujemo, da se včlanite še do 30. novembra letos. Do takrat še lahko vplačate članarino po starem, to je 300 dinarjev. V skupnih naporih, da prispevajo svoj delež k večji varnosti v cestnem prometu in s tem zmanjšajo število prometnih nesreč, so se odločili, da omogočijo v lastni avto šoli vsem, ki so se odločili, da si pridohijo šoferski izpit, da pridejo do njega pod najugodnejšimi pogoji. To je, da lahko celoten program šolanja za voznika motornih vozil B kategorije odslej poravnajo z brez obrestnim obročnim odplačevanjem. Člani AMD uživajo pri teoriji poseben popust. Za cene tečajev vam zagotavljajo cene, ki so veljale na dan podpsia pristopne izjave. Vsa podrobnejša pojasnila lahko dobite osebno ali telefonično v prostorih AMD Šlander na Ljubljanski cesti v Celju vsak dan, tudi ob sobotah. G. F. Samoupravna stanovanjska skupnost Izvršni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šentjur pri Celju je na svoji 30. redni seji dne 2. 12. 1981 na predlog komisije za družbeno pomoč ter v skladu z določili 14. in 15. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 8/76) sprejel naslednjo prednostno listo za pridobitev najemnih stanovanj zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šentjur pri Celju. V listo se uvrstijo naslednji upravičenci: 1. Mešiček Konrad, Proseniško 3, Šentjur 2. Pustivšek Boris, Turno 23, Turno 23, Gorica pri Slivnici 3. Rezec Tone, Planinska vas 3, Planina pri Sevnici. 4. Mavrič Breda, Ul. Kozjanskega odreda 27, Šentjur pri Celju 5. Salobir Miran, Ul. Dušana Kvedra 35, Šentjur pri Celju 6. Kovačič Ivica, Krajnčiča 19, Šentjur pri Celju 7. Vareško Darinka, Ul. Dušana Kvedra 29, Šentjur pri Celju 8. Zidanšek Milena, Ul. Dušana Kvedra 24, Šentjur pri Celju 9. Tacer Miha, Ul. Dušana Kvedra 24, Šentjur pri Celju 10. Martinovič Martin, Podgorje 14, Šentjur pri Celju 11. Fendre Ivanka, Na Lipico 1, Šentjur pri Celju Opomba: Upravičencem od zap. št. 1 — 5 so bila stanovanja že dodeljena, upravičencem od zap. št. 6 — 11 pa bodo dodeljena, ko bodo na razpolago. Vsi nosilci imajo pravico v 15 dneh od objave prednostne liste dati na prednostno listo pripombe in predloge na skupščino Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šentjur pri Celju. Predsednik IO Arzenšek Stanko 1. r. ŠTIPENDIJE - INFORMACIJE Živimo v času velikih prizadevanj za uveljavitev stabilizacije, zato je vsaka racionalizacija poslovanja prispevek v tej smeri- V dogovoru s Kadrovsko interesno skupnostjo Šentjur smo v mesecu decembru prešli na nov način knjiženja štipendij, ki jih dijaki in študentje prejemajo od te interesne skupnosti. Ta način bo pripomogel k hitrejšemu in dostopnejšemu izplačilu štipendij, saj štipendistom ne bo potrebno čakati, da prejmejo po pošti »nalog za vpis«. Vsakega 5. v mesecu bodo štipendije že knjižene na hranilne račune in jih bomo od tega dne dalje vpisovali v hranilne knjižice avtomatično preko terminala. Dijaki in študentje se lahko poslužujejo enot Ljubljanske banke tudi v krajih šolanja, le tistim, ki se šolajo v Mariboru, to ne bo mogoče, kajti poslovne eno- te banke v Mariboru še niso o-premljene s terminali. Tem štipendistom bo Kadrovska interesna skupnost še naprej pošiljala »nalog za vpis« na naslov stalnega bivališča. Istočasno bi vse štipendiste, ki so letos prvič prejeli hranilne knjižice, opozorili, da v te ne smejo vpisovati nobenih