PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	/1 i •
Abb. postale I gruppo	LtflS OU llF
PO SPREJEMU VLADNEGA SKLEPA O ZAOSTRITVI DAVKOV
Senat je vključil v proračun nov dohodek 165 milijard lir
Polemična razprava o reformi univerz - Kampanja za varnost prometa v zimskem času - Vrsta stavk
Leto XXIII. Št. 294 (6878)
TRST, »reda, 13. decembra 1967
RIM, 12. — Senat je danes odobril, predlog vlade, da se Vključi v državni proračun nov dohodek v višini 165 milijard Ur, ki bo nastal s podaljšanjem 10-odstotnega dodatka na neposredne davke. Teh 165 milijard je razdeljenih: 60 milijard
lir za zvišanje pokojnin bivših borcev, 15 milijard za dosmrtne Pokojnine za bivše borce, 81 milijard za zvišanje pokojnin INPS in 10 milijard za kritje izdatkov za fond za poplavljence.
Do glasovanja je prišlo po živahni debati, ko je bil minister za za-Idad Colombo prisiljen zahtevati zaupnico v zvezi s predlogom komunistov, da se bistveno zvišajo Pokojnine INPS, in je senat ta predlog zavrnil s 143 glasovi proti 84 in 22 vzdržanimi (liberalci in mi-
sini).
Komunisti so predlagali, da se zvišajo sredstva za pokojnine INPS na 200 milijard lir, namesto predvidenih 81 milijard lir. Kasneje pa so izjavili, da bodo glasovali za vključitev teh 81 milijard lir v proračun, toda s pismenim dodatkom, da imajo to vsoto samo kot pričetek reševanja vprašanj upokojencev.
Opozicija je ponovno ugotovila, da bi vlada lahko našla ustrezna sredstva tudi na drugačen način in da ni bilo treba priviti davčne-
ga vijaka. Colombo pa je zagovarjal vladno stališče, da je to pred-
ftlmimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiniuiiiiiiiiiHmiiiiiiiHniinmniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiii
PO EVROPI SE VEDNO SLABO VREME
Hude posledice neurja v Alžiriji
Več ladij v težavah - Pescara je poplavljena Na splošno pa po Italiji izboljšanje . Snežni zameti po vsej Jugoslaviji
ALŽIR, 12. — Močno neurje je Povsem ustavilo promet v pristanišču. Valovi so dosegli 4 do 6 mehov in so potisnili proti pomolom številne ladje, pri čemer se je potopil tudi vlačilec. Valovi so dobesedno odplavili enega izmed dveh svetilnikov ob vhodu v pristanišče.
S celotnega področja Alžira poročajo o dežju ali snegu in močnem vetru. Samo v pokrajini El Asnam je že pet tisoč oseb brez strehe, iz ostalih pokrajin pa še liso znane vesti o škodi, ki jo je Povzročilo neurje. Najprej so bile Prizadete vzhodne pokrajine, kjer so povodnji in toča povzročile 15 mrtvih in je okrog 20 tisoč oseb ostalo brez strehe. Sedaj pa je nedrje zajelo osrednje in zahodne pokrajine. Letališče Dar El Bieda je Zaprto za promet, ker piha veter z brzino več kot 80 km na uro. Dve tovorni ladji — grška «Maya» z 2354 tonami nosilnosti in panamska 'Concilia*, sta sporočili, da sta v težavah zaradi neurja ob alžirski
obali.
ATENE, 12. — Italijanska ladja 'Grifone* s 6720 tonami nosilnosti *e je opoldne potopila v bližini o-točka Mavri. Ladji se je pokvaril motor in jo je zato veter pognal »a skalo. Posadko je rešila sovjetska tovorna ladja «Dublo».
RIM, 12. — V bližini Palerma te nasedla na sipini zaradi močne burje manjša motorna ladja «Ro-bolf0» in jo bodo lahko še popravili in rešili. Vsa posadka se je Zašila.
Ob zahodni obali Sardinije je v težavah 1.250tonska francoska ladja «Karsis», Kater, se je nenadoma pokvaril pogonski stroj. Iz Ca-Sliarija so poslali nemudoma na Pomoč vlačilec, ki pa bo potreboval več ur, da jo doseže. Vendar kaže, da je posadki uspelo popraviti stroj in da ladja sama počasi Vozi proti Cagliariju
Drugače pa se vremenske prilike P° Italiji postopoma izboljšujejo, c®prav še prihajajo vesti o moč-tl'h metežih, dežju in neurjih, ki Pa po večini ne presegajo običajih zimskih pojavov
V Genovi je dosegel veter tudi ®unke 100 km nr uro, ozračje_ se j® zjasnilo in temperatura narašča. y Firencah je pričel pihati veter, .' je razčistil ozračje. V Neaplju j® prišlo do čudnega pojava, ko je l®mna megleno odeja zajela me-go. ki je bilo dve uri paralizirano. V« celotnem področju Abrucov sne-‘‘ in sneg dosega tudi 35 cm.
Najhujše so posledice slabega Vfemena v Pescari, ki je vsa pod v«do. Dežuje že 24 ur nepretrgoma in vode je ponekod dosegla v mestu tudi 20 cm Gasilci so prebil do 500 nujnih pozivov na pomoč. Ne kaže na izboljšanje, ker Veje vete1 40 km na uro.
Beograd, 12. — sneg in poie-Pioa prizadevata vedno večje teža-v® na jugoslovanskih cestah, Centov na glavnih cestah promet zaenkrat poteka še precej normalno, jheg prizadeva največ ovir v “Osni in Črni gori in v nekaterih kr&jlh Srbije. Na Jadranski marinah so nocoj prekinili promet na Jbdročju Senja. Po zadnjih poročilih Je stanje naslednje: Bosna m Hercegovina: v Bosni so zasnežene in neprehodne ceste Ploča, Bonsko Grahovo, Trnovo, Halino-^k, Pale, Jahorina (zimsko Sport-1)0 središče Bosne blizu Saraje-V», kjer Je zapadlo 70 centtne-jtov snega). Najtežje Je stanje v “Osanskl krajini okrog Bihača m ®°sanskem Grahovu, kjer Je promet na večjih cestah paraliziran
lja z zamudami. Avtobus iz Šibenika v Banja Luko se je zaradi velikih zametov moral ustaviti v neki vasi blizu Bosanskega Grahova, kjer so potniki našli bivališče v bližnjih hišah. Po vesteh iz Drvarja je pri Ostrelju zamelo pet avtobusov in potniških avtomobilov. Podoben je tudi položaj na cesti Velika Kladuša-Cazin. Trenutno je najtežje okrog Bosanskega Grahova, ki je popolnoma odsekano od Klina, Klamuča, Drvarja in Livno.
V Cmi gori so zaenkrat vse ceste prehodne razen nekaterih na mnogih je promet otežkočen.
Na Hrvaškem so glavne ceste prehodne. Na cestah Zagreb-Reka-Karlovac-Plitvice in Sesvete-Varaž-din je prepovedana uporaba prikolic.
Ns Jadranski magistrali je danes opoldne ob 14.10 blizu Jurjeva vrglo s ceste v prepad avtobus na poti z Reke v Split. V nesreči je izgubil življenje en potnik, 6 jih je huje in 17 pa laže ranjenih. Nocoj so zaradi močne burje in poledice zaprli za promet cesto Jadranske magistrale med Senjem in Karlobagom. Na ostalem delu magistrale se potnikom priporoča velika opreznost. Močna burja s hitrostjo 160 kilometrov na uro piha tudi na otoku Rabu in v Gorskem Kotarju. V Srbiji so na številnih cestah, med njimi na cesti Beograd - Novi Sad prepovedali uporabo prikolic.
stavljalo edino možnost in da je na tak način vlada sprejela edine možne popravke proračuna in da bo vse druge podobne zahteve zavrnila.
Predhodno je senat danes pričel obravnavati zakonski predlog o reformi bolnišnic, katerega je že o-dobrila poslanska zbornica. Zakon predvideva precej temeljito reorganizacijo bolnišnic in uvaja zdravstvene centre za celotno področje Italije, določa klasifikacijo bolnišnic in dopušča možnost obstoja za sebnih in cerkvenih zavodov, za kar pa predvideva strožje nadzorstvo.
Poročevalec Samek Lodovici je ugotovil, da je besedilo zakona znatno manj revolucionarno in radikalno, kot je bilo prvotno besedilo, ki ga je izdelal minister Ma-riotti, da pa predstavlja vseeno važen korak naprej
V	poslanski zbornici se je nadaljevala razprava o reformi univerz, pri kateri je prišlo do dokaj ostro ločenih stališč. Demokristjan Bettiol je v b;stvu kritiziral osnovna določila zakonskega predloga, ki se nanašajo na položaj rednih profesorjev in na demokratizacijo univerzitetnega življenja. Poslanec je dejal, da bi z obveznostmi profe sorjev, da morajo poučevati določeno število ur, znižali raven univerz na nekake srednje šole, in je kritiziral «ločitev med univerzo in politiko*, kolikor bi parlamentarci ne smeli več obdržati svojih stolic. Glede «tako imenovane demokrati zarije* pa je Bettiol mnenja, da je preuranjeno pripustiti študente k upravi univerz
Takoj mu je odgovoril komunist i Seroni, V je ugotovil, da so v večini razlike glede stališč, zaradi katerih nastaja vprašanje, če bo mogoče ta zakonski predlog sploh sprejeti. Nato je omenil razne govorice, da j» prišlo v večini do kompromisa glede nekaterih osnovnih vprašanj.
Popoldne Je poslanska zbornica odobrila dva zakonska odloka, ki se nanašata na sredstva za kritje dolgov zavarovalnih ustanov.
V	uradnem listu je izšel vladni zakonski odlok, ki je bil sprejet na zasedanju v soboto in ki podaljšuje do 31. decembra 1970. leta razne olajšave za gradbeništvo.
V	senatu in v poslanski zbornici bodo jutri izvolili člane vsedržavnega vodstva KD, ki se bo prvič sestalo v soboto. Predložene so štiri liste: dve večinski, lista prijateljev Tavianija in lista levice.
Danes se je pričela vsedržavna kampanja za varnost na cestah, ki jo vodi ministrstvo za javna dela. Vsak dan bodo po tri minute po TV, po radiu, po tisku in s pomočjo drugih sredstev pozivali avtomobiliste na nevarnosti, ki jih prinaša pri prometu zimski čas.
Včeraj se je pričela stavka bančnih ustanov na področju juga, ki
se bo zaključila ta teden. Proglašena pa je že nova stavka, ki bo trajala tri dni takoj po božiču, in nato še ostrejša stavka v začetku pri. hodnjega leta.
Zaostruje se tudi položaj v bolnišnicah. Jutri in v četrtek bodo stavkali 48 ur uslužbenci, ki niso zdravniki, ker vlada ni ratificirala sporazuma, ki je bil dosežen z bol. nišnicami glede njih prejemkov.
15. decembra pa bodo stavkali zdravniki vseh bolnišnic v zvezi z reformo bolnišnic in v zvezi s' težavami pri izplačilih njih prejemkov.
Jutri zvečer se prične stavka u-službencev državnega telefonskega podjetja, kasneje pa bodo 24 ur stavkali vsi uslužbenci PTT.
Bolnišnica v Catanii brez hrane in kurjave
CATANIA, 12. - Zaradi finančne krize v bolnišnici «Vittorio & manuele* so dopoldne zaprli termično centralo ki ogreva vse prostore bolnikov, urade, pralnico in kuhinjo Zagotovili šo obede samo za bolnike, ki imajo strogo dieto, za vse ostale pa kodo morali skrbeti njih družinski člani. Predsednik bolnišnice in osebje je zaprosilo za intervencijo ministra za zdravstvo Mariottija in predsednika dežele Carolla.
BEJRUT, 13. — U Tantov osebni predstavnik Gunnar Jarring je prišel danes v Bejrut iz Nikozije, da naveže prve stike z arabskimi in izraelskimi voditelji. Izjavil je, da je optimist.
PRED ZAKLJUČKOM ZASEDANJA AMERIŠKEGA KONGRESA
Prednost imajo zakonski načrti ki so povezani z vojno v Vietnamu
Vendar pa bodo o zvišanju davkov razpravljali verjetno šele prihodnje leto
NAROČNIKI! BRALCI!
Kdor se prvič naroči na Primorski dnevnik, bo prejemal list zastonj ves december 1967. Poleg tega prejme v dar lepo slovensko knjigo.
Tudi tisti, ki bo poravnal naročnino za vse leto 1968, dobi lepo slovensko knjigo.
Med tiste, ki bodo poravnali celoletno naročnino do 10. februarja, bo razdeljenih deset prikupnih nagrad. Žreb bo določil srečne dobitnike!
WASHINGTON, 12. — Predstavniška zbornica je odobrila s 366 glasovi proti 26 načrt zakona, ki naj prisili ameriško vlado, da zmanjša za štiri milijarde dolarjev javne izdatke v tekočem finančnem letu. Načrt zakona, ki so ga sedaj predložili senatu, znižuje izdatke proračuna od 140,3 na 136,3 milijarde ter obvezuje večino de partmajev in vladnih uradov, da zmanjšajo za dvo odstotka izdatke za osebje in za deset odstotkov druge izdatke, ki se dajo nadzorovati.
Prvi načrt za zmanjšanje izdatkov, ki ga je bila odobrila predstavniška zbornica pred nekaj tedni, je senat zavrnil.
Voditelji senata in predstavniške zbornice skušajo doseči zaključek parlamentarnega zasedanja še pred petkom ali soboto, tako da bi ostal nerešen ukrep, pri katerem tako vztraja predsednik Johnson, in ki se nanaša na zvišanje davkov. Prav tako ne bi sprejeli vrste
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMII||||||||||||||||||||||||||lllll„|,|||niu„„||,|||llM||,f|lll,lllll,lllll|||l||||||l|l||||||||l||||||||||lllllll||||ll|||||||llll|imilllllllimill,lllllll|ll|||||||||lllll|
RUSK ODKLONIL PRIČANJE 0 VIETNAMU PRED SENATNIM ODBOROM
Drugih 10.000 ameriških poduke v prevažajo v Južni Vietnam
Navodila osvobodilne fronte svojim vojakom za božično in novoletno premirje
WASHINGTON, 12. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk ni hotel javno pričati o Vietnamu pred senatnim odborom za zunanje zadeve. To je sporočil nocoj predsedniku odbora senatorju Fulbrightu s pismom, v katerem govori o «izredni delikatnosti« problemov, ki so povezani z vietnamsko vojno, in dodaja: «Prepričan sem, da se o tem lahko razpravlja v celoti samo pri zaprtih vratih.«
Demokratični senator Albert Gore je izjavil, da meni, da je Dean
Rusk sprejel ta sklep na ukaz predsednika Johnsona.
Glasilo severnovietnamske komunistične stranke «Nan Dan* danes znova poudarja, da je «vietnainš2o ljudstvo večkrat jasno povedalo, da Združeni narodi niso pristojni za iskanje rešitve vietnamskega vprašanja*. Vsaka akcija OZN za vmešavanje v vietnamsko vprašanje, dodaja list, je popolnoma nezakonita in neveljavna.
Kakor poroča aanojski radio, so voditelji osvobodilnih sil odredili, naj njihovi vojaki ne nadlegujejo ameriških, južnovietnamskih in drugih vojakov, ki se bodo udeležili slovesnosti o božiču, novem letu in ob vietnamskem novem letu. Toda slovesnosti se bodo morale udeležiti samo majhne skupine vojakov. Na podlagi navodil voditeljev osvobodilne vojske bodo vse vojaške o-peracije prekinjene za božič od ene ure zjutraj 24. decembra do ene ure zjutraj 27. decembra po sajgonskem času. Za zahodno novo leto bodo vojaške operacije prekinjene od ene ure zjutraj 30. decembra do ene ure zjutraj 2. januarja, za vietnamsko novo leto pa od ene ure zjutraj 27. januarja do ene ure zjutraj 3. februarja.
Brvi tajnik vzhodnonemške komunistične stranke in predsednik državnega sveta VValter Ulbricht (desno)
ob prihodu na moskovsko postajo
MOSKVA, 12. — Ob zaključku 1 zbiranje sil, da bi jih poslal proti komunistične konference.
i___..ulolrn	' mirnHiihnim rlr-7«vnm TpHbi	n- Doklimprit nhenio -rofo
dvodnevnega obiska vzhodnonemške delegacije v Sovjetski zvezi, ki sta jo vodila VValter Ulbricht in predsednik vlade Willy Stoph, so podpisali skupno sporočilo, v katerem se ugotavlja, da Zahodna Nemčija skupno z ZDA predstavlja naj večjo nevarnost za mir v Evropi. Sporočilo poudarja, da je namen Kiesingerjeve zunanje politike pri kriti revanšistično bistvo bonske politike, katere napadalnost je na perjena proti vzhodnonemški repub liki, Sovjetski zvezi in drugim so cialističnlm državam Poudarja se, da je z mnogih vidikov stanje v
Visoki snežni zameti otežkočajo tu | Zahodni Nemči II podobno stanju v 111 železniški promet, ki se oprav | dobi, ko se je riitlei pripravljal na
miroljubnim državam Tedaj je u-žival Hitler podporo vseh reakcionarnih krogov, velike industrije in vojske.
