PRIMORSKI DMEVMIK glasilo osvobodilne fronte za slovensko primorje Leto 3. štev. 537 • Cena 5 lir - 3 iunollre - 2 din f’ož‘,nina pla<5anviv TRST, torek, 11. marca 1947 uredništvo m uprava, piazza goldoni št i - l — -um Spedizione m abbon. postale * *» 1 ^ _____________Tel, št: Ur. 93806. 93808 - Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo Če bo Trst v dobrih gospodarskih odnošajih s svojim zaledjem, se bo gospodarsko uspešno razvijal. Pričetek zasedanja v Moskvi Na dnevnem redu tudi Kitajska in potočilo gospodarske komisije za Trst .lil v palačo i Moskva, 10. — Danes se je v dskvi pričelo zasedanje Sveta zu-^njih ministrov, ki ga pozorno za-eduje vsa svet:vna javnost. V oskvo so prispeli tudi številni tu-i novinarji in dopisniki inozem-radijskih družb. Konferenca se vrši v palači letal-ega kluba, ki je vsa okrašena z zavezniškimi zastavami. Pročelje te 'nnadstcopne palače je okrašeno t-wliefi ve'ikih predhodnikov le-aLstva, Leonarda da Vinci, Zukov-kega, Wrighta, Nestor:va in Cej-^elcol,iko pred peto uro podane s« pričele prihajati delegacije. v ^°?ferenca se je pričela ob petih ohsč Uelem salonu, kjer stoji 7 !rna- okrogla miza, okrašena z dit ,av*<:a'rn* velikih zaveznikov. Vo-g. Jem tn tajnikom delegacij so Vui na razpolago posebne sobe. . pritličju je tajništvo Sveta zu-na ministrov in tehnična pisar- ni« PrVo nadstropje pa je name 5j delegacijam. V veliki dvora- n nameščena dolga, miza, ki je men jena zasedanjem namestni-nad .^nnojih rrjinistrov. Zgornja kn ,°PJa pa so pripravljena za mis’.ie, ki jih bo ustanovil svet Vnanjih ministrov. dvjetsko delegacijo vodi Molo Gn’ CIani delegacije so Višinski, 'ev' maršal Sckolovski, Smir-' v. Sctnenov. Britansko dele-aciJ'o vodj Bevin, v njej pa so še °°d' Hall-Patch in Dixon; dele-C t* vedi Marshall, člani so dnen, Murphy, Bohlen, Dulles in Cj neral Clark. Francosko delega-st PCli v°dstvom Bidaulta pa. se-javljajo general Catroux, Couve ciu*n UrV'lle’ m Saint-Ar- Zavezniškl sklepi morajo kiti temelj razgovorov dr»sVi 86 zunanjih ministrov je Posedoval kot gostitelj Molotov, 1 ie imel ob pričetku kratek na-°r. Dejal je: ^»Gospodje, v jmenu vlade ZSSR . 7 svojem imenu želim debro-Pvl*C0, voditeljem delegacij Velike ‘tanije, ZDA in Francije, gospo-m Bevinu, Marshallu in B.daul-kakor tudi njihoviim sodelav-|§ eem, ki so prišli v Moskvo, da bi sodelovali na $ zasedanju Sveta zunanjih ministrov. Na našem zasedanju v New Yorku smo izdelali načet za sedanji sestanek. Proučiti bomo morali celo vrsto važnih vprašanj, ki se tičejo ureditve miru z Nemčijo; razpravljati bomo morali o pogojih mirovne pogedbe z Avstrijo. Naloge, ki nas čakajo, niso lahke. Toda mi imamo getov temelj za naše skupno delo in to so predvsem zgodovinski sklepi o Nemčiji, ki so bili sprejeti na krimski in berlinski konferenci. Naši namestniki v Londonu in zavezniški nadzorstveni tu BtDAULT mmm MOLOTOV m-r BEVIN Slovenska Koroška zahteva od Sveta zunanjih ministrov priključitev k Jugoslaviji staok°VPC’ 10' — Na množičnem se-Dreb. ",V Brnci v Ziljski dolini je ki 'a‘s’VCl izglasovalo resolucijo, Hlini-. 