podatkov. Če želijo kakršnokoli dopolnitev (stalno poblastilo), morajo to zahtevo izraziti v naši poslovni enoti. Upamo, da bomo s takim načinom izplačevanja štipendij zadovoljni vsi, kajti vsak prihranek pri materialnih stroških pomeni, da ostane več sredstev za izplačilo štipendij. Vsem dijakom in študentom želimo uspešno šolsko leto z željo, da bi bilo naše sodelovanje prijetno. Ljubljanska banka Poslovna enota Šentjur /O ljubljanska banka Šentjur vsem poslovnim partnerjem in občanom želi veliko sreče v Novem letu 1982 Bife VOVK MARIJA Hotunje — Ponikva SREČNO ’82 SREČNO NOVO LETO ’82 vam želi Gostilna HVALEC ANICA Črnolica, Šentjur pri Celju /{ani Večina težko pričakuje silvestrski večer, veselja, ki nastane ob njem, družbo in ples, zato smo zorali nekaj podatkov kje v naj bližji okolici lahko pričakamo polnoč — rojstvo novega leta. Vedno več nas je, ki to noč radi preživimo doma v družbi najbliž-jiih, v družbi prijateljev, znancev. Mlajši pa še vedno radi zaidejo v večjo družbo in smo se zaradi tega prvo oglasni v Motelu Merx v Šentjurju, kjer bo letos že tretje silvestrovanje. Zora Tovornik, vodja enote nam je povedala, da bo cena silvestrskega aranžmaja znašala 900.— dinarjev. V to ceno je vračunan silvestrski menu, glasba in rezervacija. Po izkušnjah iz dveh let nazaj, bo silvestrski menu zelo bogat. Igral bo ansambel «Nočna izmena«, po katerih taktih bo lahko plesalo in rajalo približno 115 gostov. Vemo, da v tem objektu cene niso ravno najnižje in bodo ob tej priliki tudi ostale nespremenjene. Zanimiv je podatek, da so že v sredi decembra imeli vse rezervacije razprodane. Anica Hvalec iz Crnolice bo tudi letos, kot vsa leta do sedaj, ponudila gostom silvestrski večer. Razlika je samo v tem, da bo letos prvič silvestrovanje pri njej potekalo brez predhodnih rezervacij in vstopnine. Cene bo- do enake kot vsak drugi dan, saj je to tudi darilo svojim stalnim gostom, presenečenj v obliki daril pa tudi ne bo manjkalo. Verjetno bodo tudi uprizorili ponazoritev lovskega krsta izpred mnogih let. Gostišče pri Hvalec slovi po dobri kapljici in domači kuhinji. V gostilni »SEMIŠE« na Planini, ki jo opravlja Milica Gospodaric je na razpolago 12 miz v dveh prostorih, kjer bo lahko sil- i9- naj dalj cši noči a Letu ? Če še tako iščem po trgovinah in lokalih — pivo je edina reč, ki jo najdem za svojo postavo.... vestrovalo približno 60 gostov. Predhodna rezervacija znaša 250.— dinarjev v kar je vračunana domača večerja z aperitivom in proti jutru tudi kisla juha. Glasbe ne bo žive, bo pa — vsaj tako zatrjuje — za vsakogar nekaj. V glavnem pričakuje domačine, so se pa prijavili tudi gostje iz drugih krajev (Ljutomer ja, Slovenske Bistrice, Celja in drugod). Slava in Tone KOS sta lastnika gostilne »ŽVEGLIČ« na Planini. Ker žene Slave tistega dne ni bilo doma, smo se pogovarjali s Tonetom. Gostilna ima približno 80 sedežev v treh prostorih, je urejena v starem stilu, kjer se seveda dobi tudi domača pijača in hrana. Na silvestrski večer bodo za 400.