Obe strani sta odločeni preprečiti, da bi se v Zahodni Nemčiji zopet dvignila fašizem in vojni duh.
V sporočilu se poudarja tudi, da sta obe strani mnenja, da so izjave iz Bukarešte in Karlovih Varov dobra podlagb za združitev naporov narodov za okrepitev miru v Evropi in za izboljšanje na evrop ski celini.
Rečeno je tudi, da obe stranki odobravata sklicanje posvetovale konference v Budimpešti in sta na-
Dokument obsoja zatem ameriško vojno v Vietnamu, obljublja nadaljevanje pomoči vietnamskemu ljudstvu, zahteva takojšnji In brezpogojni konec bombardiranja Severnega Vietnama, obsoja izraelski napad na arabske države in zahteva umik Izraelskih čet z zasedenega ozemlja.
Poudarja se tudi, da pripisujeta obe strani veliko važnost utrditvi varšavskega pakta ter nadaljnjemu razvoju medsebojnih odnosov in večstranskih odnosov v notranjosti SEV na podlagi tesnejše koordinacije dolgoročnih načrtov in nadaljnjega razvoja integracije
Američani in Južni Vietnamci niso še zavzeli nobenega stališča do tega premirja. Opazovalci pa so mnenja, da bodo verjetno sprejeli samo kratko premirje.
Iz Saj gona poročajo, da sedaj prevažajo v Južni Vietnam okoli deset tisoč ameriških padalcev. Pri tem sodeluje 60 prevoznih letal. V Vietnam je že prispelo 6500 padalcev, drugih 4000 pa bo prispelo konec tedna. Prihajanje teh padalcev v Južni Vietnam spada v okvir prihoda 50.000 vojakov, ki jih je John. son obljubil avgusta generalu West-morelandu. Zaradi tega se bo število ameriških vojakov zvišalo na
525.000.
Ob obali blizu Bong Son 450 kilo-metrov sevemovzhodno od Sajgona se je danes končala bitka, ki je trajala šest dni. Po poročilih iz Sajgo. na so imeli partizani 471 mrtvih, Američani 33 mrtvih in 147 ranjenih, južni Vietnamci 30 mrtvih in 71 ranjenih. Boji so se bili začeli 6. decembra. Osvobodilne sile so se zelo odločno branile na svojih utrjenih položajih pred ameriškimi na-padi. Američane sta podpirali topništvo, letalstvo in oboroženi helikopterji.
V predmestjih Sajgona so osvobodilne sile napadle iz zasedle skupino 35 južnih Vietnamcev in Jih 12 ubile. V Sajgonu so javili, da je v preteklem tednu padlo v bojih 380 južnih Vietnamcev.
Včeraj je bil močan spopad med ameriškimi monarhiškimi strelci in osvobodilnimi silami južno od demilitariziranega področja. Boji so trajali šest ur in so se končali z umikom osvobodilnih sil, ko so A-meričani dobili ojačenja.
Spopadi med osvobodilnimi silami in ameriškimi vojaki so bili tudi v džungli blizu kamboške meje kakih 30 kilometrov od Dak To, kjer je eno glavnih ameriških oporišč na osrednji planoti.
«Pravda» o Cipru
MOSKVA, 12.	— Moskovska
«Pravda» piše danes, da se ciprsko vprašanje lahko reši samo ob spoštovanju suverenosti republike in pravice do samoodločanja njenega prebivalstva. List pripominja, da, če neka mednarodna organizacija lahko posega v notranje zadeve države, je to varnostni svet Združenih narodov in ne NATO.
List dodaja, da so dejavnost glavnega tajnika NATO, Washingtona in drugih zahodnih pomirjevalcev na otoku narekovali jasni razlogi, t. j. ohraniti napetost med obema skupnostima na otoku ter rešiti vojaški odbor v Atenah. List zaključuje: «Pomirjevalci so pozabili v vseh svojih zaključnih izjavah na sporazum o suverenosti Cipra in o potrebi ustvaritve pogojev za trajen mir na otoku.«
Varnostni svet bo v petek razpravljal o podaljšanju mandata varnostnim silam OZN.
Pomočnik madžarskega ministrskega predsednika Antal Apro je v svojem govoru ugotovil, da se je narodni dohodek držav članic SEV zvišal lani za 3.6-krat v primerjavi z letom 1965. V ostalem svetu se je narodni dohodek v i-stem razdobju zvišal samo za dvakrat.
Po potresu v Indiji
NOVI DELHI, 12.	— število
mrtvih med včerajšnjim potresom jugovzhodno od Bombaya je na-rastlo na 120, ker so našli še druga trupla v mestu Koyna Nagar in okoli tega mesta. Bjijo pa se, da je število mrtvih še večje, ker pogrešajo mnogo ljudi. Koyna Nagar je praktično do tal porušena. Mesto je zapustilo deset tisoč prebivalcev, ki so ostali brez strehe.
štiriindvajset ur po glavnem potresnem sunku so zabeležili še drugih 39 lažjih sunkov okoli tega mesta.
ukrepov, pri katerih vztraja Johnson. Med temi so protekcionistični ukrepi z vrsto omejitev uvoza .z Evrope in ostalega sveta.
Zasedanje kongresa bi se prekinilo za približno en mesec in bi se nadaljevalo sredi januarja. V vladnih krogih so zaskrbljeni zaradi možnosti odložitve proučevanja zvišanja davkov. Bojijo se težav v notranji in zunanji obrambi dolarja.
Odložitev bo mogoča, če bosta senat in predstavniška zbornica o-dobrila še nekatere ukrepe, kakor npr. nakazila za pomoč tujini in nekatere ukrepe za revizijo skrbstva. Na splošno ugotavljajo, da bo senat na prvem zasedanju 90. zakonodaje odobril vse zahteve Bele hiše za financiranje vietnamske vojne, ni pa pripravljen odobriti programov o «veliki družbi*, o socialnih, gospodarskih in rasnih problemih, ki so jih številni senatorji in predstavniki na tihem bojkotirali.
Številni važni ukrepi Johnsonovega zakonodajnega programa so o-stali nedotaknjeni in bodo morda o njih razpravljali v drugi polovici januarja. Med temi so zakon za pobijanje zločinstva, nov načrt I zakona o državljanskih pravicah
rasnih manjšin, ukrepi o višjem j	.	. . .. ,	„ „
šolstvu in o izboljšanju avtomobil- rdeče zastave' ->e tudl Ivan Mo?lna skih cest ter ukrepi o zaščiti potrošnikov.
Sindikalni voditelji, ki so se zbra li na kongresu AFL-CIO, predvidevajo, da bo prihodnje leto polno ostrih sindikalnih sporov kakor leto 1967 in morda z aktivnejšim sodelovanjem vlade, da bi te spore rešila. Glavne pogodbe, ki bodo zapadle prihodnje leto, se tičejo sektorjev, ki so tesno povezani z vietnamsko vojno in so torej življenjske važnosti za vlado. To so jeklarski sektor, vesoljska industrija in železnice.
Medtem ko je v letu 1967. z izjemo stavk pri železnicah, težila vlada za tem, da ostane nevtralna, bo prihodnje leto verjetno nastopila, da prepreči paralizo na delikatnih sektorjih, kj so povezani z vietnamsko vojno.
Na podlagi podatkov urada za delo bodo v letu 1968 zapadle kolektivne pogodbe, ki se tičejo 2 milijonov 750 tisoč delavcev.
odnosih nato pa tudi o obnovitvi dvajsetletne pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju, ki zapade prihodnjega februarja. Brežnjev in romunski tajnik partije bosta gotovo tudi govorila o bližnjem posvetovanju osemnajstih komunističnih strank v Budimpešti. Romuni se pritožujejo, da SZ ni izpolnila vseh obveznosti, ki jih predvideva načrt do 1970. leta, in predvsem da ni prevzela vseh romunskih industrijskih izdelkov. Gre za odrrz odno-sov med SZ in Romunijo in predvsem za romunske te'nje po industrializaciji, zaradi česar so že večkrat prišli v spor s SZ.
Sovjetsko odlikovanje BO Slovencem
LJUBLJANA, 12. — Sovjetski ’e-leposlanik Ivan Benediktov je ‘z-ročil danes visoka sovjetska odlikovanja 30 Slovencem, udeležencem oktobrske revolucije. Pri slovesni izročitvi odlikovanj v klubu ljudskih poslancev Slovenije so bili navzoči Miha Marinko, Janez Vipotnik, predsednik ljubljanske občine inž. Košat in druge osebnosti. Med tremi, ki so prejeli red
Romunska delegacija v SZ
MOSKVA, 12. — Danes je odpotovala iz Romunije delegacija, ki bo prispela v Moskvo 14. t. m., ko se bodo pričeli razgovori na najvišji ravni. Romunsko delegacijo vodi načelnik države in generalni partijski tajnik Ceausesco. Razpravljali bodo predvsem o dvostranskih
iz Loga pod Mangrtom.
Protestno zborovanje proti vojni v Vietnamu v Beogradu
BEOGRAD, 12. — Na Kolaičevi univerzi je bilo nocoj veliko protestno zborovanje meščanov Beograda, na katerem je bila izražena popolna solidarnost s pravično borbo vietnamskega ljudstva. Zborovanje je bilo organizirano oh tednu solidarnosti z borbo vietnamskega ljudstva. Z zborovanja so Poslali pismo narodni fronti osvoboditve Južnega Vietnama.
liillliMiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiniiiiiiiiiiimimiiiimii
Posvetovanja v Bruslju o sprejemu Anglije v EGS
Danes zasedanje sveta ministrov NATO
klonjeni pripravi tretje svetovne industrijske proizvodnje.
Zasedanje SEV
BUDIM PESTA. 12. - Danes se je začelo 21. zasedanje SEV (svet za vzajemno pomoč). Navzoči so delegati Bolgarije, ČSSR, Madžarske, Vzhodne Nemčije, Mongolije, Poljske, Romunije, SZ in Jugoslavije. Navzoči so tudi sevemoviet-nemski opazovalci.
BRUSELJ, 12. - Predsednik izvršne komisije zahodnoevropske gospodarske skupnosti Jean Rey je poročal danes svetu ministrov o stanju v Veliki Britaniji, o razvrednotenju funta in o posledicah, ki bi jih ta ukrep mogel imeti za gospodarstvo drugih držav. Rey pravi v svojem poročilu, da britanska vlada ni očitala izvršni komisiji zatrjevane strogosti zaključkov, do katerih je prišla v svojem prejšnjem poročilu o gospodarskem stanju v Veliki Britaniji. Dodal je, da je treba to vprašanje obravnavati v okviru pogajanj.
Njegovo poročilo je v zvezi z o-biskom, ki ga je ta mesec napravil v Londonu, in z njegovimi razgovori ob tej priložnosti z britanskimi voditelji
Med temi razgovori so angleški voditelji vztrajali pri naslednjih štirih točkah: 1. Britanska vlada pričakuje jasen odgovor sveta ministrov na zahteve za sprejem v skupno tržišče. 2. Britanska vlada ne misli na možnost pridružitve, bodisi ker je težko definirati zamisel «pridružitve», kakor tudi zaradi tega, ker pogajanja, ki bi bila potrebna, ustvarjajo enake težave, kakor jih predvideva primer vključitve. 3. Britanska vlada ne predvideva niti možnosti, da bi se podredila tako imenovanim »razdobjem prilagoditve*, in prav tako ne upošteva možnosti »minimalnih* rešitev. 4. Britanska vlada ne vidi, kako bi mogla imeti skupne interese z evropsko skupnostjo, če bo pot, ki vodi do vključitve, zabarikadirana.
Govoril je zatem Francoz Barre, ki je spremljal Reya na njegovem obisku. Poudaril je, da zaključki, ki se lahko povzamejo zaradi razvrednotenja funta, niso lahki. Zato mora poročilo izvršne komisije veljati za začasno. Govoril je zatem o položaju funta v zadnjih letih in je kot vzroke za njegovo oši-bitev navedel številne dogodke angleškega gospodarskega življenja, kakor na pr. vojno ob Suezu, stav-
ke itd. Govoril je tudi o špekulacijah in dejal, da mora razvrednotenje veljati kot «ugoden korak* za ozdravljenje britanskega gospodarstva, toda s pogojem, da se sprejmejo dodatni ukrepi. Posvetovanja bi se morala nadaljevati in ni mogoče pričakovati pozitivnih rezultatov, ne da se sprejmejo u-činkoviti gospodarski ukrepi, ki jih je napovedala britanska vlada. Ta je poudarila svojo odločenost, da te ukrepe izvede.
Na koncu je Barre izjavil, da"ko-misija izreka zadovoljstvo zaradi odločnosti britanske vlade, da v okviru pogajanj z gospodarsko skup nostjo razpravlja tudi o mednarodni vlogi funta šterlinga.
Medtem se posamezni zunanji ministri posvetujejo o pripravi seje sveta ministrov, ki je določena za 18. decembra v Bruslju in na kateri bodo razpravljali o britanski zahtevi za sprejem v evropsko gospodarsko skupnost.
Jutri se bo začelo zasedanje sveta ministrov atlantskega sveta ob udeležbi zunanjih ministrov petnajstih držav članic. Danes je bila seja odbora za obrambno načrtovanje in odbor za jedrsko obrambo. V obeh so predstavniki dvanajstih držav. Odsotni so francoski predstavniki, ker se je Francija umaknila iz vseh integriranih poveljstev, islandski predstavniki, ker ta država nima vojaških sil, ter Luksemburg, ker razpolaga samo s predstavniškimi silami.
Angleški zunanji minister Brown, ki je prišel danes v Bruselj, se je pogovarjal o Cipru s turškim in z grškim zunanjim ministrom. Zatem se je pogovarjal z belgijskimi socialističnimi voditelji in je nato kosil z ameriškim državnim tajnikom Deanom Ruskom.
Ministri za obrambo v atlantskem zavezništvu so imeli dolgo sejo v okviru odbora NATO za obrambne načrte. Zvečer so se zbrali na večerji zunanji ministri ZDA, Velike Britanije, Francije in Zahodne Nemčije.
Spora/um o plačancih v Konju
KAMPALA, 12. — Konto, Ruanda in komisija OZN za plačance so sklenili danes sporazum v zvezi s temi plačanci, ki so sedaj v Ruandi. V četrtek bodo v Kamnali sklicali afriški sestanek na vrhu v zvez’ s tem. Glavni tajnik organizacije afriške enotnosti Telli je izjavil, da bodo afriški državni poglavarji pregledali sporazum, ki je bil sklenjen danes.
Nedavno je Ruanda določila rok za zaključek dela komisije organizacije afriške enotnosti, ki vodi preiskavo o delovanju plačancev, in je zagrozila, da bo izgna'a plačance s svojega ozemlja.
V Ruandi je sedaj 130 belih plačancev in 950 katanških žandarjev. Zvedelo se je, da so bivši katan-ški žandarji pripravljeni vrniti se v domovino skupno s svojimi družinami, potem ko je kongoška vlada razglasila splošno amnestijo.
Palestinski begunci
NEW YORK, 12 - Posebni politični odbor OZN je poslušal letno poročilo splošnega komisarja ustanove OZN za palestinske begunce. V svojem poročilu poudarja komisar, da postaja vprašanje jordanskih beguncev vedno bolj kočljivo. Sedaj je na jordanskem ozemlju
577.000	beguncev. Od teh je približno polovica, 245.000, novih beguncev; to so ljudje, ki so zgubili hiše in svoje imetje med junijsko vojno. Na podlagi informacij, ki jih je dobil od jordanske vlade, prekorači vsak dan 300 oseb reko Jordan in pribeži z ozemlja, ki ga je zasedel Izrael v Jordanijo.
Trije Italijani ranjeni v Jugoslaviji
BEOGRAD, 12. — Trije Italijani so bili hudo ranjeni pri avtomobilski nesreči na cesti Zagreb-Beo-grad. Avtomobil alfaromeo junior 1300 iz Piše je zaradi prevelike hitrosti in tudi zaradi poledice zadel ob tovornjak, ki je prihajal nasproti. Trije Italijani, in sicer Mario Vittorelli in Sergio Farmalli, oba iz Piše. ter tretji, čigar ime ni še znano, so bili prepeljani v bolnišnico v Sisku.
BEOGRAD, 12. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Mika Špi-ljak je sprejel danes zunanjega ministra Vzhodne Nemčije Otta Win-zera, ki je včeraj kot gost državnega tajnika Marka Nikežiča prispel v Jugoslavijo.
ZAGREB, 12. — Seizmološki aparati geofizičnega zavoda v Zagrebu so zabeležili danes zjutraj ob 5.13 nov potresni sunek v jugozahodnem delu Hrvaške jakosti 3. do 4. stopnje z epicentrom na področju Reke.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 3, najnižja 1.9, ob 19. uri 2.6 stopinje, zračni tlak 1011.9 stanoviten, vlaga 50 odst., veter severovzhodnik 35 km s sunki 75 km na uro, nebo 7 desetink pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 11 stopinj.
Tržaški
ti e v ni k
Danes, SREDA, 13. decembra
Lucija
Sonce vzide ob 7.37 in zatone ob 16.21. Dolžina dneva 8.44. Luna vzide ob 14.06 in zatone ob 4.06.