3b P°slali štirim zunanjim htf.«,„ !r°m v Moskvo, v kateri za- Priki J°- se slovenska Koroška titj PLRj, da bi se na ta na- bi*,?;epre^o nadaljevanje germa- iw‘3e- M................... ■ ‘ a, " ^ OtVlCl/JO. VUU1 tiv- ‘oa u0 , da se zajamči Slovencem skup •°'kr-m svobodno življenje v ijtids'0i,ti SVQbo,-lnlh jugoslovanskih bija* 6v' Resolucija najostreje od-ihestn ,st'rljskl memorandum, na-lopfj ’ °m zunanjih ministrov v kj je b Siede plebiscita leta 1920, striji slovensko Koroško Av- Se ple, resoluciji se poudarja, da bi nilj 14 leta 1920 v Ziljski doli-va;st ni' izvršil, čeprav je preb:-0 ‘ključno slovensko. Stl'''jska°1UCiji se P°udarJa' da av-^pregamrUga republlka nadaljuje vMtih anJem in zapiranjem ko-ovencev, da jim odvzema V ttisn Pravlce in svobodo, kar Je ro4stvu s trditvami Hansa W' ki je trdil v Londonu, da u, Slovenci uživajo iste pravi-tC!jub°r Avstrijcl. ski jr.2j, 2at,rjevanju, da Je sloven-3^ik r Poleg nemškega službeni ‘Q v f "'°lucij a ugotavlja, da ni bi-t? p0gledu ničesar naprav-f%,Uci10r*ki Slovenci, zaključuje ^Irpjh se zavedajo svojih prido-ŽQ v dr Pravlc z žrtvami in z zma-svetovni vojni. Oni bojo c'ljev, V311 P°rbo za dosego onih f%*ra<« katerih so šli v obo-^tbi g,0rbo in to za združitev z i3l^sk« 10vpnei v okviru federativne «o jv«wepubllke' kjer bodo uživali ih pridobitve, ki pred- lo že stoletja vod; Av- StkVj Sv°bodo Ja jo Plod pravične borbe. J>v-------------- atentat Be koroške OF “erad 1n O ^naia ~ ^plswik ™3ur d , l°n 7 'a Poroča, da je nek: y^0£Hov ,rruirca povozil skupino from k“ slivenske Oev^ e, ko ee Je vračsla * skupščine pokrajinskega cdbora. Devet oseb je bilo težko ranjenih. Dopisnik poudarja, da je bilo to dejanje premišljen atentat r.a življenje delegatov Osvcbodilnp frontp. Živlien e na sovjetskem no-dročju ie bo» še kot v zahodni Nemčiji Llpsko, 10. — Dopisnik «United Pressae, Mc Dermot je . izjavil v ameriškem obveščevalnem uradu, da živijo Nemci na sovjetskem zasedbenem področju mnogo bolje kakor v zapidnih področjih. Mc Dermot je preiskoval prehranjevalne razmere v sovjetskem področju ter se je zanimal za razdelitev hrarte in premoga. Na sovjetskem .zasedbenem področju, je izjavil dopis-n.k, razdeljujejo hrano in premog točno. Pomanjkanje se čuti samo v cigaretah. Lipski • župan je dopisniku razložil nadzorstvo ccn ter ukrepe proti črni borzi. svet v Berlinu, ki jim. je bila poverjena naloga, da pripravijo nemško in avstrijsko vprašanje, eo opravili veliko in koristno delo ter predložili za naše delo potrebno gradivo in priporočila. Dovolite mi, da izrazim svoje želje za uspešno delo konference, ki se pravkar pričenja. Treha bo preiti na obravnavanje tekočih zadev.» V imenu britanske delegacije je Bevin izrazil sovjetski vladi hvaležnost za sprejem in izjavil, da se pepolnoma zaveda važnosti dela, ki ga mora opraviti Svet. Prosil je Molotova, naj kot predstavnik države, na katere ozemlju se je sestal Svet zunanjih ministrov, prevzame predsedstvo prve seje. Francoski zunanji minister Bidault .m ameriški zunanji minister Marshall sta se pridružila temu predlogu. Oba sta poudarila važnost moskovske konference