— dinarjev postregli z aperitivom, večerjo, litrom vina, proti jutru kislo juho, za veselo razpoloženje pa bo skrbel trio iz Štor, ki bo goste zabaval v glavnem z domačimi vižami. Gostje se radi spominjajo vsakega takšnega večera, zato jih bosta Slava in Tone obdarila z malimi darili. Da je gostilna res priljubljena, smo opaziti takoj pri vstopu, saj smo v delovnem dnevu dobili komaj toliko prostora ob mizi, da smo se lahko stisnili v kot. »Kdo ima v tem kraju največ denarja? Gostilničar. Kdo ima najlepši avto? On. Kdo ima najlepši nakit? Gostilničarjeva žena. Ves denar se odteka v njegove Čepe,« ves v ognju razlaga predavatelj na sestanku borcev proti alkoholu. Ob koncu predavanja pristopi k njemu mlad par in mu reče: "Prepričali ste naju.« »Ah,« pravi razneženo predavatelj, »bosta nehala piti?« »Ne, to ne, pač pa bova odprla gostilno.« Pri »URŠKI« na Dobju pri Planini smo se pogovarjali z lastnikom Hugom Salobirjem. Tudi tam smo imeli »srečo«, saj smo se komaj pririnili do prazne mize. Očitno v teh krajih ljudje radi zahajajo v gostilne. Hugo bo organiziral silvestrovanje odprtega tipa, brez rezervacij in bo vsakdo dobrodošel, kot pravi sam. Sedelo bo 110 gostov, se pravi, da bo družba res številna in zaradi tega tudi bolj vesela. Postregel bo samo z domačimi jedili, od pljučne, svinjske, telečje pečenke in preko domačih klobas, pečenic do orehove potice in — tudi pri njem — kisle juhe. Hrana, ki si jo vsi želimo, saj jo redko kdaj dobimo na krožnik. Za veselo razpoloženje bo skrbel ansambel »Dobjanski fantje«. Gostilna ima že več kot 200-:letno tradicijo in je tudi urejena v takratnem stilu. Upamo, da smo vam s temi podatki vsaj orientacijsko pomagali se odločiti kje boste v Šentjurju preživeli najdaljšo noč v letu. Vsem pa seveda iz srca želimo SREČNO! J. K. Ponočnjak je na poti domov ubral bližnjico skozi pokopališče in padel v pravkar izkopan grob. Ker se sam ni mogel rešiti iz njega, je začel klicati na pomoč. Slišal ga je vinski bratec, ki je pripeljal barko mimo pokopališča in stopil bliže. — Prosim, potegnite me ven, mene tako zebe! — He, kar naj te zebe, zakaj si si pa pustil »trugo« ukrasti! je menil bratec in se odmajal dalje. Gostilničar se približa stalnemu omizju in pravi: »Tovariš Kranjc, vaša žena prosi, če bi prišli k telefonu.« »Kako ste rekli, prosi?« Da, prosi.« »No to bo prav gotovo za koga drugega, ne zame.« »Vam je ta renski rizling všeč?« »Za moj okus je vse preveč Rena notri.« Stalni gost zavije v krčmo: »Natakar, konjak!« »Takoj, gospod, le vašega prijatelja ne bo« »Ah, tako, potem pa samo kavico, prosim.« Pot do mesa je težka Kmetje so v Šentjurju, odnosno v celi šentjurski občini vedno bolj nezadovoljni z odkupom goveje živine. Vemo, da brez njegovega dela, njegovega truda, tako na polju kat v hlevu, ne bi bilo tržnih viškov, redne preskrbe, skratka hrane. Ali se kmetom daje dovolj?. Jih razumemo in ali vemo, s kakimi problemi se srečujejo ob svojem vsakodnevnem delu, odnosih do ostalih kooperantov, odnosih do odkupo-valcev živine, s ceno -živine, odnosih med njimi samimi. Komu naj zaupajo? Ali se dovolj zavedamo od kod meso, mleko, žito, krompir in ostali osnovni prehrambeni artikli? Ker v zvezi z našim delom dosti zahajamo tudi med kmete, se je ničkolikokrat porodilo vprašanje, zakaj ni starega načina odkupa pitancev oziroma goveje živine? Podali smo se na teren in zbrali nekaj podatkov pri MESNINAH v Celju, kjer začasno vršijo usluge klanja Kmetijskemu kombinatu Šentjur. Seveda pa smo obiskali tudi proizvajalce, oziroma kmete — kooperante. Pri MESNINAH nam je postregel s podatki direktor TOZD proizvodnja in predelave tovariš Jože URBAJS. Izvedeli smo, da je celjska klavnica četrta največja v