Jutri, ČETRTEK, 14. decembra
Vojmir
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Kritike in pohvale politike odbora v razpravi o obračunu in proračunu
Včeraj so spregovorili Calabria (KPI), Del Gobbo in Ramani (KD) ter Boschi (MSI) - Danes se bo deželni svet sestal zjutraj in popoldne
Kaže, da je predvčerajšnji go-»or demokristjana Ginaldija med razpravo o obračunu in proračunu v deželnem svetu šel precej na živce demokristjanskemu vodstvu, ker je preveč kritiziral politiko deželnega odbora. Med demokristjani velja svetovalec Ginaldi za «free lance», kakor pravijo Angleži politikom ali časnikarjem, ki ubirajo lastna, samostojna pota. Takšni ljudje pa niso preveč pogodu v nobeni stranki. Zato se ždi, da so včeraj demokristjani skušali, po svojih dveh predstavnikih tako imenovane levice ublažit; neugo den vtis Ginaldijeve kritike.
Včeraj je v rapravi namreč prti spregovorili Del Gobbo, ki je nekak levičarski demokristjan in voditelj ACLI v Furlaniji, in dejal, da gre v bistvu vse dobro ter da proračun ne pomeni nekakega poloma. Pri tem je naštel mnogo del, ki so jih opravili zlasti pri greznicah (kanalizacija) in na vodovodnem omrežju. V teku je namreč kar za pet milijard lir del na tem torišču. Za turistične ceste so dali na dražbo že za milijardo lir del. Dežela je tudi mnogo pripomogla k napredku na zdravstvenem torišču, kar pomem veliko skrb tudi za socialne zadeve. Seveda so tudi razne pomanjkljivosti, toda dežela je mnogo napravila. Del Gobbo je bil različnega mnenja glede razvoja industrije in ni trdil kot Ginaldi, da ni deželna politika nič hasmia. Rekel je, da je treba podpirati tudi zasebne podjetmke. Res pa je, da je treba nekatere zakone izboljšati.
Kar se tiče politike leve sredine, je svetovalec rekel, da se mora nadaljevati ter da mora vsaka stranka pač nekaj žrtvovati, t. j. popustiti, Sicer so stranke i notranjosti enotne, vendar to ne izključuje raznih odtenkov.
Komunist Calabria, ki je spregovoril v razpravi drugi, je takoj v začetku rekel, da so vsi v zadregi zaradi tako imenovanih pasivnih ostankov v obračunih, saj jo gospodarski položaj v deželi slab, v blagajnah pa leži neizkoriščen denar, ki bi moral služiti predvsem za to, da se ta položaj popravi. Nedvomno vsakdo občuti, da tu nekaj ni v redu ter da bi morali začeti ubirati drugačna pota. Izbire večine niso pravilne in niso nič pripomogle k izboljšanju položaja. Koristi od deželnih prispevkov so imeli le veleposestniki in veliki industrije!', medtem ko se ni položaj delavcev prav nič izboljšal. Večina se mora zavedati, da se ustvarjajo sovražniki dežele tudi s takšno neučinkovito politiko, ki ustvarja nezadovoljstvo.
Zatem je Calabria obravnaval p > Htiko večine nasproti Trstu ter govoril o vedno večji gospodarsid krizi. Pri tem se je spomnil na načrt CIPE m na zagotovila, da bo ladjedelnica Sv. Marka imela dovolj naročil do konca leta 1970. Že sedaj pa je brez dela, saj kaže, da bo kmalu izginila. Se sedaj niso začeli graditi tovarne Grandi Motor! in na srečo se sedaj govori, da so končno ugotovili, da je zemljišče v dolinski občini primerno. Tudi za Stabilimen-ti Meccanici Triestini se je govorilo, da bodo razširili obrate m zaposlili se 150 delavcev, v resnici pa so jih 80 suspendirali. Sploh se je število zaposlenih delavcev v nekaj letih skrčilo za več tisoč.
Tudi s pristaniščem ni vse v redu in pol milijarde, ki jo bo dala dežela vsako leto pristaniški ustanovi, ne bo mnogo izboljšala položaja. Calabria je odločno poudaril, da morajo vedno delavci nositi zle posledice zgrešene politike. V deželnem svetu je bilo sprejetih mnogo zakonov, a malo jih je bilo v korist večine prebivalstva.
Misovec Boschi je kritiziral pro- | med državo in deželo, obračun za
račun in obračun ter obravnava! zlasti vprašanje poljedelstva in gozdarstva. Govoril je tudi o položaju v Kami ji in Kanalski dolini. Na koncu je dejal, da so misovci vodili do večine konstruktivno politiko, da pa jim je tega skoraj žal, ker niso nikoli naleteli na razumevanje.
Zadnji je spregovoril demokristjan Ramani, ki spada tudi k levici in ki je tudi v glavnem pohvalil delo deželnega odbora in s tem skušal posredno izbrisati neugodni vtis Ginaldijevega govora v demokristjanskih vrstah. Ramani je obravnava! v svojem govoru tri vprašanja: reformo državne uprave s posebnim poudarkom na odnose
leto 1966 v odnosu na velike pasivne ostanke ter proračun za leto 1968. Pri tem je še posebno obravnaval zdravstvena vprašanja, za katera je strokovnjak. Kar se tiče pasivnih ostankov, je rekel, da je treba upoštevati razne potrebe, hkrati pa tudi nujne ovire, ki nastajajo pri nadzorovanju nad izdatki. Proučil je delo raznih odborništev in rekel, da se določene stvari v deželni upravi dobro razvijajo, druge pa nekoliko slabše. Za delo deželnega odbora in deželnega sveta pa so odgovorni vsi, tudi manjšina. Na koncu je pohvalil delo dežele na zdravstvenem torišču.
Danes bo deželni svet zasedal dopoldne in popoldne.
SINOČI V DOLINI
Seja občinskega sveta
Sinoči je bila v Dolini seja občinskega sveta, ki je med drugim odobril najetje posojila v znesku 20 milijonov 884.000 lir za kritje primanjkljaja v občinskem proračunu za letošnje leto. Nato je po daljši in živahni diskusiji odobril predlog, da se občinska uprava pooblasti za pogajanja z ustanovo za industrijsko pristanišče glede prodaje pod jasno določenimi pogoji, 95.621 kv. m površine srenjskega zemljišča, za katero je omenjena ustanova zaprosila zaradi gradnje tovarne «Grandi Motori».
Zaradi pomanjkanja prostora, bomo obširneje še poročali.
Dr. Pasino imenovan za prefekta
V vladni palači je bila včeraj dopoldne manjša slovesnost, na kateri je generalni vladni komisar dr. Cappellini čestital dr. Pasinu za njegovo imenovanje za prefekta. Komisar je izročil slavljencu tudi spominsko darilo. Dr. Pasino bo stopil v pokoj 1. januarja 1988.
lllllllllllllllllliiimiiliiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||||||||||||||||||i|||l|mm||||||||||||||||||ll|,l|l||||mii,||,imi,l,|l|,m,,l|U„,„,im|„ll|lllll|
S SUNKI DO 155 KM NA URO
Uspel spominski večer skladatelja Ivana Grbca
V	kino dvorani v Skednju, ki. je bila zasedena do zadnjega kotička, kljub vremenskim neprilikam in nevšečnostim zaradi pomanjkanja e-lelctričnega loka, je bil sinoči spominski večer skladatelja Ivana Grbca v priredbi Prosvetnega društva v Skednju in Glasbene matice
Na večeru je nastopil mladinski pevski zbor «Kraški slavček», pianist prof. Erminij Ambrozet, sopranistka Ljubica Berce-Košuta in pevski zbor aJacobus Gallus» pod vodstvom prof. Ubalda Vrabca. O liku in osebnosti skladatelja Ivan> Grbca je govoril prof. Pavle Merku. Nastopajoči so izvajali izključno Grbčeve skladbe. O prireditvi, ki je doživela prodoren uspeh, bomo še obširneje poročali.
Jugoslovanski umetniki bodo razstavljali v palači «Costanzi»
V	četrtek, 21. t.m. bodo v palači Costanzi v Trstu odprli razstavo del nekaterih sodobnih jugoslovanskih likovnih umetnikov. To bo prva večja skupinska prire-
Burja je zopet močno za	pi]	ha	la	ditev jugoslovanskega slikarstva na našem področju, in bo nasta-1 la kot sad skupnega prizadevanja 1 tržaškega muzeja «Revoltella» in	
Prevrnjeni avtomobili, odkrita skladišča, poškodovani pešci
Po snegu burja. Še lani, ko je bilo mesto zavito v megleno kopreno, smo tožili, da nas je botra burja zapustila, da ne piha več s tisto močjo, kot nekdaj, da se nam je izneverila.
Kot vidimo, pa nas burja le ni zapustila. Včeraj je spet močno
katere žrtvi sta postali 65-letna Te-resa Stanich vd Rutteri iz Ul. Giu-lia 9 in 44-letna Regina Pellarini por. Schiavo 'z Ulice F. Severo 140/1. Pellarinijeva je z avtom T3 76149 pripeljala do semaforja na vogalu Ui. Battisti in Rossetti in čakala n; prosto pot. Zapihala je
zapihala, pometla ceste, zavijala burja in velika opeka je rpadla na izza vogalov, podirala dimnike, žerjave in celo avtomobile. Meteoro-ški zavod v T*-stu je ob 15.30 zabeležil naj večji sunek: 138 km na
avtomobilski telrobrar ter ga razbila, drobci stekla pa so ranili obe ženski. Stanichevo so sprejeli na drugi kirurški oddelek, Pellarinije-
uro, ponekod pa so bili sunki še j vi pa so nudili prvo pomoč. Na vo-
močnejši ves dan pa je burja pihala s povprečno hitrostjo 70 km na uro. Pihalo je od vsepovsod, da so se ljudje s težavo premikali po cestah in bili v stalni nevarnosti, da jim na glavo pade kaka opeka. Ob takem vremenu so včeraj imeli največ dela gasilci. Samo do poznega popoldneva so morali več kot stokrat iz vojašnice. Tp so jih klicali, ker se je majal dim nik, tam so morali podrpeti visok žerjav, spet na nekem drugem kraju je padel strešni žleb.
Popoldne so morali v Ul. delle Linfe, kje* jw močarr^unek > burje podrl 35 metrov visok žerjav na gradbišču podjetjh 'CiTidin - ftoseil- J wasser. Ni. srečo je žerjav padel j na neko dvorišče, da je bila škoda! malenkostna. Če bi bil padel na j malenkostna. Po ulicah je bilo vse polno razbitega stekla in opeke. Burja je razbila polknice, spod- j nesla lesene ograje okrog gradbišč, izrula drevesa, podirala televizijske antene na strehah in poškodovala celo dva nosilca visoke napetosti na Hudem letu pri Padri-čah. Zvečer na je bilo zaradi o-kvar v električnem omrežju več mestnih predelov v temi.
Zaradi ourje in razburkanega morja so tadje v pristanišču pritrdile vezi, da jih ne bi sila burje strgala. Na srečo v pristanišču ni bilo 'Tugih zapletljajev, ker si nihče ni upal r.a odprto morje.
Poleg škod« je bilo včeraj zaradi burje tudi več človeških žrtev. Najhuje se je ob 10. uri ranila 86-letna upokojenka Rubenzia Kollert vd. Stancievich iz zavetišča v Ul. Pascoli 31. Na vogalu Ul. Pieta in Rossetti jo je sunek burje spodne sel, da je padla in se hudo pobila po glavi. Na nevrokirurški oddelek bolnišnice so jo sprejeli s pridržano prognozo.
Burja je zakrivila tudi nesrečo,
•iiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiimiiiliiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiimiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiNiiiiMiiiiiiimttiiirnm
S SINOČNJE SEJ ID V NABREŽINI
Občinska uprava določila milijon lir za spomenik padlim
Prehod pri Šempolaju naj bi prešel v prvo kategorijo - Svetovalci odobrili obračun 1966
tero je adela na zidu viseča izložba manufakturne trgovine Cuofo iz istoimenskega drevoreda 5, ki jo je strgala burja. Močan sunek je v Ul. Molino a Vento na vogalu Trga Pestalo-zi prevrnil tudi 54-letno tarmelo Sudich por. Babu-dri iz Ul. Doda 16/1. in 19-letno hčer Loretto Babudri. Mater so
ljubljanske ((Moderne galerije«. Prireditev ima po eni strani velik pomen zaradi poživitve kulturnega sodelovanja med našim mestom in sosedno republiko, glede česar je treba omeniti, da se je to sodelovanje že zdavnaj vzpostavilo v drugih italijanskih mestih, tako v Rimu, Milanu in Benetkah, po drugi pa ima manifestacija posebno obeležje tudi zaradi stika z novimi umetnostnimi tokovi v Ljubljani,
sprejeli na nevrokirurški oddelek,!Zagrebu in Beogradu, na katere
i i • ...	.t . i •	. _	*	rti Adnio	IsnAčn-ii Irulfiimi Zf m Gli 3*
hčerki pa so dali prvo pomoč.
Burja je Mia kriva še mnogih drugih nesreč: 39-letnega mornariškega častnika Nicola Filinija iz Ul. Cologna 73, ki je bil na pomolu Bersaglieri, je celo zagnala v morje. Na srečo so ga potegnili iz vode in nemudoma odpeljali v bolnišnico.
V celem dnevu se je zaradi burje zateklo v bolnišnico 46 oseb. Meteorološka postaja pa je sporočila, da so v okolici mesta sunki burje dosegb do 155 km na uro.
galu Ul. Roma in Genova je sunek Burje vrgel na tla 79-letno Antonio Golin vd. Cesar z Opčin, Ul. degli Olmi 8. V bolnišnici so ji dah prvo pomoč.
Prvo pomoč v bolnišnici so dali tudi 64-letnemu Giovanniju Bertuz-ziju s Furlanske ceste 16, ki je padel v Ul. Sa.iti, 52-letni Valerii Santini z Dr.;v D’Annunzio 9, ka-
liiiiiiiiiiiiiiiiirmiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir*iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllliiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiuiiliiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiuiiiiiiiUi(iiiiHiiiiiu«i
gledajo tukajšnji kulturni krogi z velikim zanimanjem
Jutri zborovanje za Grčijo
Na Trgu Sv. Antona (v primeru slabega vremena pa v dvorani «Di Vittorio« v Ul. Pondares št. 8) bo jutri zvečer ob 18.30 napovedano v znak solidarnosti z grškimi patrioti, ki se v tujini borijo za rušenje monarho-fašističnega režima v domovini. Zborovanje prire-
jajo Grška antifašistična fronta, Intesa Universitaria, ženska komisija UDI, Unione Goliardica Italia-na, mladinske federacije PSU, PSIUP, PRI ter federacija komunistične mladine.
VidHta ukednidiMi
Prejeli smo:
V teh dneh se mnogo govori o pokojninah, ki so jih odobrili za povratnike prve svetovne vojne. Ker tega nisem nikjer izsledil, bi vas prosil, da mi odgovorite: koliko bo znašala navedena priznavalnina? Drugič, je bodo deleženi tudi pripadniki bivše avstroogrske vojske in tretjič, kje bi dobili potrebne dokumente v dokaz za omenjeno svojstvo.
Odgovor:
Kohkor nam je znano, bo znašala priznavalnina odnosno pokojnina okoli 65.000 lir letno. Zelo verjetno bodo pokojnine deležni tudi pripadniki avstroogrske vojske. Vsi vojaški dokumenti bivših vojaških oblasti Avstrije bi se morah nahajati v državnih arhivih, v Trstu, v Ul. XXX. Ottobre.
Prosvetno
društvo
IVAN CANKAR
priredi v petek,
15. t. m. ob 20.30
pr'
Cankarjevo proslavo
Na sporedu:
priložnostni govor; film o Cankarju; nastop društvene dramske skupine.
Vljudno vabljeni člani in prijatelji društva.
IZPRED KAZENSKEGA SODISCA
Sinoči je bila v Nabrežini seja občinskega sveta, na kateri so razpravljali o tekočih vprašanjih občinske uprave.
Prvi del seje je bil posvečen odgovorom predstavnikov občinske uprave na vprašanja svetovalcev. Eno od teh vprašanj zadeva postavitev spomenika padlim, ki bo stal nekaj čez dva milijona Ur. Občinska uprava je že določila v svojem proračunu vsoto 1 milijona lir v ta namen.
Na seji se je tudi govonlo o vprašanju obmejnega prehoda pri Šempolaju Kot je znano, obstaja splošna želja, da bi ta blok stopil v vrsto mednarodnih obmejnih prehodov.	,
Med drugim so svetovalci razpravljali še o vprašanju družbe «La Carsica«, ki skrbi za prevoze na področju občine ki so ji dodelili prispevek v znesku 1 milijona lir za poslovno leto 1966. Ta predlog je bil sprejet z izjemo komunističnega svetovalca škerka, ki se je glasovanja vzdržal.
Nato so svetovalci soglasno odobrili obračun občinskega poslovanja za leto 1966 Prebitek poslovanja v višini nekaj čez 11 milijonov Ur bodo vključih v proračun za leto 1968.
Zelo obširno so svetovalci govorih tudi o vprašanju obalnega pasu, kjer bi nabrežinska občina zagotovila brezplačno kopanje v morju svojim občanom in seveda tudi drugim upravičencem.