in upanje, da bj delo deležno uspeha. Molotov je ugotovil, da je splošno mnenje med člani Sveta, da je treba storiti vse, da se zagotovi uspeh de]a. Sprejel je predsedstvo in se zahvalil svojim tovarišem Nato je bilo na predlog Molotova sklenjeno, da se bodo zunanji ministri vrstili na predsedstvu. Dnevni red Nato je Svet zunanjih ministrov prešel na razpravljanje o dnevnem redu konferenc?. Molotov je predlagal, naj se na dnevni red postavi tudi vprašanje Kitajske, kajti na moskovski konferenci decembra 1945 je bilo sklenjena, da bo Kitajska postala demokratična država, kjer mora končatj državljanska vojna, ter vmešavanja tujih sil in kjer ne sme biti tujih čet. Toda položaj na Kitajskem se ni ‘zboljšal; zaradi tega je treba predložiti Svetu poročila o izvajanju obveznosti, ki so jih prrvzelj njegovi člani. Marshall je sicer izjavil, da ne more podati dokončnega odgovora, vendar je pristal, da pride Kitajska na dnevni red, če bo «čas dovoljeval*. Mair-shall je nato omenil, da bi morala zasedanju prisostvovati tudi Kitajska. Molotov je oj>ozoril, da leta 1945 niso smatrali kitajske prisotnosti za potrebno, ker so obeznosti sprejele le Anglija, ZDA in ZSSR; zdaj bi bilo dobro vedeti, kako so zavezniki te obveznosti izpolnjevali. Britanski zunanji ministsr je predlagal, naj zunanji ministri nujno prouče poročilo gospodarsko finančne komisije za Trst. Molotov je nadalje predlagal, da bi bilo treba povabti predstavnika medzavez-niške reparacijske komisije. Zunanji ministri so ss sporazumeli o Bi-daultovem predlogu, da bodo predstavnika reparacijske komisije povabili, ko bodo razpravljali o. nemških reparacijah. Sprejet je bil tudi britanski predlog o razpravi o poročilu gospodarske komisije za Trst. Zunanji min'stri so tudi odobrili odlok zavezniškega kontrolnega sveta o ukinitve pruske države. Današnja prva seja Sveta zunanjih ministrov se je končala ob 18.45 po moskovskem času. Včerajšnji dan so ministri prebili večinoma v pripravah na konferenco. Rfuter poroča, da je Bevin ves dan prebil zatopljen v premišljevanje. Bevin in Molotov sla si medsebojno čestitala, ker sta oba včeraj praznovala rojstni dan. Molotov ima 57 let, Bevin pa 66. General Marshall j? imel tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da se bo držal potsdamskega sporazuma in Byr-nesovega govora v Stuttgartu. Opazovalci menijo, da je ta dva programa nekoliko težko spravit v sklad. Pogodba med Poiisbo m CSR danes podpisana Duh medsebojnega sporazumevanja v okviru bratskega sodelovanja slovanskih držav Varšava, 10. — Včeraj js prispela i kratkim tudi kulturni sporazum v Varšavo češkoslovaška delegaci- med obema državama. Clementis ja. ki jo vodi ministrski predsednik | je razen tega' dejal, da je v načrtu Gottwald. Drlegacija je danes pod- j ne samo širše sodelovanje e Poljsko, pisala zavezniško in prijateljsko pogodbo med Poljsko in Češkoslovaško. Tekst pogodb;, ki so ga podpisali danes ob 13. uri, je bil istočasno objavljen v Pragi in Varšavi. Glavni namen pogodbe je zajgmčiti varnost in obrambo dveh slovanskih sosednih držav prsd nemško nevarnostjo. Pogodba