Sloveniji, da letno v njej predelajo preko 4.000 ton mesnih izdelkov. Kapacitete jim dovoljujejo, da vršijo tudi usluge klanja živine za Kmetijski kombinat Šentjur. V Šentjurju se je zataknilo zaradi nemogočih sanitarnih pogojev, saj je republiški veterinarski inšpektor dr. Pirih pri drugem pregledu klavnice bil primoran šentjursko klavnico, razen predelave, zapreti. Dokler so kmetje šentjurske občine lahko živino prodajali direktno Kmetijskemu kombinatu v Šentjurju, niso imeli večjih problemov. Prišlo pa je do problemov, ker zdaj, ko se živina kolje v Celju, kmet ne more biti prisoten. Sigurno pa je nemogoče, da bi pri vsakem zakolu bil prisoten 'kmet prodajalec, saj bi s tem motil delovni proces in tudi kršil zelo stroge sanitarne predpise. Tovariš Jože Urbajs pa zagotavlja, da je lahko prodajalec večjega števila glav živine pri klanju in vaganju. Šentjurska klavnica pa ima v celjskih Mesninah svojega stalnega zastopnika tovariša Mastnaka, ki nadzira klanje in vaganje odkupljene živine. Kaj pa na to pravijo kmetje — kooperant je? Najprej smo obiskali Franca KRIŽNIKA iz Laz, ki je iz zastarele napravil sodobno s stroji opremljeno kmetijo. Je kooperant, član strojne skupnosti, skratka napreden kmet, ki pa ni z vsem zadovoljen. Tudi z načinom odkupa živine ne. Sredi dela, ki mu ga ne manjka si je našel čas za razgovor. Pokazal nam je svojih dvajset lepo pitanih glav živine. Glede na to, da se v preteklosti ni dajalo dovolj pov-darka na kmetijstvo, s tem misli tudi na ceno odkupa pitancev, je nezaupljiv. Predlaga odkup živine po živi teži. Obenem pa ugotavlja, da bi v tem primeru imele klavnice verjetno še večjo izgubo. Verjetno je preveč posrednikov, pravi. Jernej Kožuh Pogovarjali smo se tudi o odkupu mleka. Moti ga, da je pri enaki kvaliteti krme procent tol-šče vedno drugačen. Zanimiva je tudi njegova primerjava cene litra mleka, za katerega dobi cca 7,50 dinarjev, in litrom kisle vode, ki jo večkrat kupi... Pri večini kmetov kooperantov se rdeča nit odkupa, določanja procenta klavnosti, cene vleče približno enako. Izpostavljajo tu- Naš namen ni bil podpihovati probleme, ki se pojavljajo, temveč nanje samo opozoriti. Zaradi tega smo se dogovorili s tovarišem Francijem ŽLiCARJEM iz Ponikve. Je 'kmet kooperant, hkrati pa tudi pospeševalec kmetijstva v Kmetijskem kombinatu Franc Križnik Jernej KOŽUH iz Pletovarij redi 26 glav živine. Tudi on je poskrbel za spravilo krme in ga ne skrbi, kako jih bo prezimil. Nezadovoljen je s samim načinom odkupa, zato bo skušal zadržati živino namenjeno za zakol tako dolgo, dokler ne bo odkup in klanje možn v Šentjurju. Moti ga, da včasih zakoljejo živino šele po dveh do treh dneh. Normalno je, da med tem časom izgublja na teži. Predlaga star način odkupa na živo težo. Ne zaupa določanju procenta klavnosti in trdi, da je v primeru nižjega procenta klavnosti pri ocenitvi prikrajšan. Pri takšnem načinu odkupa in visoki ceni krmil bo prisiljen zmanjašti število glav živine. Notranjost hleva, ki ni prazen di problem neenotnih cen živine na jugoslovanskem trgu. Skupaj smo izračunali, da pri odkupu petnajstih pitancev izgubi kmet kooperant več kot 15 starih milijonov dinarjev. Šentjur. S svojimi nasveti in izkušnjami, na področju kmetijstva bo lahko nedvomno še več in bolje razsvetlil probleme, ki tarejo Tekst iff foto J. K. in B. B. Tudi v konjereji je