Občinski svet je nadalje odobril prispevke v višini 100.000 lir športnim društvom «Sokol», »Nabrežina« in »Pietas Julia«.
Bogat plen neznanih tatov
Neznani tatovi so se v noči med soboto in nedelo prikradli v briv
nico «da Nino* v Ul. del Bosco 1/b in odnesli precejšen plen v denarju. V notranjost so prišli skozi okence za prezračevanje, dva metra visoko od tal. Tatove je zanimal predvsem denar. Iz nekega predala so odnesli 16.000 lir, v zad njem delu brivnic 4 pa so pobrali škatlo iz kartona, v kateri je bilo približno 400.000 lir napitnin, ki bi si jih morali osebje razdeliti za praznike.
Živahna dejavnost
kršeansko-demokratske
stranke
Danes se bo ponovno sestal mestni odbor Krščanske demokracije. Na sestanku bodo razpravljali o občinskem načrtu za gospodarsko socialni razvoj. Te dni se je z istim vprašanjem bavila tudi občinska svetovalska skupina stranke, ki je v bistvu sprejela načrt in izrekla priznanje županu in občinskemu odboru za njihovo delo v tej zvezi. Na zadnji seji svetovalske skupine je dr. Rinaldi prikazal pomen načrta za nadaljnji razvoj tržaške občine. Strankini organi se bodo v prihodnjih tednih zbrali na številnih sestankih: v času od 15. decembra do 15. januarja pa bodo na sedežih KD razpravljali zlasti o glavnih smernicah 10. vsedržavnega kongresa | stranke.
Šofer obsojen na 16 mesecev zapora zaradi smrtne prometne nesreče
Sodniki po so obtoženemu Alfonsu Panicieriju vso kazen odpustili
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
priredi
JUTRI, ČETRTEK OB 18.30
v Gregorčičevi dvorani
proslavo
svoje dvajsetletnice
z istočasno razstavo slovenske šolske knjige od začetkov do leta 1966.
Vabljeni L
Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Ta-vella, zapisnikar De Paoli, obram ba Tamaro, zastopnik zasebne stranke Poillucci) se je moral včeraj zagovarjati 39 letni Alfonso Pa-nicieri iz Zelarina pri Benetkah, ki je bil obtožen, da je nenamerno ubil neko žensko ter hudo telesno poškodoval neko drugo.
Nesreča se je pripetila 25. julija predlani na prehodu za pešce v bližini bara «Alla pineta*. Bilo je okoli 11. ure zjutraj, ko je skupina pešcev prečkala omenjeni prehod. Pra-/ v tistem trenutku je privozil iz smeri Miramar avtobus z evidenčno tablico VE 22307, katerega je upravljal Panicieri. Šofer je pozneje izjavil, da se je peljal z zmerno hitrostjo. Resnica pa je, da je nenadoma podrl na tla dve ženski, k’ sta prečkali ulico. Tedaj 51-letna Ada Budin iz Ul. Roma 23 je zaradi udarca dobila hude po škodbe ter so jo sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo. Po štirih dneh je ženska umrla zaradi hudih notranjih poškodb. Na prehodu za pešce >e omenjeni avtobus podrl na tla tudi 57-letno Ido Tur-co iz Ul. Giulia ki je dobila pri padcu hude poškodbe.
Na včerajšnji obravnavi sta nastopila kot zasebni stranki pokojničina sestra Bianca in brat Luigi. Posebno tehtni so bili razlogi, ki jih je navedla Bianca Budin. Ženska je namreč povedala, da je živela skoraj izključno z dohodki svoje pokojne sestre Spričo tega je zastopnik zasebne stranke za hteval, naj Panicieri plača nekaj čez 7 milijonov lir odškodnine. Določene zahteve so bile postavljene tudi glede Turcove, ki je postala invalidkinja v višini 20 odst.
Na včerajšnji obravnavi je javni tožilec zahteval, naj sodniki spt> znajo obtoženca za krivega ter naj ga obsodijo na 1 leto in 6 mesecev zapora. Za telesne poškodbe, pa naj bi veljala amnestija.
Sodniki so spoznali Panicierija za | Trstu, na kateri so proučili do
krivega ter so ga obsodili na 1 leto in 4 mesece zapora. Poleg tega bi moral prizadeti plačati Luigi ju Budinu 60.000 lir, a Bianci Budin 80.000 lir za stroške odvetnikov, ki so zagovarjali njune koristi. Kazen pa je popolnoma pomiloščena. Za telesne poškodbe so sodniki uveljavili amnestijo iz lanskega leta.
Skupščina šolskega sindikata CGIL
V ponedeljek je bila skupščina članov šolskega sindikata CGIL v
kument CGIL o najbolj važnih vprašanjih, ki se tičejo šole ter učnega in upravnega osebja; vse to v zvezi z ustanovno skupščino, ki bo v Rimu 16. in 17. t.m. Ugotovili so potrebo, da se ne ločijo mezdne zahteve od zahtev o spremembi ustroja v šolstvu, kar je treba doseči z demokratično re formo. V tem smislu so odobrili resolucijo, ki jo bo nesel v Rim delegat Giovanni Nevyjel. Na koncu skupščine so izglasovali še resolucijo, v kateri izrekajo solidarnost z delavci, ki so jih spravili pred sodišče v zvezi s stavko od 8. oktobra 1966.
MlllllllimillllllHIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIinilMIIIIIIIIHIIIIIIIIllllllllllllllllllllilUllinilllllllllltlllllllllllllllHIIIIIIII
NA PRIZIVNEM SODISCU
Potrjena prvotna kazen prekupčevalcema z mamili
Oh svojem odhodu je gost pozabil hleb opija Za kupca se je ponudil sam policijski poveljnik
Pred tržaškim prizivnim sodiščem (predsednik Zumin, generalni pravdnik Marši, zapisnikar Mo-sca Riatel, obramba Antonini in Jacuzzi) sta se morala včeraj ponovno zagovarjati Natale Brecevich in Domenico Mattich, ki sta bila obtožena nezakonite posesti mamil.
Tržaško kazensko sodišče ju je sodilo že 25. julija letos ter ju spoznalo za kriva. Brecevicha je obsodilo na 2 leti in 1 mesec zapora ter 220.000 lir globe, Matti-cha pa na 2 leti zapora in 200.000 lir globe. Na isto kazen je bil obsojen tudi Jugoslovan Beriša.
Vsa ta zapletena zadeva se je začela v Brecevichevem prenočišču. Moški je namreč našel v so-
bi nekega gosta, ki je moral nemudoma odpotovati (pravzaprav ga je italijanska policija «šupirala» v Jugoslavijo, ker se je ukvarjal z nedovoljenimi posli). Brececlch pa je bil seveda radoveden ter je brskal po «zapuščini» jugoslovanskega gosta. Tako je naletel na opij. Ker je bila skušnjava prehuda, je Brecevich skušal preprodati vtihotapljeno blago. Usoda pa mu ni bila naklonjena, ker Je naletel na kupca iz «Argentine», ki je bil nič manj kot poveljnik letečega oddelka kvesture dr. Let-tieri.
Včeraj so prizivni porotniki sod niki (ob prisotnosti obeh obtožencev) potrdili prvotno razsodbo.
DO 16 DECEMBRA
501 SEJEM KNJIGE
(Aictiki
UL. SV. FRANČIŠKA 20
SPD Trst javlja, da bo v petek, 15. t.m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, predavanje prof. T. Vraberja
((CVETJE IN PODOBE Z JULIJSKIH ALP«
z barvnimi diapozitivi.
Razna obvestila
Komisija za doraščajočo mladino
pri SKGZ. Prosimo starše, ki so prijavil'. svoje otroke za zimovanje v Zgornjih Gorjah pri Bledu, da poravnajo vpisnino do 15. t.m. Na razpolago Je še nekaj mest.
• • •
16. decembra ob 26.30 bodo maturantje trgovske akademije »letnik 1957» proslavili l0-letnico mature ra skupni večerji pri Dolencu na Proseku. Prisotnost obvezna!
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo «F. Prešeren« v
Boljuncu vabi vaščane in prijatelje društva na predavanje dr. Majde Samsa o zdravstvu, ki bo v četrtek 14. t.m. ob 20. uri v srenjski hiši.
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom Marija Holkova
«PEPELKA»
(Pravljična igra v štirih dejanjih)
Prevedel: Jožko Lukeš Scenograf: Demetrij Cej Koreograf: Adrijan Viles Glasba: prof. Karel Boštjančič Režiser:	JOŽKO LUKES
PONOVITVE:
danes, 13. decembra ob 16. uri; v četrtek, 14. dec. ob 16. uri; v nedeljo, 17. dec. ob 16. uri.
V nedeljo, 17. decembra ob 20.30 v kino dvorani v BAZOVICI
Jaka Štoka
«Anarhist»
(Burka v dveh dejanjih)
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265.
GLASBENA MATICA
TRST
V soboto, 16. decembra 1967 ob 20.30 v Kulturnem domu
KONCERT SREDNJE GLASBENE ŠOLE «IVAN MATETIČ-RONJGOV» Z REKE
Sodelujejo orkester, godalni kvartet in solisti
Dirigent: IVAN PENEL
Gledališča
Verdi
Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopnic za tretr jo predstavo opere »Sorriso ai pie-di della scala» tržaškega avtorja Antonia Bibala, ki bo v četrtek 14. t.m. ob 20.30 za red B v vseh prostorih. Nastopajoči so isti, kot pri prvi predstavi.
V	petek 15. t.m. ob 20.30 bo pr va predstava Puccinijeve opere »Tosca* za red A v vseh prostorih. S to opero se zaključi prvi del letošnje operne sezone.
Teatro Stablle
V	četrtek, 14. t.m. ob 20.30 bo v Avditoriju druga abonmajska premiera letošnje sezone s Sofokleje-vim «Kraljem Edipom» v izvedbi Teatra Stabile ter v režiji Orazia Coste Giovan^iglija, ki je tudi avtor novega prevoda.
V	tem , delu nastopa nič manj kot 53 oseb v scenskem okolju in kostumski zasnovi Guida Josie. V glavni vlogi bo nastopil Giulio Bo-setti, Giocastra pa bo Franca Nu-ti, ki bo prvič nastopila s Teatrom Stabile V ostalih vlogah nastopajo Fiiippo Scelzo, Mario Valgoi, Ar-nello Bellofiore, Silvio Anselmo, Antonio Piovanello in Gabriele La-via. Nastopajo še drugi igralci v zboru in pevci.
S «Kraljem Edipom» bo tržaški Teatro Stabile nastopil v januarju v rimskem Teatru Stabile, zato bodo predstave v Trstu le do 29. t. m. Pred nastopom v Rimu bo tržaško gledališče nastopilo s tem delom tudi v Assisi na univerzitetnem zasedanju.
Ravnateljstvo gledališča vabi vse abonente naj to upoštevajo in ne čakajo na zadnje predstave. Prodaja in rezervacija vstopnic v galeriji Protti 2, tel. 36-372.
V okviru sodelovanja med obalno konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva, ki vključuje občine Koper, Izola ter Piran in na drugi strani Slovensko kulturno gospodarsko zvezo, prireja komisija za gospodarska vpraša nja pri SKGZ predavanje
EGONA PRINČIČA
namestnika generalnega ravnatelja podjetja «Luka Koper« in republiškega poslanca o temi:
«KOPER IN NJEGOVE
PERSPEKTIVE
PO OTVORITVI
ŽELEZNICE«
Predavanje bo v petek, 15. decembra, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma. Vljudno vabljeni!
Nazionale 15.00 «Tom e Jerry In top cat« Technicolor. Zabavne risamce.
Excelsior 16.00 «L’mdomabile Ang=‘ lica« Technicolor. Michele Mercier, Robert Hossein. Režija Berna Bordeire.
Fenice 15.30 «Dio perdona io no* Technicolor. VVestern. Terence Frank Wolf, Bud Spencer, Gina K°-vere. Režija Giuseppe Colizzi.
Eden 16,00 »Mal d’Africa» Technico-lor. Realiziral Stanies Nievo. rt* povedano mladimi pod 14. letoe.
Grattacielo 16.00 «Riflessi in un oc-cbio d’oro» Technicolor. Panavf-sion. Prepovedano mladini pod Izletom.
Ritz (Ulica San Francesco štev. 1°) 16.00 «Col cuore in gola« Technicolor. Jean Louis Trintignant, Ewa Aulin, Roberto Bisacco, Charles Kohler. Prepovedano mladini Poa 18. letom.
Alabarda 16.30 «11 signllo del becchi-no» Technicolor. Elke Sommer, R®" bert Stack,
Filodrammatico 16.30 «La dama ® Beyrut» Technicolor. Sara Mantieri. Prepovedano mladini pod 18. ‘e~ tom.
Moderno 16.00 «Gioventu bruciata« Natalie Wood, James Dean. Prepovedano mladini pod 16. letom.
Cristallo 16.00 «11 padre dl famigh3’ Technicolor. Ugo Tognazzi, N,n0 Manfredi, Leslie Caron. Prepovedano mladini pod 14. ietom.
Garibaldi 16.30 »La preda nuda« ~~ Technicolor. Cormen VViller. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capitol 15.30 «1 lunghi giorni deli« vendetta« Technicolor. Giuliano Gem ma, Francisco Rabal. Giorgia G‘°r' gelli. VVestern.
Aurora 16.30 «La calda preda« Fonda, Peter McEnery, Michel P*®" coli. Režija Roger Vadim. Prep®" vedano mladini pod 18. letom.
Astoria 16.15 »Italiani, brava gente* Crnobeli film. Tragična usoda it*11' Janških vojakov v Rusiji. Samo ®a' nes.
Impero 16.30 «La primula rosa* Tecn-nicolor. Jean Marais.
Astra 16.30 «Anastasia» Technicolor-Yul Brynner.	.
Vittorio Veneto 14.30 »La notte ael generali« Technicolor. John Peteri. Omar Sharif, Tom Cordinay. Pre" povedano mladini pod 14 letom.
Ideale 16.00 »ASS 7 — Operaziorrt Deutschland« Crnobeli film Georg Martin. Sledile bodo risanke.
Abbazia 16.00 «Un gangster venuto o Brooklyn» Technicolor. Little Totu s svojimi najlepšimi popevkami. b' v»i Morandi.
NAROČNINA ZA LETO 1968 BO NASLEDNJA:
Letna naročnina Lir 8.100 — šestmesečna naročn. » 4.400.— trimesečna »	»	2.250.—
mesečna	»	»	800 —
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 12. decembra 196/ se Je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa Je 17 oseb.
UMRLI SO: 65-letna Maria Moše vd. Colato, 56-letna Albina Bordon vd. Giacomina, 53-letnl Tulilo Gregoris, 82-letna Ester Agostinelli vd. Schia-voltn, 67-letni Giovanni Robba, 78-let-ni Pietro Bordin, 70-letna Maria Olivo vd Škerl, 84-letna Gluseppina Mat-tiassich por. Gigante, 52-letni Germane Salti, 72-letnl Giovanni Magnarin, 78-letna Plerina Sllla vd. Baldo, 61-letni Michele Psic, 67-letna Glovanna Reggente, 78-letna Maria Bilaffer vd. Reinlein de Marlenburg, 73-letna On-dina Marcon por. Savorgnani, 64-let-na Anna Sosslch vd. Emili, 72-letni Enrico Giovanni De Domini.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od U. do 17. dec. — od 19. do *,30)
AlPAngelo d’oro, Goldonijev trg 3; Cipolla, Ul. Belpogglo 4: Marchlo, Ul. Ginnastica 44: Mlani, Miramarskl drevored 117 (Barkovlje).
LOTERIJA
BARI	84	58	9	10	78
CAGLIARI	75	45	87	55	29
FIRENCE	85	23	33	42	59
GENOVA	63	81	88	33	82
MILAN	11	59	30	51	45
NEAPELJ	68	45	48	58	81
PALERMO	85	70	59	16	30
RIM	42	75	40	8	38
TURIN	46	35	51	38	16
BENETKE	87	69	68	8	78
	ENALOTTO				
2 2 2 2	1 2	2 X	X	2	X	2
Kvote: 12 točk - 6.714.000 Ur; n točk — 321.400 Ur; 10 točk — 23.800 lir.
Darovi in prispevki
Za žrtve potresa v Debru daruje Viktor Vlasič 5000 Ur.
V počastitev spomina pok. Alojza Boleta daruje družina Ažman Leopold 5000 lir za Dijaško matico. V isti namen daruje Marija Ažman por. Cor-sini 5000 lir za Dijaško matico.