jd sklenjena za dobo 20 let ter vsebuje 6 točk In dodatek. V pogodbi je rečeno, da bosta obe državi vzdrževali .medsebojne odmo-šaje na temelju stalnega prijateljstva ter da bosta sodelovali na gospodarskem in prosvetnem polju. Podvzeli bosta potrebne ukrepe, da bi preprečili vsako ogražnje s strani Nemčije. Zaradi tega bosta češkoslovaška in Poljska sodelovala pri vseh mednarodnih akcijah za očuvanje miru in varnosti v svetu ter pripomogli k uresničarju tega namena. Spoštovali bosta vse obveze, ki jih imata kot člana OZN. čs bi se ena od držav nahajala v sovražnosti z neko drugo državo, si bosta pomagali voiasko z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Državi ne bosta sklenili nikake zveze s tretjo državo, ki bi bila naperjena proti eni od podpisnic t; pogodb;. Obe državi sta prepričan', da je skupna obramba proti Nemčiji glavni interes obdržanja miru in varnosti v svetu. Tesno sodelovanje med Češkoslovaško in Poljsko je za obe državi življensk"ga interesa ter bo pripomoglo h kulturnemu in gospodarskemu- razvoju. V dodatnem delu pogodbe se obvezujete obe državi, da bosta reš’li sporazumno vsa teritorialna vprašanja v roku dveh let po podpisu pogodbe. V najkrajšem, času s? bosta državi pogajali za sklenitev gospodarskega in kulturnega sporazuma. Pogodba predvide va tudi zaščito slovanskih manjšin, njihov politični, kulturni io gospodarski razvoj. Češkoslovaški ministrski predsednik Goitwald je izjavil preko radija, da j? globoko prepričan, da bo ta pogodba pripomogla ‘k zbližanju dv*h držav. Izjav i je. da se Češkoslovaška in Poljska usmerjata k bratskemu sodelovanju slovanskih narodov, ki mu načeluje Sovjetska zveza. Češkoslovaški zunanji mnister Vlado Clementis j? izjav‘1 dopisniku bratislavskega lista «Narodna obrodai, da bo tej pogodbi sledil v temveč tudi z drugimi državami. Podpis prijateljske pogodbe bo ustvaril duh medsebojnega sporazumevanja, ki bo lahko rešilo tudi tista nerazumevanja katerih pogod-! ba ne omenja. Razgovor italijanskega zunanjega ministra z jugoslovanskem zastopnikom v R mu Rim, 10. — Minister Sforza se je razgovarjal z odpravnikom poslov vlade federativne ljudske republike Jugoslavije v Rimu dr. Rudolfom Banhuho. Na vprašanje novinarjev po končanem razgovoru je minister Sforza rekel: «Zelo sem zadovoljen*. Oar Zlatka Balckovica beegraiski univerzi Beograd, 10, — Beograjska univerza je prejela v dar veliko število knjig od jugoslovanskega umetnika Zlatka Balokovica, ki živi v Združenih državah. Večji del teh knjig je znanstvenega značaja. Beograjski univerzitetni svet bo knjige razdelil raznim fakultetam ter univerzitetni knjinici. Film o mladinski progi Beograd, 10, — Tanjug, poroča, da so sin; či predvajali v Beogradu prvikrat kulturni' film «Mladin-ska prora*. ki kaže graditev železnice Brčkc-Banovlči. Pogojanja med Avstrijo in ČSR Praga, 10. — Češkoslovaška delegacija je prispela na Dunaj, kjer bo začela pogojanja z Avstrijo glede češkoslovaških teritorialnih zahtev. Saillant je izjavil, da Svetcvna sindikalna federaoija zahteva od Gospodarskega 4n socialnega sveta naslednje: 1. Določitev zakor.ov, ki bedo jamčili za nedotakljivost sindikatov. 