perspektiva (kobili vrste »haflinger« na Žličarjevi domačiji) Lepo je biti lovec Skladno z razvojem, ki smo mu priča na vseh področjih družbe-no-ekonomskega razvoja naše samoupravne socialistične skupnosti v minulih letih, se je raz-vjalo tudi lovstvo. Od skromnih začetkov je naša lovska organizacija prehodila pot polno pomembnih uspehov. Pri tem ne kaže izpostavljati samo materialnega napredka, ampak so predvsem pomembni dosežki pri gojitvi divjadi, izdelavi prepotrebnih gojitvenih in lovskih naprav in ne nazadnje razvoju odnosov tako znotraj lovske organizacije, kakor tudi glede njenega položaja v širši skupnosti. so preteklost. Tudi dandanes, ko mlade divjadi ni več toliko in ko se bolj redko čuje pesem lovskih psov goničev, se v naših loviščih odvijajo prijetne in zanimive brakade. Prijetne in zanimive so seveda za tiste lovce, ki v sebi nosijo pravo lovsko srce. Skoda, da je včasih želja prisvojiti si del narave močnejša od ljubezni do nje. Lovci lovske družine Dramlje organiziramo 13 skupnih brakad v letu. Ena izmed njih je bila tudi v predelu Jazbine. Ime je ta predel dobil verjetno po skalnatem hribu, ki je dobesedno prepreden z jazbinami. V njih je njačev in tu in tam lovskega roga, se dolgo ni slišalo ničesar. Ko pa se je brakada pomaknila malo globlje v strnjen gozd, je jutranjo tišino prekinil oster glas psa gonjiča. V nekaj trenutkih se mu jih je pridružilo še več in začela se je pesem naših dobrih in vernih spremljevalcev. Vsi smo utihnili in v pričakovanju napenjali oči in ušesa. No, z vsemi pa ni bilo tako. Na sosednjem bregu je »stal« naslonjen na debelo bukev lovski tovariš, ki se je po vsej verjetnosti v zgodnjih jutranjih urah ločil od prijetne družbe. Možno pa je tudi, da so mu »domača opravila« v tolikšni meri razmajala vse sklepe, da ni bil najbolj podoben lovcu v bra-kadi dokler ni počilo. Ko pa je počilo, je poskočil in spet je bil podoben nam vsem ostalim. Zajec, ki so ga psi prignali na stojišče ni hotel teči tam kamor je lovski tovariš streljal — odnesel je zdravo kožo. Tako ali malo drugače se je do konca prvega pogona dogodilo dvema dolgo-uhcema. Zataknilo pa se je pri tretjem. Skočil je v narobe smer in zaradi svoje neprevidnosti padel. Drugi pogon je krajši in zato manj naporen. Razlikoval se je od prvega tudi po tem, da so strnjen gozd zamenjali vinogradi in je bila hoja precej lažja. Zajčku, uplenjenem na prvem pogonu je ob koncu lova delal družbo še eden. Torej plen: dva zajca, nič lisic in nič fazanov. Kljub temu, da je bil skromen pa smo vsi skupaj preživeli prijeten dan, poln doživljajev, ki lovcu nikoli Veseli blagajnik naše LD Tona Soline — po zadnjem pogonu ne izginejo iz spomina. Lovci pa smo tudi znani kot družabna druščina. Na zadnjem pogonu pri kmetu Zidanšku smo ob dobri kapljici to sebi in domačim ponovno dokazali. Pa še večkrat bo tako in prav je tako. Tekst in foto B. B. Lovci se zbiramo pri kmetu Mastnaku Ni moj namen opisovati samoupravno organiziranost lovskih organizacij, ki jih je v naši občini šest. Da jih naštejem: Dramlje, Handil — Dobje, Ponikva, Loka pri Zusmu, Bohor — Planina in Šentjur. Povezava med lovskimi družinami v občini je dobra. Najboljša je na tekmovalnem področju, ko se ob občinskem prazniku naše občine pomerimo v naših strelskih sposobnostih na umetne golobe in tarčo srnjaka. Večina lovskih družin pa še posebej