KINO PROS E K - KO N TO V E L
predvaja danes, 13. t. m„ s pričetkom ob 19.30 Panavision barvni film:
LETTI SEPARATI
(LOČENI POSTELJI)
Igrajo: JAMES GARNER, LEE REMICK in PHIL HARRIS
SREČA VAS ČAKA V
CASINO PORTOROŽ
V PETEK, 15. DECEMBRA
OPOLNOČI BO IZŽREBAN MED VSEMI UDELEŽENCI
EN MILIJON
V ŽETONIH
NA DRUGEM VEČERU ZLATEGA ŽETONA
ROULETTE - BACCARA
RESTAVRACIJA - NIGHT CLUB
MEDNARODNE ATRAKCIJE
ZAHODNI NEMCI V STILU SVOJIH PREDNIKOV
Razp
rava v
Bundestagu
o zahodnonemški vojski
Težko je uskladiti velike apetite po «ustrezni» armadi * razpoložljivimi sredstvi - Uvajanje oficirjev v umetnost operacij proti civilistom «za primer državljanske vojne
BONN, decembra. — Kakšno voj-«o naj bi imela Zvezna republika Nemčija? Manjšo ali večjo, manj «1 bolj drago, ali nekaj srednjega? V vsakem primeru — najmodernejše oboroženo in potencialno Jedrsko. To so med drugim v go-'j°ru obrambnega ministra Schroe-Jerja mogli čuti poslanci Bundes-^ga, politiki, oficirji, vojaki, notarji in ostalo občinstvo. V drugem delu govora pa se — tudi po ‘veliki vojni debati* — razmišlja, au je «velika koalicija*, v čem in v kakšni meri revidirala zahodno-aemške vojne koncepcije.
Revidirala jih je vsekakor v takš-111 meri kot politične Spričo tega °stane Bundeswehr todisi to, kar °i njega zahtevajo ZDA in atlantski pakt, bodisi, kar od njega prikuje zahodnonemška vlada.
‘Glavno nevarnost* za NATO Predstavlja danes «omejeni konvencionalni napad* Za vlado je — po besedah njenega zunanjega ministra — «protisovjetska komponento* stvar preteklosti in «hladne v°jne starega tipa*. Vojni izhod iz tfiSa navideznega protislovja je arkada, ki bi bila omejena bolj glede kvantitete kot pa kvalitete.
Kvantiteta je do neke mere relativna. Obrambni minister jo očetje v obsegu kakih 460.000 oboroženih in 160.000 neoboroženih ljudi' Vladno finančno poročilo za leta 1967 omenja v zvezi z Bundes-jvehrom natančno 476.227 vojakov. »e točneje je določena kvaliteta, "loč Bundesvvehra bi morala temeljiti na gibljivih in «visoko kvalificiranih* oklepnih enotah, ki bi bile pod zaščito letalstva, orientiranega v glavnem na bitke na femlji. Glavno orožje: letala in tanki. In pa «nespremenjena jedrca komponenta* — A-orožje.
Kvantiteta Bundesvvehra je do-s!ej bila določena s tako imenova-n>m načrtom »Bravo* — 500.000 Vojakov in 250 tisoč pripadnikov civilnega osebja. Zelo daleč od te-6a Bundesvvehr tudi danes ni, čeprav je čuti mnenje, da je za bačrt «Bravo» bilo več dobre volje *°t pa denarja. Moderna vojska je samo nevarna, ampak tudi dra-igra. V zadnji vojni nastopa-|°či «Messerschmitti» so stali okrog ldO.000 mark, današnji »Starfigh-terji» stanejo ikrog 10 milijonov, a jutrišnji »Phantomi* 20 milijo-b°v mark. Proračun pa je omejil Pcdcbne ambicije, vsaj one naj-b°lj pretirane.
Ka oborožitev je od 1. 1967 do bilo predvidenih najprej 124 Piilijard mark, okrog 25 milijard *ctno. Letos pa je bilo porabljenih ‘samo* 19,5 milijarde. Ostanek IR,5 milijarde pa je bil zmanjšan bajprej na 93, potem na 77 milijard, kar pomeni, da bo do 1, 1971 lahko porabljenih še po 19,3 milijarde letno. Stroški za oborožitev dejansko ne zmanjšujejo. Do-5'ej so stalno naraščali — od 1. 9b3 do 1963 dva in pol krat — da-?iravno znašajo, kot zatrjuje vlada, Se vedno samo pet odstotkov narodnega bruto-proizvoda.
. Postavlja se, potemtakem, vpra-?ar|je, ali bodo dosedanji vojaški 'tdatki »zamrznili* vsaj na sedanji. doslej rekordni višini. Upanja, bb bi se zmanjšali absolutno in ne ?boio relativno, trenutno ni. Zmanj-8bn0 bo samo povečanje. Naslednje leto bo sicer, zaradi varčevala. odpuščenih tudi 19 generalov '°8talo jih bo še 250). Toda nihče ne omenja treh variant, ki so I le še to po/etje predložene kanc-[orju Kiesingerju in v katerih je
bilo
predvideno, da bi
št ■
“jovilčno zmanjšala za
se vojska
o -4MI	„„ 15 do 60
•soč m<)ž. O kaki razorožitvi pa »Ploh ne more biti govora.
..A tudi s 455.O00, 460.000 ali 472 "boč 227 vojaki - po virih podat-S _ Bundesvvehr vsekakor ne l? nič manj učinkovit, kot pa je v načrtih s pol milijona voja-8°v. To pomeni samo, da je bil jj°stavljen v okvire onega kar si bbhes zahodnonemška vlada lahko b°Voh - politično, vojaško in fi-bbhčno: hiti koraka predaleč, niti V(,jaka preveč. Pa tudi ne manj, ^Umljivo. Do debate je med.dru-v parlamentu prišlo tudi zajedi _ viška. In pa zaradi želje, bi vojska bila kar najbolj učinkovita ob najmanjši porabi de-"brja.
Od 1 1968 do 1979 bo zvezna replika imela preveč vojnih ob-J®*hikov — naslednje leto okrog °000, nadalje okrog 55.000, a že "bhes ni dovolj mesta za vse in bdi ne denarja Dve brigadi sta „»kpopolnjeni, nekatere so pogo-,*o razpuščene. Drugo leto bo tre-torej, ali skrajšati rok (da-j1®8 poldrugo leto) ali poslati vo-Ibške obveznik,., da služijo rok
drugje — v obmejnih enotah, bolnicah ali socialnih ustanovah.
Denarja ne bo — ne bodo ga dali politiki. Vojaški rok se tudi ne bo skrajšal, ker tega ne bodo dovolili generali. Obmejna straža ne prihaja v poštev, spet zaradi denarja. Ostanejo še bolnice. Paradoks je v tem, da armada zaposluje — čeprav se pritožuje, da ima preveč ljudi in premalo denarja — še okrog 12.000 civilnih šoferjev in plačuje civilne stražarje, da ji varujejo letališča ter ostale vojaške naprave. Ni pa edini paradoks v zvezi z Bundesvveh-rom oziroma z zahodnonemškimi
»
vojaškimi in političnimi ambicija mi.
«Velike koordinate* Bundesvvehra vsekakor ostajajo «v megli* tudi po »veliki vojni debati*, prvi, odkar obstaja «velika koalicija* — vsaj do začetka prihodnjega leta.
Bundesvvehru ni preostalo drugega, kot da svoje pripadnike trenutno pripravlja še za kako drugo «vojno nalogo*. Predavatelji vojaške «šole za psihološko vojno* potujejo od garnizije do garnizije in uvajajo oficirje v umetnost vojaških operacij proti civilnim osebam — «za primer državljanske vojne*.
I
Štiri zlate kolajne, ki jih je 1 1936 dobil na berlinskih olimpijskih igrah ameriški črnski atlet Jessie Owens, so zelo razjezile Hitlerja. Verjetno prav tako jezi ameriške bele rasiste stališče, ki ga je Owens zavzel sedaj, ko se je postavil na stališče, da naj ameriški črnci ne gredo v Mehiko.
liiiilliiiluiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii/iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ČLOVEKOVA BODOČNOST V OCEANIH?
Potapljač bo pod vodo mogel dihati kot riba
Odkritje nizozemskega učenjaka, da — podobno ribjim škrgam — tudi pljuča sesalcev lahko jemljejo kisik iz vode namesto iz zraka - Možnosti človeka v morskih globinah
Že v kakih petih letih bodo potapljači pod vodo lahko dihali kot ribe. Tako pravi kapitan George Bond, ki je tudi sam potapljač in eden od voditeljev programa ameriške mornarice »Člo-vek in morje*. Če se bodo Bondova predvidevanja uresničila, bomo že v kratkem času priča naj-revolucionarnejše spremembe v zgodovini potapijaštva. človek bo prvič skušal na samem sebi nekaj popraviti, da bi se prilagodil ambientu. V tem primeru bi šlo za ambient, kakršen je v velikih morskih globinah.
Od vselej se je skušalo izdelati tako funkcionalno potapljaško opremo, ki bi potapljaču omogočala kar najbolj sproščeno gibanje. Marsikaj se je bilo do danes doseglo v tem smislu, mnoge zapreke so bile obvladane. Ena pa ni bila: pritisk. Vsakih trideset čevljev globlje, se pritisk poveča za eno atmosfero. In v večje globine se potapljač spušča, več ogljikovega dioksida, ki o-mamlja, se zbira v njegovi krvi. Zato je v globinah nad 300 čevljev dihanje precej nevarno. Zraku, ki ga iz naprave vdihuje potapljač, se lahko primeša helij in doda še nekaj kisika. To mu omogoča, da se lahko spusti še nekoliko globlje, morebiti do 1000 čevljev, kar predstavlja sedanji svetovni rekord v potapljanju.
Veiika Količina človeku škodljivih snovi, ki se je bila ustvarila v njegovi krvi, je zanj nevarna tudi, ko se želi vrniti na površje. Kakor se on dviguje, tako se pritisk manjša in iz njegove krvi prihajajo mehurčki plina. Da ne bi prišlo do težjih posledic, mora potapljač paziti, da se pritisk manjša postopno. To postopno zniževanje pritiska ali dekompresija je dolgotrajno in mučno.
Ko bodo potapljači lahko dihali tekočino, bo istočasno tudi rešen največji problem potapljanja. Kakor se čuje neverjetno, bo nekega dne človek vendarle lahko vdihoval tekočino. To so pokazala tudi raziskovanja nizozemskega učenjaka dr. Johannesa Kil-stra. Ta je pred kakimi šestimi leti odkril, da bi pljuča sesalcev lahko delovala kot škrge pri ribi. Potrebni kisik bi si namreč lahko jemala iz vode oziroma tekočine, namesto iz zraka. Pred nedavnim je dr. Kilstr izjavil, da tekočina, ki jo bo dihal človek, ne more biti navadna voda, ker bi ta poškodovala pljuča. Navadni vodi bo treba pristaviti toliko soli, da bo koncentracija soli v njej enaka koncentraciji soli v človeški krvi. Tej vodi se bo dodal še kisik. Pri poizkusih je dr. Kilstr u-porabil vodo c po svojem receptu*, ki je vsebovala toliko kisika, ko-likor ga je v enaki prostornini zraka. Le da je kisik v dr. Kil-strovi vodi bil pod pritiskom 8 atmosfer. Ko bo potapljač v morskih globinah vdihoval to tekočino, bo občutil samo lahen pritisk, ni-obhoden za odvajanje potrebne količine kisika iz omenjene tekočine. Pri takšnem lahnem pritisku pa, logično, ne bo več nobenega problema z dekompresijo.
Dr. Kilstr je napravil poizkus: miši, ki je dihala vodo, je u-
stvaril arr.bientalne pogoje, ki obstajajo v globini 3000 čevljev. Kmalu zatem je v teku treh sekund «serviral» tlak, kakršen je na površju zemlje. Na miši ni bilo opaziti nobenih motenj. Dihajoč vodo, je ta miška zdržala celih 18 ur.
Potemtakem, kot vidimo, je moč dihati tudi tekočino. S tem v zvezi, pa obstaja še mnogo problemov. Eden od teh je na primer ta, da kroži voda skozi pljuča 36-krat težje od zraka. Nadalje, z dihanjem tekočine telo res dobi toliko kisika, kolikor ga potrebuje, vprašanje pa je, kako iz telesa odstraniti višek ogljikovega dioksida, ki se je v "telesu nabral... itd.
Na vseučilišču Duke, v Severni Karolini, kjer sedaj dela, dr. Kilstr proučuje nove metode zdravljenja astme, proti kateri se bori z izpiranjem pacientovih pljuč s solno raztopino. Postopek traja okrog 1 uro. Dr. Kilstr se trudi, da bi si zabeležil kar največ podatkov o osnovnih značilnosti človeških pljuč, da bi na o-
sr.ovi tega lahko preračunal, koliko kisika bo tekočina za dihanje morala vsebovati v optimalnem pogledu.
Amerikanci so takoj ugotovili, kakšne koristi bi imeli od tega, če bi potapljači lahko dihali tekočino. Takšnim potapljačem so že zadali prve naloge.
Nedvomno bi človek imel od tega še vrsto velikih koristi, saj skrivajo prostranstva morskih globin številne tajnosti v pogledu novih možnosti za človekov obstanek in razvoj. V časopisju je bilo na primer objavljenih že nič koliko člankov o naravnost ne-slutenih možnostih glede človekove prehrane, ki bi si jo ta mogel zagotoviti z afeami, da ne go-vorimč^o ribah in ostalem, kar nam je do danes še sploh neznano. Torgj, ko bi se človek pod vodno gladino lahko znašel vsaj približno tako kot na zemlji, bi na morskem dnu lahko začel graditi pravcate tovarne živil, a tudi drugih proizvodov, potrebnih za njegov nadaljnji razvoj in obstanek.
NEONACISTI POSTAJAJO ŽE NESRAMNI
Napovedujejo že filme o «junaštvu» esesovcev v borbi proti partizanom
MUENCHEN, 12.	— Kancler
Kiesinger je bil kar užaljen nad tem, ko je Sovjetska zveza protestirala pri bonski vladi nad preveliko svobodo, ki jo v Zahodni Nemčiji uživajo neonacistične organizacije še posebno neonacistična nacionaldemokratska stranka. Zahodnonemški socialni demokrati so bili glede tega nekoliko bolj previdni in posredno vsaj priznavajo, da postajajo neonacisti če ne nevarni, vsaj neprijetni. To ni nič čudnega in volilni rezultati, ki smo jih v zadnjih dveh letih mogli zabeležiti pri raznih pokrajinskih volitvah, so glede tega dovolj zgovorni.
Pred dnevi so imeli v Reckling-heusenu kongres nacionaldemo-kratske stranke za porursko področje. Na tem kongresu so neonacisti izražali svojo voljo, da bodo le oni rešili Nemčijo. Demokratično nastrojeni mladinci pa so kongres motili in smola je hotela, da so pretep, do katerega je prišlo, snemali televizijski tehniki ameriške televizijske družbe NBC. Vodstvo neonacistične stranke ni bilo navdušeno nad potekom teh neredov in tehniki ameriške televizijske družbe so se morali umakniti iz kongresne dvorane. Šele policija jim je omogočila, da so posneli še nekaj epizod.
Da neonacisti ne mislijo popu-
obveznik^, da	-	......... .............„„„„„„.................................UH............................................iiiihiiiiiiii
"'"■iiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiHiiM........	.
. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Niste "Stvarjeni za ukazovanje. Premagali ?°sto svoj občutek strahu pred nebnim.
•'fttd?gen14n^uk2re^mZvamaŽ posnemati dobro voljo in razpolože-Selo zagotoviti uresničitev davne —
^ načrta. Srčni nevšečnosti.
OVOJCKA (od 21.5. do 216.) Z JJffivečjo lahkoto boste rešili neko Pfeeoj' delikatno vprašanje. Ostani ** gosnodar nad svojimi čustvi.
. Rak (od 22.6 do 22.7.) Ne pripi
*6jto velike važnosti nenamernim ^sporazumom. Obvladujte svoje ovce.
. REV (od 23 7 do 23.8.) Odličen dspeh neke drzne pobude. Skušajte
nje drugih.
DEVICA (od 24.8 do 22.9.) Spodbudni uspehi za mlade poslovne ljudi. Imejte večje zaupanje v soljudi.
TEHTNICA (od 23 9. do 22.10.) Ne zaupajte podvigom, h katerim se pristopa s preveliko naglico. Sku ■/lite se bolj moralno disciplinirati.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Postavite se proti nekemu napačne mu moralizmu, ki samo škoduje va šemu uspehu. Pobotali se boste s
sosedom.
STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Če ste se zapletli v spor, potem se prepričajte, ali imate prav, v nasprotnem primeru odstopite od tega. Popolno razumevanje v družini.
KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Ne gre za to, da bi se ljudem prikazovali kot junak. Na nekem sprejemu boste spoznali izredno simpatično osebo.
VODNAR (oo 21.1. do 19.2.) Vztrajno opravljajte svoje delo naprej. Izboljšajte svoje odnose s sorodniki.
RIBI (od 2C.2. do 20.3.) Nenaden finančni uspeh vam bo utrdil položaj. Odlično počutje v vsakem pogledu.
stiti, pač pa da postajajo vedno bolj somozavestni celo nesramni, dokazuje še ena vest, ki prihaja iz Muenchna. Pred nedavnim so v Muenchnu na Bavarskem ustanovili filmsko družbo, ki nosi naslov «National Film, Spiel und Kulturfilm*. Naslov družbe ni prav nič poseben in ne pove posebnega, toda ustanovitelji te družbe so povedali, da nameravajo izdelati vrsto filmov o «vo-jaških podvigih esesovcev in nemških vojakov v drugi svetovni vojni v borbi proti partizanom*. Kakor vidimo, imajo kar določen program in tudi povsem jasne namene. Seveda so si za snemanje teh svojih filmov izbrali tudi primerno deželo — Španijo, kajti edino Francova Španija je primerna za to.