2. Popolno svebedo sindikatom, da po svoji želji uredijo lastno notranjo organizacijo. 3. Dovoljenje sindikatom, da lahko posredujejo v gospodarskem življenju Svojih dežel. Glavijii tajnik Saillant je razen tega zahteval ustanovitev posebnega odbora, ki bo posredoval v sporih med sindikati in vladami glede uvedbe teh načel. Izjavil je, da Svetovna sindikalna federacija skrbi aktivno za vprašanje otrck, ne Samo onih, ki so trpeli zaradi vojne, temveč vseh otrok ne glede na vero in narodnost. Se eno leto raclonirania sladkorja v ZDA Washington, 10. — Senatni bančni odbor je danes priporočil v Wa-shingtonu podaljšanje racionalizacije sladkorja in nadzorstva nad cenami še za eno leto, To ppmeni. da so pristaši podaljšanja sistema za mednarodno razdeljevanje zmagali v kongresu. GOSPOD^ RSTVO Izgledi za prehrano v svetu Po vesteh te Moskve 'je aduj v iitmh. predelih agromneg« ozemlja. Sovjetske zveze v teku akcija za obnovo poljedeljstva, ki ga je vojna močno prizadela. Sovjetski tisk. radio tn vse ljudske organizacije so na delu. da akt< vizirajo vse razpoloiljive sile *« dvignejo storilnost človeikih sil ter na ta način nadomestijo izgube v mehaničnem orodju t. j. traktorjih. V teku petletke bo pridelek žita v Sovjetski zvezi daleč presegal pridelek us leta 1939. Toda delovodje bi kolhoznikš se s tem programom niso zadovoljil* in hočejo doseči predvojno proizvodnjo ie v teku treh let. Samo v teku dveh prihodnjih let bo posejana povratna povečana za 12.1/00.000 ha. Komunistična partija je odločno podprla akcijo za obnovo in te-boljidnje poljedeljstva, da bi vsa kemu drlav! janu zagotovila zadostno količino kruha. cPravda* poudarja, ds mora biti kruha v izobilju za vsakogar, a prav tako tudi dovolj poljedelskih suromn. Pesimistične napovedi za zapadne države Glavni tajnik Mednarodnega sveta za prehramo v Washingto-nu Dennis A. Fitzgerald, M je spremljal Hooverja na poti po Evropi, je izjavil, da ni stanje zalog lita zadostno, da bi mogli v Ev Načrt svetovne sindikalne federacije za sodelovanje v OZN Lake Success, 10. — Glavni tajnik Svetovne siindikalrie federacije, Luig Saillant je v intervjuju preko radija podal poročilo o delovanju federacijo ter navedel načrt, ki ga je federacija predložila Gospodarskemu in socialnemu svetu OZN. ropi obroke kruha ohraniti na dosedanji našimi. Edino z izredno velikim izvozom koruze iz ZDA bi lahko olajlali sedanje stanje. Napovedi o Iftolnji letini v zapadn 1 Evropi niso ugodne. V Franciji m Belgiji je prezgodnji mraz priza del 2/s posejane povrSi-ne, v Italiji pa so v jeseni posejali manj lito kakor preji n jo jesen; v Italiji so tudi deievno vreme in poplave napravile veliko škodo. Pridelek lita v Evropi bo trpel tudi zarodi poman jkanja umetnih gnojil, Slat>4 tesenska setev p*a Vipavskem Vesti, ki smo jih prejeli iz spodnje izredne Vipavske doline glede jesenske setve lita mi so ugodne. Kadi takojšnjega nastopa slabe ga vremena v jeseni niso Vipavci utegnili posejati povprečne površine zemlje. Radi delevnegg. vremena je tudi pomladanska setev