organizira lovska strelska tekmovanja, na katerih poglabljamo prijateljske odnose in merimo svoje strelske sposobnosti. V V jeseni pa se lovska strelska tekmovanja zaključijo. Začnejo se skupni pogoni — brakade na zajce, lisice, fazane, race ... Starejši lovski kolegi pravijo, da so prave brakade bile včasih, da pa že več preveč vročih psov jamarjev izdahnilo svojo pasjo dušo. Zadnja zabeležena je Čatrova terierka, Pika. Drugače pa je teren za lov precej težaven. Letos smo se zbrali na zbornem mestu pri kmetu Mastnaku v zaselju Razgor. Zbor smo imeli ob osmih, r udi lovci upoštevamo, da je treba na zbornem mestu najprej rešiti administrativne stvari (beleženje prihajajočih na lov). To pa nam pozneje služi, ko pred letno konferenco polagamo svoje račune o vloženem delu v lovišču, aktivnostih na lovih itd. Poleg zapisovanja udeležbe pa smo opravili tudi postopek razkuževanja ustnih votlin in drobovja. Dogovorili smo se, kdo bo šel na stojišča in kdo bo v brakadi. No in ko smo se razporedili vsak na svoje mesto se je začelo. Z lovskim rogom je bil naznanjen začetek pogona. Razen glasu go- Med pogonoma se je treba okrep čati OBVESTILO Na območju Prevorja se širijo neutemeljene govorice v zvezi smrti otroka Damjane BEVC iz Krivice št. 20 in zato javnost obveščamo, da je otrok umrl zaradi utopitve v gnojni jami dne 23. 11. 1981. Ker gre za smrt otroka, so bila opravljena nujna preiskovalna opravila — ogled kraja dogodka in sodna obdukcija otroka. Uprava za notranje zadeve Celje »UNIOR« kovaška industrija Zreče želi občanom Šentjurja SREČNO NOVO LETO 1982 Gostilna »SEMIŠE« Milica Gospodarič Planina pri Sevnici SREČNO NOVO LETO ’82 Dimljenje po novem KONZERVIRANJE MESA BREZ GLOBOKEGA ZAMRZNJENJA Veliko nas je, ki radi jemo prekajeno meso. Včasih so naši predniki meso prekajevali na star način in zgolj zaradi boljšega obstoja mesa. Malo je takih, ki znajo meso odimiti pravilno in takih, ki imajo za te namene pogoje. Pogled v notranjost 100 kg prekajevalnice »DIKOM« Želja po inovaciji in stremenje po vedno novem, je pripeljala obrtnika Vinka ARTNAKA iz Šentjurja na idejo o izdelavi po- ceni, ne prevelike in kvalitetne prekajevalnice za meso. Ime DIKOM, kot na bi se imenovala, pomeni dimno komoro. Do tako izpopolnjenega izdelka se ne pride enostavno. Razvoj je trajal tri leta. Misel pa se mu je porodila že veliko preje. Takšnih prekajevalnic za enkrat v Jugoslaviji še ne dela nihče. Izdelana je iz domačih surovin, težka samo 80 kilogramov. Služi za prekajevanje vseh vrst mesa in mesnih izdelkov, hkrati pa jo lahko uporabimo tudi za prisilno in naravno sušenje ter skladiščenje mesnih izdelkov. Zanimiva je tudi mala poraba električne energije, točneje porabi samo 6 kW na 20 ur in do 8 litrov bukove žagovine. Prekajevalnica ima obliko hladilne omare in je zato prikladna za vsak prostor kjer je možen izpust dima. Kontrola dimjenja, sušenja in skladiščenja je elektronska. Z napravo lahko v času od deset do trideset ur prekadimo cca 100 kg mesa. Ravnokar dela na izdelavi večjih in tudi neelektričnih prekajevalnic, katere bodo uporabne predvsem v mesnih kombinatih in pa zelo primerne za potrebe splošnega ljudskega odpora. Vinko Artnak, čestitamo ti! B. B. in J. K. SREČNO ’82 Gostilna »PRI URŠKI« Hugo Salobir Dobje pri Planini Gostilna »BOHORČ« Marjan Bohorč Šentjur pri Celju SREČNO NOVO LETO '82 * >£>»©0®©