Nova filmska družba je dejansko le odsek neonacistične nacio-naldemokratske stranke in njen osnovni namen je «vplivati na duha nemškega naroda v smislu vojaških koncepcij*. Iz tega moremo sklepati, da se bodo voditelji te družbe potrudili in prikazali «ju-naštva* esesovskih in drugih nacističnih tolp v času druge svetovne vojne, ko so med svojimi pohodi po zasedenih deželah puščali za seboj mrliče in pogorišča. Morda se bodo lotili tudi koncentracijskih taborišč in plinskih celic? Tega niso povedali.
Če zahodmnemške oblasti dopuščajo vse to, Kiesinger zares ne sme kazati užaljenosti, če Sovjetska zveza protestira proti ponovnemu oživljanju nacistov. Sovjetska zveza je v zadnji vojni utrpela okoli 20 milijonov žrtev. Pa tudi mi glede žrtev nismo daleč za njo.
Za konec bomo navedli še to. Neki socialdemokratski poslanec bavarskega deželnega parlamenta je vprašal deželno vlado, ali ni morda nova filmska družba dobila kake podpore iz javnih skladov. Že samo to vprašanje je dovolj zgovorno, kot je značilno vprašanje istega poslanca, ki deželno vlado vprašuje, ali se ne misli upreti tem načrtom.
POZITIVNE IN NEGATIVNE VESTI IZ CA PETO WNA IN DENVERJA (ZDA)
Vtem ko Washkansky okreva najavljajo novo operacijo
CAPETOWN, 12. - Zdravstveno stanje Washkanskega se iz dneva v dan boljša in vtem ko v tukajšnji kliniki «Groote Shuur* s ponosom, vsekakor upravičenim, ugotavljajo to, hkrati napovedujejo novo podobno operacijo, kot so jo izvedli na Washkanskem, vendar dodajajo, da bodo ponovno presaditev srca izvedli «po praznikih*, po vsej verjetnosti v januarju. Prof. W. Schrire, direktor kardiološke klinike, je k gornjim napovedim dodal, da je za takšno operacijo potrebno večje število visoko strokovnega osebja in zato meni. da njegova klinika ne bo mogla napraviti veliko takšnih o-peracij v enem letu, ker nima dovolj ljudi na razpolago. Iz izjav direktorja kardiološke klinike v Capetovvnu zvemo tudi, da bodo prihodnjo podobno operacijo posneli na filmski trak, -če bo pacient to dovolil. Pri operaciji srca pri Washkanskem niso posneli niti ene fotografije.
Kar zadeva že napovedano ponovno operacijo na srcu v tej kliniki, ki je čez noč zaslovela, se ve tudi za ime pacienta, kateremu bodo prisadih neko tuje bolj zdravo srce. Gre za 58-letnega zobozdravnika dr. Philipa Baiberga, ki je že pred dvema letoma moral opustiti prakso, ker mu srce hudo nagaja.
Poleg teh zelo pozitivnih vesti, ki prihajajo iz tukajšnje klinike «Groote Shuur*, moremo zabeležiti tudi podobno pozitivno vest, ki prihaja iz Johannesburga. Že konec prihodnjega tedna bo mogel zapustiti bolnišnico 39-letni D.S. Brough, ki so mu kirurgi odstranili iz srca — žebelj. Mož se je namreč igral z zračnim samokresom in si iz neprevidnosti pognal žebelj v srce. Seveda je bila tudi ta operacija zelo zahtevna in kaže, da je kirurgom uspela.
Vrnimo se v kliniko «Groote Schuur*: dr. Bernard, kirurg, ki je vodil ekipo pri «zgodovinski» operaciji na Washkanskem, kljub vsem optimističnim izjavam glede VVashkanskega dodaja, da nevarnost zavrnitve »tujka*, to se pravi možnost reakcije organizma proti prisajenemu srcu še ni mimo, ker se ta nevarnost ne da nikoli povsem zanikati, pa čeprav dosedanji znaki kažejo, da je proces pozitiven. Dr. Bernard meni, da se proces zavračanja more pojaviti tudi kdaj pozneje. Ko je pregledal srce, ki ga je_ vzel Washkanskemu iz prsnega koša, je dr. Bernard ugotovil, da je izbrano srce, s katerim je zamenjal bolno srce, zelo »primerno* organizmu pacienta.
Akademski zbor medicinske fakultete vseučilišča v Capetownu ter člani klinike «Groote Schuur* so sklenili, da bodo vsako leto organizirali konferenco na čast znanega strokovnjaka za bolezni žlez dr. Raymonda Hoffenberga, ki so ga južnoafriške oblasti pred meseci konfinirale za pet let in mu prepovedale predavati na univerzi. Na konferenci, ki je bila včeraj, so predstavniki akademskega zbora univerze v Cape-townu prebrali resolucijo, v kateri se zahteva osvoboditev dr. Hoffenberga »ker ni napravil nič protizakonitega*.
Vtem ko se beležijo ti uspehi s klinike »Grote Schuur* in pozitivne vesti tudi iz Johannesburga, prihaja iz Denvera v Kolor—lu žalostna vest, ki ponovno opozarja na problem zavračanja tujka, ki dela skrbi vsem kirurgom, ki se ukvarjajo s presajanjem organov. Pred tremi meseci so 26-mesečni deklici Pauli Hansen prisadih tuja jetra. Po treh mesecih in pol pa je v denverski u-niverzitetni kliniki deklica umrla zaradi »nekroze črevesja*, kakor je rečeno v zdravniškem poročilu zavoda. Glasnik zavoda je sicer dodal, da se za sedaj ne more s točnostjo ugotoviti, ah gre
smrt pripisati neki bolezni, ah pa posledicam slabega funkcioniranja prisajenih jeter. Kakor vidimo, strokovnjak noče pripisati te smrti že tolikokrat te dni omenjenemu procesu, ki se ustvarja v organizmu, ko nekomu prisadijo tuji organ, vendar je glede tega precej verjetnosti prav v tem, kajti iz istih virov zvemo, da so v zadnjih petih mesecih na istem zavodu napravili pet podobnih o-peracij in da so »le še tri pri življenju*. V besedah, ki smo jih postavili med navednice, se posredno izraža omejeno zaupanje v rezultat operacije.
P A SO LINI PONOVNO PRI SVOJI TEMI
VERA PROLETARCA IN VERA MEŠČANA
Določil je tudi že glavne vloge, razen ene
RIM, 12. — Pier Paolo Pasolini je znan italijanski književnik in v zadnjih letih tudi filmski človek. Pisal je scenarije in režiral filme,
no glavnih umetnikov za ta svoj film, ki ga sam označuje kot «so-dobno meščansko komedijo*. Vlogo matere v bogati meščanski dru-
ki so vzbudili v italijanski publiki zini bo poosebila Silvana Manga-
veliko zanimanje. Pomislimo le na film «Evangelij po sv. Mateju». Sploh se je Pasolini že večkrat lotil nabožnih tem, seveda s svojega vidika. Sedaj napoveduje novo filmsko delo, tudi s tega področja. V svojem filmu, ki bo nosil naslov «Teorem», bo skušal prikazati odnos sodobne meščanske družbe do — Kristusa.
Pasolini pravi: Meščanstvo je izgubilo vzvišene in metafizične dimenzije vere in jih spremenilo v podrobnosti in subjektivne primere vesti. Le proletariat razume vero v praktičnem smislu.v
«Teorem» kot izraz bi mogli raztolmačiti, da gre za matematično resnico, kotere točnost preverjamo s pomočjo dokazov. Pier Paolo Pasolini glede tega naslova pravi, da on v naslovu nekaj najavlja, da postavlja neko hipotezo, neko domnevo, ki zahteva določen sklep, določeno potrdilno razlago.
Hipoteza v njegovem filmu je ali bo v tem: utelešeni bog obišče bogato meščansko družino, kjer pa ga ne spoznajo. Toda prav tako, kot je prišel, «neznanec» tudi izgine in tedaj vsi člani družine, oče, mati, sin, hči in strežnica ga začnejo obupno iskati, kot če bi z njegovim izginotjem bili izgubili svojo največjo ljubezen, svoja najgloblja čustva.
«To, kar iščejo in kar oni imenujejo ljubezen — razlaga Pasolini — je v resnici bog, toda nihče od njih ga ne more dojeti. In tako bo vsak izmed članov te družine doživel svoj poseben primer: oče se bo v tovarni ponovno zbližal z delavci, mati bo vsaj na videz postala bolj pobožna, hčerka bo postala nevrotična, sin se bo predal slikarstvu, strežnica pa, kol nekakšna neuravnovešena svetnica», bo začela delali čudeže. Poslednja predstavlja po Pasnlinijevi razlagi podproletariat, ki še vedno jemlje vero v tradicionalnem smislu.
P. P. Pasolini je že izbral veči-
iiiiiniit i hi ti iiiinitiiiiiiiiiii miiii mn im iiiiiiiiini 111111111111 iiiihiiiiiiii im m m iiimi ii iiiiiiiiiiiiiiiiiinii mn m
1/, UMETNOSTNIH GALElilJ
DUIZOVI AKVARELI IN LILLOVA OLJA
Pri Barisiju razstavlja Giovanni Duiz okoli 25 listov risb in akvarelov ter obsežno mapo s tuširan-kami in jedkanicami. Duiz si je v zadnjem času pridobil poseben sloves upodubljalca skupin preprostih hiš vasi s kraške planote in oKolice mesta, zlasti pa z Opčin, kjer prebiva. Ker smo do sedaj videli na razstavah le njegova olja, je ta prikaz važen za zbiratelje grafik, ker nam daje pregled preko vrste listov, nastalih v zadnjih osmih letih. V njih je dobro opazen razvoj, ki je dovedel Duiza do njegovih znamenitih olj kraških vasi. So to torej v nekem pogledu študije za večja dela, študije v katerih Duiz uporablja tuš, pero in čopič in razne načine njih izkoriščanja v iskanju izvirnejšega dojemanja pokrajine.
O tem priča raznolikost vsebine, kjer srečujemo čolne na pesku, mreže, kraške skale in jame, drevesa in grmičevje, čeprav povsod prevladuje hiša kot predmet zanimanja, ker pač ta tvori bistvenost Duizove umetnosti. Iz početne dobe so tudi zanimivi a-kvareli vaz, ki kažejo izreden dar
stiliziranja in iznajdljivost oblikovanja. So to tiste odlike, ki so mu omogočile, da je gledane oblike prirode predeloval v njih najznačilnejše izglede. Duizovi listi niso golo preslikovanje narave. Iz njih veje poseben čar, kot pri uspelih podobah nam dobro znanih oseb, o katerih pravimo, da so kot žive.
Vsedrugacna so olja, ki jih razstavlja Nicolo Lillo v miljski galeriji «Allo Squero». So to dela starejšega samouka, ki pa pričajo o veliki ljubezni do slikanja prirode, s katero premaguje pomanjica-nje šole. Lillo pač slika tako, kot mu narekuje srce-
Je torej Lillo svojevrsten pri mitivni slikar in kjer ostaja temu dojemanju zvest, kjer se ne ozira za višjimi vzori starih mojstrov, tam učinkujejo njegove podobe življenjsko toplo in prepričevalno, kljub preprostosti slikarskega načina. Zato menimo, da so najbolj uspeli njegovi dosežki v slikah iz njegove ožje okolice, v oljih Ulice Orlandini, Zorotti, Battera in D’Al-viano z dolgimi perspektivami
MILKO BAMBIČ
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13 15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.40 in 17.40 Radio za šole - 12.00 Elektronske orgle - 12.10 Liki iz naše preteklosti: »Bogomir Magajna* - 12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba iz filmov - 17.00 »Le Tigri* - 17.20 Pravna posvetovalnica - 17.30 Orkester Tiomkin - 18 00 Zborovske skladbe - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Poglavja iz glasbene zgodovine - 18.55 Ansambel »The Finnjenkas* - 19,10 Zdravniška posvetovalnica - 19.20 Raz-kuštrane pesmi - 20.00 Šport 20.35 Simf. koncert - v odmoru: Za vašo knjižno polico - 22.20 Solisti lahke glasbe 22.45 Sentimentalne melodije.
12.05 Lahka glasba - 12.20 Tre tja stran - 13.15 Poje E. Dudine 13.25 Istrski motivi - 13.40 J. Sve-vo: »Un marito* - 14.45 Vivarte in Tamaro.
Koper
6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14 30, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL 10.15 Lahka glasba 10.35 Orke stri - 11.00 Otroški kotiček - 11.15 Plošče - 11.30 Današnji oevci -12.00 in 13.00 Glasba po željah -13.40 Ritmi in popevke - 14.00 Male skladbe velikih mojstrov - 14.45 Prodajalna plošč 15.30 Vokalni ansambli - 16.30 Otroški kotiček -16.45 Operne skladbe - 17.40 Narodne pesmi in plesi - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Pianist Shearing - 22.1C Orkester Bodner - 22.35 Albinoni in Bach.
SREDA, 13. DECEMBRA 1967 Nacionalni program
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Dorelli Milva itd. -9.07 Zvočni trak - 10.05 Sola -10.35 Ura glasbe - 12.05 Kontrapunkt - 13.20 Claudio Villa - 14.40 in 15.10 Ital. popevke - 16.00 Program za mladino - 16.30 Komorna glasba - 17.20 Detektivka 17.45 Književnost in umetnost - 18.15 Glasba za mladino 20.20 V. de LTsle: »D pretendente* 21.30 Skladbe za godala - 21.45 Simf. koncert.
II.	program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkestei - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Radijska priredba - 10.15 Jazz 10.40 Glasba po željah - 11.43 Pesmi desetletja - 13.00 Vaš prijatelj Walter - 14.04 Juke box - 15.00 Izbrani motivi -15.14 Zagrebški solist- - 16.05 Mednarodna lahka glasba - 16.38 Popoldanski spored - 18.35 Enotni razred - 20.30 Zbori in orkestri -
21.00	Znanstvena oddaja.
III.	program
10.00	Operna glasba - 10.55 Beethovnova fantazija, opus 80	12 20
Straussove skladbe 12.55 Simf. koncert - 14.30 Cimarosa, koncert za dve flavti in orkester - 14.45 Sopranistka H. Lukonska - 16.05 Sodobni skladatelji 17.20 Nemščina 17.45 Sibeliusova simf. št. 5 - 18.15 Gospodarska rubrika -
18.30	Lahka glasba 18.45 Kulturni pregled - 20.30 Klavirske skladbe A. Caselle 21.00 Giochi alTita-liana 21.45 Jazz 22.30 Piran-deho: «Dalla Sicilia alla Germa-nia*.
no, ki je že nastopila v dveh Pa-solinijevih filmih, med drugim tudi v filmu «Čarovnice». Preden se je odločil za Silvano Mangano, je Pasolini mislil, da bi to vlogo poveril Lucii Bose, ki je bila pripravljena se ponovno vrniti pred filmsko kamero, posebno v filmu, ki bi ga režiral in izdelal Pasolini. Ta je tudi rekel, da bi zelo rad delal z Lucio Bose, da pa je to nemogoče, ker da je Lucia Bose še vedno na videz «deklica», vsekakor premlada za vlogo, kakršno si jo v tem delu zamišlja. Za vlogo meščanskega sina je Pasolini izbral Jeana-Pierra Lea, ki je igral pred nedavnim v Godardovem filmu «Kitajka». Vlogo hčerke, dekleta iz meščanske družbe, bo igrala nova žena filmskega režiserja

Jeana-Luca Godarda — Anna Wi-zemska. Strežnico v meščanski družini bo igrala pevka in umetnica Laura Betti Pasolin: se še m odločil za umetnika, ki naj bi poosebil očeta. Najprei je mislil, da bi to vlogo poveril Richardu Burtonu, ki pa je z delom preveč obložen. Mislil je tudi na Lea van Cleefa, toda 'udi ta vrti film za filmom in njegovi «westerni» mu ne dajo, da bi se oddahnil.
Vsa zgodba se bo vršila v Milanu. Najprej :e •Pasolini mislil, da bi film snemal v New Yorku in newyorškem okolju Toda ameriške meščanske družbe Pasolini ne pozna in se je zato umaknil v Milan. Na Neiv Yo-k je v začetku mislil zato, ker predstavlja to mesto nekakšen skupek meščanske družbe najrazličnejših narodnosti in bi zato bil Neto York v smislu njegovega filma najprimernejši. Pasolini pa ne mara tvegati...
Film <s.Teoremi> bo italijanski režiser začel snemati v februarju prihodnjega leta.
Kljub temu. da se je Pasolini ogreval za snemanj•- tega filma v New Yorku in nato popustil, se ni povsem odpovedal Neto Yorku kjer pa namerava snemati neki drug film. Pravzaprav niti še ne ve, kaj bo snemal, gotoi o pa je. da bo snemal nekaj tud: tam. In še en film ima Pasomi v načrtu: namerava snemati film o dakoti in ve-ri», ki pa ga bo snemal v Indiji in ki bo tudi smiselno imel Indijo kot okolje. Zato namerava prav te dni odpotovati v Indijo da bi tam na kraju samem pogledal, kaj bi se dalo storiti Morda mu bo jasnejša ideja dozorela šele tam.

I »4
Slovenija
7.00,	8.00, 10.UO. 13 00, 15.00, 19.30 Poročila - 6.30 in 7 25 Informativ na oddaja 8.08 Glasbena mati neja 8.55 Pravljice in zgodbe 9.10 Slovenski pevci 9.45 F. Mil činski-P. šivic: Policaj in Cefizelj
-	10.15 Pri vas doma 11.00 Turistični napotki 11 15 Slovenske narodne - 12.00 Na današnji dan -
12.30	Kmetijski nasveti - 12.40 O-peretni napevi 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Igramo za razvedrilo 15.20 Glasbeni intermezzo
-	15.45 Stendhai: Prva doživetja -
16.00	Vsak dan za vas 17.05 Mladina sebi ir, vam - 18.00 Aktualnosti 18.15 Zorana Cotičeva, klavir - 18.40 Naš razgovor 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Plesni orkester 20.00 Donizetti: »Lucia di Lammermoor*
Ital. televizija
10.30	12.30 šola - 17.00 Giocagič
-	17.30 Dnevnik 17.45 Program za mladino 18.45 Telefilm - 19.15 Planet Zemlja - 19.45 Šport in kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Portret mesta: Catania - 22.00 športna sreda 2.3 00 Dnevnik.
II. kanal
18.30	Nikoli ni prepozno - 19.00 Angleščina 21.00 Dnevnik - 21.15 Film «Ledeno pivo v Aleksandriji*
Jug. televizijo
17.00,	20.00, 22.20 Poročila -17.05 Lutkovna igra - 17.25 Sayo-nara, sayonara film - 17.55 Obzornik - 18.15 Ne črno, ne belo -
19.00	Predsednik Tito med nami
-	19.30 Iz skupščine SR Slovenije - 20.40 Funtek- Tekma, igra -
21.30	Kvintet D. Gojkoviča.
Goriško-beneški dnevnik
N>'VIUC ODPOVEDANI STAVKI S STRANI SINDIKATOV
Nad 500 študentov nepričakovano zahtevalo jedrski pospeševalec
Delegacijo študentov tehničnega zavoda in učiteljišča je sprejel prefekt
Nad 500 študentov tehničnega zavoda Galileo Galilei iz Gorice je včeraj zjutraj zapustilo šolsko poslopje ter po mestnih ulicah manifestiralo svojo zahtevo po izbiri Doberdoba za izgradnjo jedrskega pospeševalca. Dijaki, ki so v jutranjih urah docela napolnili pločnike na Korzu, so odšli pred ostale srednje šole pozivat študente, naj se jim pridružijo, vendar sta se samo dva zastopnika vsakega razreda učiteljišča, skupno 26, pridružila demonstrantom, ki so okoli 11. ure prišli na Travnik pred vladno palačo. Delegacijo študentov je sprejel prefekt Prineivalle; pojasnila mu je razloge včerajšnje demonstracije ter zahtevala njegovo posredovanje. Prefekt je odgovoril, da stalno spremlja akcijo za jedrski pospeševalec na Krasu, ter je zagotovil svoje posredovanje.
Današnja demonstracija je docela spontana ter odraža dejansko zaskrbljenost mladih za boljšo bodočnost, ki jim je sedanji gospodarski ustroj naše pokrajine in tudi naše dežele ne zagotavlja. Odbor za protosinhrotron in gospodarski razvoj, ki ga sestavljajo zastopniki mladinskih organizacij vseh političnih strank, razen PSIUP in MSI, ter univerzitetnega krožka, je z nezadovoljstvom sprejel na znanje vest vodstva treh sindikalnih organizacij, da ne pristajajo na proglasitev splošne stavke za protosinhrotron v torek 12. decembra, kakor je bilo to določeno. Sindikati so stavko preklicali zaradi napovedi vsedržavne stavke 15. decembra v korist ureditve socialnega zavarovanja ter zvišanja pokojnin. Sindikati niso mogli pristati na dve stavki v enem tednu, mladina pa bi rada priredila stavko pred 14. decembrom, dnevom, ko bo CERN v Ženevi izbral štiri kandidature za ta veliki jedrski stroj.
Študentje tehničnega zavoda so se okoli poldne vrnili v šolo, kjer so imeli še zadnjo uro pouka. V sprevodu so nosili nekaj transparentov z napisi, v katerih so izražali svoje zahteve ter obžalovali zapostavljanje naše dežele; nekaj žvižgov s piščalkami je dajalo demonstraciji posebno obeležje. (Na sliki študentje med demonstracijo na Korzu).
ske pokrajine, kjer je jetika še vedno najbolj razširjena. Zato je docela razumljivo, zakaj si proti-tuberkulozni konzorcij toliko prizadeva, da bi to socialno bolezen čimbolj omejil. Danes obstajajo učinkoviti zdravstveni posegi za zdravljenje te bolezni, kakor tudi za preprečevanje njenega nastanka. Bodoča akcija protituberkuloznega konzorcija v Gorici bo v letošnjem šolskem letu težila za dosego dveh ciljev: najprej bodo cepili vse osnovnošolske otroke, ki obiskujejo drugi razred, potem pa še otroke iz takšnih družin, kjer imajo starši ali sorodniki jetiko ter obstaja možnost okužbe. Cepljenje osnovnošolskih otrok je prostovoljno, vendar bodo zdravstvene oblasti priredile več sestankov s starši, da bi jih prepričale o koristnosti takšnega ukrepa. Množično ceplje-I nje bodo zdravniki opravili v šol-
..............................................m,....m,,,,n,,,,................................
SKLEPI OBČINSKEGA ODBORA V SORICI
DELOVANJE PHOTITUBEMmLOZNKCA KOMZOUCIJA
PRIPRA VE ZA CEPLJENJE OTROK PROTI JETIKI
Cepili bodo učence drugega razreda (če bodo starši privolili) ter otroke bolnih družin
Goriška spada med tiste italijan- skih ambulatorijih, posamezne otro-
Občinska uprava še ni za prevzem avtobusov
pripravljena in trošarine
ke iz bolnih družin pa bodo cepili v dispanzerju ali celo na domu.
Delovanje konzorcija v prihodnjem letu se ne bo omejevalo samo na občasno cepljenje otrok, am. pak bo to delo opravljal skozi vse leto. Da bi bil kos povečanim stroškom, bodo proračunsko postavko zvišali za 6 milijonov lir. Konzorcij skrbi za zdravljenje otrok in odraslih v sanatorijih ter v obmorski koloniji v Gradežu.
Tudi v prihodnjem letu bo prišel iz Trsta poseben oddelek za skermografiranje otrok, vrhu tega moramo prišteti še delovanje proti, tuberkuloznih dispanzerjev, ki delujejo v Gorici, Krminu, Gradiški, Tržiču in Gradežu.
Proračun konzorcija za prihodnje leto izkazuje 93 milijonov lir izdat kov, dr. Tullia Tomassicha pa so ponovno določili, da izvrši cepljenje ter opravi posle v dispanzerjih.
V novembru so mestni stražniki v Gorici prisodili 510 glob, od teh kar 503 za kršitve cestnega zakona, 4 za prekrške, ki jih predvideva pravilnik mestne policije, po
V ponedeljek bo seja občinskega sveta - Za ureditev staleža slovenskega vrtca v Podgori - Problem novega sedeža Zelenega križa
Na običajni tedenski seji v pone-delje zvečer, je goriški občinski odbor proučil problem ureditve sede. ža Zelenega križa. Po poročilu odbornika za zdravstvo dr. Tommasi-cha, so vsi prisotni povedali svoje mnenje. Zaključili so s sklepom, da bodo na eni prihodnjih sej sprejeli dokončno stališče do tega problema.
župan Martina, ki je vodil prvi del seje (potem je moral z vlakom v Rim, kjer je imel poslovne o-pravke), je poročal o zaključkih posvetovalnega odbora za deželno načrtovanje ter obenem predlagal sklicanje seje občinskega sveta za ponedeljek, 18. t. m. ob 18.30.
Drugi del seje je vodil podžupan
•UdiiiiMiiimiiiiiiiiiiimiiiniiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiii
VESTI IZ TRŽIČA
Še vedno so možnosti za rešitev Soivay
Vsa seja občinskega sveta je bila posvečena temu problemu
Na ponedeljkovi seji občinskega
sveta v Tržiču so skoro izključno
obravnavali problem kemične to-
varne Solvay. Povod za to je dal
župan Romani s svojim poročilom
o stikih delegacije, v kateri so bi-
li, kot smo že pisali, župan Roma-
ni, deželni odbornik Marpillero ter poslanca Franco in Zuccalli. Ta
delegacija je imela v Rimu razgo vore z glavnim ravnateljem pri ministrstvu za industrijo dr. Carbone-jem.
Razgovori so potekli tako, da so tržiški zastopniki prejeli zagotovilo ministrskega posredovanja če treba tudi na glavnem sedežu družbe v Bruslju, da bi družba odstopila od svoje namere za zaporo tovarne v Tržiču. S tem so še vedno
ostala odprta vrata za nadaljnja pogajanja in 30. januarja 1968 bo
tržiška delegacija zopet odpotovala v Milan, kjer so že prejšnji mesec imeli razgovore s svetnikom belgijske družbe inž. Pirletom, kateremu bodo predočili nove razvojne možnosti tega problema.
O tem problemu se je razvila dolga debata in predstavniki vseh strank so povedali svoje mnenje, kritike ali predloge. Zaključil jo je župan z zagotovilom, da bodo nadaljevali z akcijo za rešitev tovarne Solvay, predvsem na političnem področju, dokler ne bodo dosegli take rešitve, ki bo sprejemljiva za Tržič.
Candussi, ki je poročal o ukrepih, štirih dnevov, ki so bili na progra- ’ ” 1	*	’ ’	’ mu. Na Goriškem stavkajo usluž- !
benci Goriške m Tržaške hranilni- , ce.
Dosedanji potek stavke je bil zadovoljiv, saj se je je udeležilo nad 70 odst. uslužbencev Zahtevajo obnovo vsedržavne delovne pogodbe kategorije, ki je. zapadla pred letom dni in ohranitev sedanjega mehanizma za draginjsko doklado.
Danes skupščina konzorcija
sprejetih v korist občinskih uslužbencev. Odbornik za javna dela Lu-pieri je obravnaval problem mestnih parkov in predlagal, naj bi poverili proučitev tega problema kakšnemu arhitektu strokovnjaku. Predlagal je tudi prevzem stroška enega milijona lir za asfaltiranje Ul. Piave, obenem pa naj bi naročili semaforsko napeljavo za križišče Casale - Leoni - Leopardi -Pascoli.
Odbornik Fantini je predložil v odobritev strošek za nabavo božič- j nih drevesc ter ureditev parkirnega prostora pri šolah v Ul. Marconi.
Ker občinska uprava še ni pripravljena za prevzem mestnih avtobusov in pobiranja trošarine v lastno režijo, kakor je bilo pred časom sklenjeno, bodo morali še enkrat predložiti občinskemu svetu podaljšanje mandata podjetju Ribi za prevoze in INGIC za pobiranje trošarine. Sklep v tem smislu sta predložila odbornika Rovis in De Simone.
Odoomik Agati je na koncu obravnaval športne zadeve ter predlagal, naj bi na seji občinskega sveto obravnavali pogodbo z ONAIRC ter vnesli spremembo, ki je potrebna za ureditev staleža slovenskega oddelka pri otroškem vrtcu v Podgori, da bo tako tudi formalno ta zadeva urejena.
Stavke v Tržiču
Pri podjetju Sprea v Tržiču je 48-letni delavec Mario Marchior iz Zdravščine zaradi spodrsljaja padel tako nesrečno, da si je zlomil levo roko v zapestju.
Včeraj so stavkali delavci tovarne Asgen v Tržiču. Stavka je trajala od 10. do 11 dopoldne in od 15. do 16. ure popoldne.
Med splošno stavko, ki je napovedana za petek 15. t.m. bo ob 10. uri dopoldne zborovanje v kinu Azzurro v Tržiču, na katerem bo v imenu vseh treh sindikatov govoril predstavnik CISI, Angelo Ma-rinello.
za briška vina
Predsedstvo konzorcija za pravil, no poimenovanje originalnih briških vin sporoča, da bo običajna skupščina članov danes 13. decembra ob 16 (prvo sklicanje), odnosno ob 16.30 v dvorani pokrajinske industrijske univerze v Ul. Rismon-do 3 v Gorici (nasproti Unione Ginnastica Goriziana), na kateri bo. do razpravljali o naslednjih točkah dnevnega reda: sporočila predsedstva, odobritev obračuna za leto 1966 ter proračuna za leto 1967, gospodarski in finančni položaj, članarina, razdelitev odgovornosti.
Fortuna bo v Gradiški govoril o razporoki
V petek, 15. t. m. ob 21. uri bo v občinskem gledališču v Gradiški javno predavanje in razprava o temi «Za in proti uvedbi razporoke v Italiji«. Govorili bodo poslanec Fortuna kot predlagatelj zadevnega zakonskega osnutka, poslanec Guidi in univ. profesor Camber iz Trsta. Po njihovih poročilih bo sledila debata.
KLUB S. GREGORČIČ
DANES, 13. decembra ob 20.30 bo prof. Alenka Saksida iz Nove Gorice imela zanimiv predavateljsko - glasbeni večer z naslovom
«Slovenski madrigalista
Po opisu nastanka zbora ter navedbi laskavih priznanj bo predvajala ploščo z božičnimi motivi tega zbora.
Vljudno vabljeni!
MLADINSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
Zmaga za kriško Vesno Breg tudi z zašetniki
Mladinsko moštvo Brega poraženo - Počitek za Primorje
V mladinskem nogometnem prvenstvu sta nastopili samo dve slovenski enajsterici. Primorje je namreč «počivalo». Nedeljsko prvenstvo pa je bilo še kar zadovoljivo za naše predstavnike: kriška Vesna je namreč premagala Aurisino, Brežani so sicer izgubili, imajo pa, kot bomo videli, tehtna opravičila.
SAN SERGIO BREG
Gorica
VERDI. Danes zaprt.
CORSO. «Agente 007 — si vi-ve solo due volte«, J. Bond in S. Connery. Ameriški kinemasko-pe v barvah. Cene: 450 in 550 lir.
MODERNISSIMO. 17.15, 19.30 in 22: «La guerra e finita«, I. Montand in Ingrid Thulin; francoski film, mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 17—21.30: «E1 padreci-to», Campinflash. Argentinski barvni film.
V1TTORIA. 17.15: «Ray Master — 1’inafferrabile«, G. Moschinin, Liana Orfei. Italijanski barvni film.
/ rtič
AZZURRO. 17.30—21.30:	«Sangue
sul fiume«, R. Cahoun in C. Mit-chell. Barvni film.
EXCELSIOR. 16—22: «11 delinquen-te delicato«, J. Lewis. V barvah.
PRINCIPE. 17.30—22: «La valle del mistero«, R. Evan in J. Adams. Barvni film.
/(*o/l Are
RIO. Zaprto.
Stavka bančnih uradnikov
Kot poroča CISL je v teku tretji dan stavke bančnih uradnikov, od
Požar zaradi dimnika: dva milijona škode
Včeraj nekaj čez polnoč so poklicali goriške gasilca na goriški Grad, kjer so se vnele saje v dimniku hiše št 16, ki je last grofa Coroninija. Škodo cenijo na okrog dva milijona lir.
DEŽURNE LEKARNE
V	GORICI
Danes ves dan in ponoči Je od prta lekarna D’Udine, Trg S. Fran-cesco 5 — tel. 21-24
V	TR2ICU
Danes ves dan in ponoči Je od prta v Tržiču lekarna «A1 Reden-tore«, Ul. F. Rosselll 21, tel. 72340.
V	RONKAH
Danes ves dan m ponoči je od prta v Ronkah lekarna «Alla sta-zione«, dr. Matitt.l, Ul. Garibaldi 3, tel 75047
Brežani so v nedeljo nastopili s precej okrnjeno postavo. Manjkalo je namreč kar 6 ljudi, kar je nedvomno popolnoma spremenilo strukturo ekipe. V začetku drugega polčasa pa se je poškodoval še Bandi, ki je eden najboljših bre-žanskih branilcev, in tako je moštvo praktično «na novo« zaigralo. Rezervni igralci pa nikakor niso razočarali, čeprav so klonili z 1:3 solidni enajsterici San Sergia. Dosegli so svoj gol s Kocjančičem in skušali kaj dobrega organizirati. Nasprotniki pa so bili tehnično in atletsko boljši. Torej vse, kar so Brežani lahko napravili (če upoštevamo odsotnosti in Bandijevo poškodbo), je že dosti.
Nedvomno pozitiven nastop.
VESNA	2
AURISIN A	0
Križani so se v nedeljo oddolžili za pekoč poraz proti Primorju (0:3) s prepričljivo zmago proti Aurisini. Vesna je namreč odpravila nabrežinske nogometaše z 2:0.
Kriški nogometaši so že od vsega začetka prijeli vajeti igre v svoje roke in spravili nasprotnike v kazenski prostor. Zelo mrzlo vreme in trdo igrišče je znatno oviralo potek igre, tako da se igralci dlje časa niso znašli. Že iz uvodnih potez pa je bilo jasno, da bodo Križani osvojili srečanje. Boljša taktična razporeditev in struktura moštva sta se namreč uveljavili. Germani in Sulčič pa sta z dvema goloma zapečatila rezultat.
Dobrodošla zmaga.
ZAČETNIKI V BOUUNCU
BREG.	2
FORTITUDO	0
Breg nas je v nedeljo ponovno razveseljivo presenetil z novostjo, ki bo nedvomno dala društvu ve-. liko zadoščenj (in mu je še pove-1
čala prestiž). Brežani so namreč sestavili ekipo nogometnih začetnikov, ki se je v nedeljo spoprijela z enajsterico Fortituda. Samo v vr. stah Brega je v tem «malem nogometnem festivalu« nastopilo 20 začetnikov, kar nedvomno priča o popularnosti te športne panoge med brežansko mladino.
In že v svojem prvem nastopu so začetniki Brega osvojili zmago na račun Fortituda, ki so ga v treh časih po 20’ odpravili z neoporečnim rezultatom 2:0. Goli pa so padli v prvem in tretjem času.
Kako so zaigrali naši «mulci»? Presenetljivo dobro (če upoštevamo starost). Marsikateri je pokazal so. lidno tehnično znanje — poleg seveda tisoč naivnosti.
Le korajžno!
WŠmm
Pokal prvakov v Bukarešti
Rapid-Juve
(po TV ob 22)
1 gol premalo?
Danes bo Juventus odigral P0-vratno tekmo za Pokal prvakov z enajsterico Rapida iz Bukarešte. Kot je znano, so v prvem srečanju ztndr gali Turinčani z edinim Magnusso vim golom. Toda že v Turinu so romunski nogometaši pokazali solidnost svojega moštva in so danes povsem prepričani o izločitvi Juventusa.
Začetek tekme bo ob 13. uri. Italijanska televizija pa ne bo nepoj sredno prenašala dogodka, temveč bo registrirala posnetek ob 22. urt v zvezi s športno rubriko «Merco-ledi šport«.
MEDNARODNI NOGOMET Pokal velesejemskih mest
Fiorentina - Sporting ob . N-30-Sodnik Ottawa (Madžarska).
Mitropa Cup
Atalanta - Austria ob 13.30. Sodnik Fiala (Cehoslovaška).
l„„„„„„„i„„„,„,,l>„,„,,l„,,„i„,„,„,,,,im,,,,,,,,,,,	,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,iii<111,1,11111
Danes ob 17.15 v Da Vinci
Povsem težka naloga slovenskih (lijakov
Realčani in klasiki proti peterki Da Vincija
Danes bodo slovenski dijaki realne in klasične gimnazije odigrali drugo košarkarsko tekmo v okviru medmestnega šolskega prvenstva. Kot je znano, so prejšnji teden naši dijaki povsem presenetljivo (toda prepričljivo premagali) Nautico. Danes pa se bodo spoprijeli s peterko Da Vincija.
Naloga slovenskih dijakov je ne- • dvomno težka, toda po prvem na-: stopu, ki je pokazal možnosti naše! ekipe, bi lahko upali tudi v pozitiven rezultat. Slovenski košarkarji niso namreč, kljub zmagi, pokazali, kaj znajo. Sicer je bil to prvi nastop. Ekipa je tako le s težavo gradila igro. Posamezni elementi se niso takoj znašli in so se zato večkrat prepustili neproduktivnim individualizmom. Za današnjo tekmo bodo torej dijaki imeli jasnejše pojme.
Možna postava proti Da Vinciju pa naj bi bila naslednja: Rudes, Ambrožič, Sancin, Starc, Čermelj, Kodrič, Kocjančič, Tavčar in Što-kelj.
Tekma Da Vinci . Slovenska rea'" na in klasična bo danes ob 17-*5 v šolski telovadnici Da Vinci.
niiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
TU1NTAM
BOKS
Benvcnuti-Griffith
NEW YORK, 12. — Boksarski dvoboj med srednjetežkima kategorijama Ninom Benvenutijem in črncem Emilom Griffithom, ki je v zadnjem srečanju odvzel Tržačanu svetovni naslov v tej kategoriji, bo 11. ali 23. marca, in sicer v Madi-son Square Gardenu.
Vsekakor v newyorških krogih menijo, da bo po vsej verjetnosti obveljal datum 23. marca.
PLAVANJE
ZDA-Evropa
NEW YORK, 12. - Prvo plavalno srečanje med ZDA in Evropo bo po vsej verjetnosti leta 1968. Dvoboj, ki bi gotovo bil edinstven v zgodovini plavanja in ki bi navdušil vse navijače te discipline, bi bi! v okviru stoletnice ustanovitve angleške plavalne federacije.
NOGOMET
ITALIJANSKI POKAL
V tretjem izločilnem kolu se bodo danes za italijanski pokal spoprijele naslednje enajsterice:
Bari . Milan Catanzaro - Torino Piša . Inter Reggina - Bologna Predvidevanja so seveda v korist enajsteric, ki nastopajo v A ligi. ! Ni izključeno pa, da bo prišlo do kakih presenečenj.
Evropski pokal prvakov
Simmenlhal obeta 100 toS
Milanska peterka Simmentha.* bo danes odigrala povratno tekrno za Pokal prvakov proti dunajski ekipi EKE. Milančani bodo gotoV? brez truda odpravili to oviro, kajti že v prvi tekmi so dali Dunajčanom kar 16 točk razlike. Tek"18 * se je namreč zaključila 95:79 v korist Simmenthala. Milančani obetajo 100 točk. Najprivlačnejša im®n9 današnjega srečanja so Amer.ča^8 * * li, * Raymond in Wolf, med gosti P8 mladi pivot Tecka.
DINAMO - ALLTNESTA'
ALBU-ISAAC, VVOLTERS
Milanska peterka bo morala d8 nes braniti v Bukarešti le 9 točk' ki si jih je nabrala v prvi tek"1 za Pokal pokalnih prvakov. Nal°8 bo tem težja, kajti Romuni so 118 domačih tleh trd oreh za vsakogar. Sicer pa bo srečanje odvisn od forme treh igralcev Albu (Din8' mo) in Isaac ter Wolters (All’One’ stš).
BREG
V primeru slabega vremena današnji trening nogometašev v lovadnici dolinske občine.
KOLESARSTVO Odlikovana Merekx in Bračke
BRUSELJ. 11. — Belgijska kolesarska dirkača Eddy Merckx in Ferdinand Bračke, prvi svetovni prvak v cestnih dirkah, drugi oa svetovni rekorder v vožnji na uro, sta bila danes odlikovana z «belgiJsko športno nagrado« za 1967.
SZ BOR
ATLETSKA SEKCIJA
V nedeljo, 17. t.m. ob 10. ur* bo na stadionu «Prvi maj» Pr* Sv. Ivanu v Trstu sestanek članov sekcije in drugih mladincev in mladink, ki se nameravajo ukvarjati z atletiko-
Bor bo letos ustanovil tudi zensko atletsko sekcijo. Zato priporoča vsem dekletom, ki so nastopile na K). SSI, da sestanka ne zamudijo.
Posebno so vabljeni tudi na-raš.ajniki in dečki.
CHARLES EXBRAYAT
4.
Drugič v Sevilli
Končno bi moral Manuel sedeti na eni zadnjih klopi, ki so v bližini vrat na Avenijo de America in čitati list «ABC». Zaman sem pazljivo opazoval vse ljudi, ki so se odpočivali na klopeh v bližini vrat. Med njimi Manuela Ezquariza ni bilo. Ali je zamudil sestanek ali pa se me je naveličal čakati? Najbrž je zamudil, sem menil, kajti v našem poklicu je nestrpnost hiba, ki Kaj kmalu lahko povzročil izgubo življenja. Delal sem se, kot da me zanimajo lepi kordovski vrtovi ter se ponovno napotil po parku. Popolnoma sem bil prepričan, da sem za sestanek na pravem kraju: zakaj potem ni našega agenta?
Šel sem spet proti okrogli betonski plošči, na kateri sta pravkar plesali deklici. Nenadno strašno vpitje me je zadržalo in tako nisem takoj pohitel tja, od koder je prihajalo. Vpitje pa je bilo prav pri betonski plošči. Ko sem prišel tja, so me drugi sprehajalci že prehiteli in se gnetli okrog nekega grma. Materi mladih plesalk sta mirili otroka, ki ju je očitno nekaj živčno zlomilo.
Pritekel je policist in si utrl pot v krog radovednežev. Zrinil sem se za njim, da bi videl, kaj je povzročilo takšno razburjenje. Bilo je človeško truplo, na pol zavlečeno pod gosto grmovje. Policist ga je prijel za noge, da bi ga potegnil na svetlo Našli so ga otroci, ki so se skrivali. Mrlič je bil dobro oble-čan, star okrog štirideset let. Kri na gornjem delu njegovih prsi je vzbujala sum, da je bil zaklan. Njegov klobuk je ležal nekaj korakov stran. Nekdo ga je pobral In dal policistu. Te-
daj sem opazil za črnim trakom konček papirja. Diskretno sem se umaknil.
Nikdar ne bom zvedel, kakšna obvestila je imel zame pokojni Manuel Ezquariz, toda slabo ss je začelo.
Ljudje, ki gledajo v kinu gangsterske filme, si radi predstavljajo, da tvorimo mi iz F.B.I. neke vrste bataljon «nadlju-di», ki ne poznajo strahu, prezirajo trpljenje in so vsekakor obdarjeni z nadpovprečno razumnostjo. Vendar ni vedno tako. Res je, da streljam hitro in dobro. Kadar se moram braniti — človek proti človeku — imam vedno srečo. Toda mnogo raje vidim, da mi ni treba uporabljati pesti, še manj pa orožje. Mi iz F.B.I. smo mnogo raje mirni in resni. Dolgo nas je treba izzivati, da izgubimo hladnokrvnost, kakor na primer tedaj, ko je banda v Louis Dertonu mučila našega kolego Jamesa Wood-hita, preden ga je ubila. Toda to je druga zgodba in zdaj zares ni primeren trenutek, da bi se spominjal neprijetnih dogodkov.
Nočem vam skrivati, strah me je.
Seveda me panika ne bo pognala, da bi kot neumen tekal in tulil. Vendar čutim, da sem izgubil kontrolo nad živci. Slabo se počutim.
Neprestano sem se oziral koc kak začetnik, ko sem šel vzdolž Pasea del Gran Capitan. Kmalu sem zopet sedel na terasi «Madrida». Naročil sem konjak in tako poslal na sprehod natakarja, ki je hotel nadaljevati najin prejšnji familiarni pogovor Videl sem ga, kako me je nekaj miz stran opazoval. Prizadeval si je, da tega ne bi opazil. Gotovo se je spraševal, kaj se mi je pripetilo. Kar se mene tiče, me je bolj vznemirjalo, kaj se mi lahko še dogodi.
Ob prihodu v Kordovo sem imel le malo niti, ki so vodile v zadevo z mamili. Zdaj je za vedno odšel še Ezquariz. Kako je ubijalec vedel, da je Manuel z menoj dogovorjen za sestanek? Prizadeval sem si, da bi ostal miren In poklical na pomoč ves svoj razum. Nihče ni vedel za moje potovanje v Sevillo, še manj pa za domenjeno srečanje z Ezquarizom. Torej? In če so tako lahko pobili mojega obveščevalca, zakaj niso napadli
mene? To je ena izmed misli, ki jih nimam rad. Instinktivno sem začel opazovati goste «Madrida», ki so bili okrog mene. Ko sem pil, se mi je roka tresla. Tudi tega nimam rad. Nekaj moram ukreniti, in sicer hitro. Neprijetno mi je bilo, ker nisem imel orožja. Cariniki gotovo ne bi razumeli, da prihajam na obisk v domovino z revolverjem v roki.
Ali ni neumno pohajkovati po mestu, v katerem sumiš, da lahko vsak kotiček skriva nekoga, ki je pripravljen, da te spravi na drug svet? Da bi si končno dvignil moralo, sem samega sebe prepričeval, da bi si moral izbrati drug poklic, če bi hotel živeti varno kot navadni državljani. Da bi se pomiril m prišel popolnoma k sebi, sem moral oditi na sprehod. Počasi sem šel po ulici San Felipe, po trgu Ramon y Cajal, po ulici Valla-dares, čez trg del Indiano, po ulici del Buen Pastor, zatem pa po ulici Deanes. široko odprtih oči in z rokami v žepu sem si prizadeval, da bi se zdel čimbolj mogoče neprisiljen. Toda če j.) šel kak moški popolnoma zraven mene, sem se instinktivno sključil, pripravljen, da bi skočil ali pa vrnil udarec, ki bi ga prejel. Vendar ni nihče motil mojega sprehajanja. Ogledal sem si katedralo. 2iv in zdrav sem se vrnil po isti poti. Strah je prešel, ostal je le lahek občutek sramu.
Takoj po večerji sem se zaprl v svojo sobo in napisal pismi Cliffu Andersonu in Alonsu. Prvemu sem sporočil dogodek o EJzquarizovi smrti in ga prosil za navodila, drugemu sem opisal vzdušje, ki sem ga čutil v Španiji. Da Ruth ne bi vznemirjal, o svojih preglavicah nisem govoril. Vedel sem, da bo o njih obvestil Alonsa Cliff, če bo smatral to za potrebno. Vendar je bilo le malo verjetnosti. Ko sem končal s pisanjem — pismi sem poslal preko Pariza — sem pokadil cigaro in popil zadnji konjak. Vedrost se ml je zopet vrnila, čeprav sem bil v popolni temi. Niti najmanjšega svita, ki bi me popeljal na pot do tihotapcev, nisem videl. Vendar sem Cliffu zaupal: ali bo ocenil, da se je stvar slabo začela in me bo poklical nazaj, ali pa mi bo poslal nova navodila. Končno sem se trdno odločil, da
ne bom zapustil Seville pred koncem velikonočnih praznike kajti sam bog ve, če bom imel še kdaj priljžnost, da se vrnei
Ponedeljek
Ko sem zapustil Kordovo, som kmalu zagledal prve bil ki so se pasli po travnikih ob Guadalquiviru. Prelepo vreme bilo in prijeten zrak Je nosil v sebi nekaj nežnega, brezteK nega, nerazložljivega, nekaj, kar poznajo samo Andaluzijci, 1 tega ne znajo razložiti Ustim, ki ne poznajo njihove dežele. P1 voziti sem moral samo še stodvaintrideset kilometrov, zato 1 sem hitel Dokler ne bom dobil Andersonovih navodil, bom 15 na p jčitnicah. V Palmi del Rio sem popil svojo prvo «cafe c< leche« (kavo z mlekom) v majhni gostilni v senci pomaranč-usmiljenjem sem pomislil na svoje kolege in Ruth, ki prav S tovo ne bodo nikoli videli veličastne pokrajine, kjer nima č nobenega pomena. Kot večni prijatelj sem s pogledom pozd1 vil stari stolp Penaflor Deset je odbila, ko sem razburjena! srca prispel v Sevillo.
Ničesar nisem notel gledati. Pohitel sem v «Cecil Orien na trgu San Femando, kjer sem imel rezervirano sobo. Ko se zlagal stvari iz. kovčka in menjaval perilo, sem od nestrpni drhtel Kar verjel nisem, da sem v Sevilli.
Ko sem se znašel na Slerpes, sem popolnoma pozabil, 1 sem agent F.B.I v posebni misiji Zdelo se mi je, da sem koži seviljskega meščana, ki se sprehaja v četrti, kjer ve, ( bo srečal svoje prijatelje in z njimi pokramljal. V Čampa"* 1 me čakali prividi mojega očeta in matere. 2e zopet ju vid*? kako sedita v cerkvi v zadnji vrsti. Zazdelo se mi je, da s!»* mater ,ki me prosi, naj bom pameten, prav tako pa tudi šu® nje papirja, ki ga razvija, da bi nam dala skromno kosilo.
Jaz pa sem se najraje igral. Rad sem tekal z dečki moj-let, se potikal in se veselil v najrazličnejših otroških igral**
(Nadaljevanje sledi)
IIKEDNI8IVO: TKSJ - UL MoNTECCHl b 11, TELEFON 93 HUS m 94-638 - Poštni predal 55« - PODRUŽNIC A. UOKIC A: Ulica 24 Magglo l/l Telefon 33 82 -	TRSI - UL SV FRANČIŠKA . 2U - leian,,,	9b H23 - NAROČNIN*, mesečna HUD ut - *0*PrJi
četrtletna 2 J5U ur polletna 4 4UU ur celoletna 7 (UU lir - SFRJ posamezna Številka v tednu In nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno trgovski 150 rtnančno-ipravn) 250,p,e*tm tekoči račun: /.aio/mstvo tr/aSHega tiska Irsi 11 537« " „ SFRJ ADI OŽS L|'ibl|a„a Stari trg J/l, 'eieton 22 207 tekoči račun pri N-imri-., Danki v i.mmianj - 60)*a?(l/i - (M.lani (ena »glasov: Za vsak mm * širini enega stolpca: 100 din HOIMKi starih dinariev) - osmrtnice i«i ur - Han e’»s «o ur beseda - Oglasi trže*** ,P
gortske p okrajne se naročajo pri upravi - t* vseh drugih >okran [talil* prt «Soc1etš Pubbltcitš ItaUsna* - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - 1/daia ir tiska /.aiožnittv, trpkega ,„gR irg,