zaostala. Gospodarski položaj pred britanskim parlamentom London, 10. — Predvidevajo, da se bo debata y angleškem parlamentu končala v sredo s predložitvijo ne zaupnice vladi, ki jo bo predložil Churchill, če bi vlada dobila ne zaupnico, bi to pomenilo njen padec, toda velika večina laburistov je izjavila, da bo podprla Attleeja, čeprav veliko število poslancev zahteva občutno zmanjšanje oboroženih sil. Ti poslanci navajajo, da pride na vsaka dva rudarja po en vojak. eden mornar m aviatičar, ki čuvajo petrolej na Srednjem vzhodu. Železni gardisti pod ključem Bukarešta, 10. — Romunski list sSemnalul* poroča, da so na francoskem zasedbenem področju v Nemčiji aretirali 37 vidnejših članov «železne garde*, med katerimi je mnogo bivših ministrov kvislin-ške vlade Horie Sima, ki so zbežali 1944. leta v Nemčijo. Posebna romunska komisija je odpotovala v Nemčijo, da prevzame aretirance. IZ TRTE IZVITI IZGOVORI Dvorano Slovenskemu narodnemu gledališču! Slovensko narodno gledališče, vredni predstavnik gledališke tradicije tržaških Slovencev, nima v Trstu stalne dvorane. Vsi koraki, ki jih je njegova uprava do danes podvsela, niso rodili uspeha. Pred tridesetimi leti smo imeli dvorano, da, celo palačo; po tridesetih letih nimamo več palače niti dvo. rane; prvo so nam požgali, ker v Trstu ne sme biti prostora za slovensko kulturo; drugo zahtevamo že dve leti, a zaman. Kamor koli se obrnemo, povsod naletimo na razumevanje, da, celo priznanje in vrsto drugih laskavih besed za uspehe našega gledališča; tudi priznanje za uspešno vrženo poslanstvo slovenske kulture v Trstu — kjer je tudi slovenska kultura lek proti nekulturnemu šovinizmu — ni izostalo. In vendar, kljub vsemu, za Slovensko narodno gledališče dvorane ni. Tehtnih razlogov proti pravici Slovenskega narodnega gledališča do lastne dvorane ni in ne ’more biti. Po mednarodni odločitvi, ki nam priznava pravico do narodnostne enakopravnosti, je tudi odpor proti našim zahtevam vedno slabotnejši; argumenti, ki se nas z njimi skuša potolažiti pričajo o zagati, globoki zagati. Mednarodna odločitev je strla začarani krog: zdaj je konec njihovega nasilja in zato. se pred nami počutijo neugodno. Storjene krivice sicer nismo pozabili; a dasi zmagovalci, postavljamo svoje zahteve tako kot se spodobi kulturnemu narodu: enaki med enakimi. Odnehali ne bomo. Vse tiste, ki menijo, da nas bo mogoče še nadalje zadovoljevati z običajno prazno vljudnostjo, pa bi spomnili, da se naše ljudstvo ni postavilo na lastne noge, da bi hladnokrvno pozivalo njihove iz trte izvite izgovore, ki se k njim zatekajo vsakokrat; kadar jih naši trdi 'ar. gumenti spravijo v moralno zagato. V Trstu imamo Občinsko gledališče «Verdi». Gledališče «Ver-di» je torej občinsko, se pravi, da ga vzdržuje tržaška občina. Tržaško občino pa vzdržujejo i Italija. ni i Slovenci. Kako pridemo torej do tega, da imajo v tem gledališču pravico gostovanja le italijanske gledališke družbe? Da mora u-prava gledališča aVerdb) sklepati pogodbe z italijanskimi družbami, ker Trst ne premore lastne italijanske drahme in opere, je ra. zumljivo; a povsem nerazumljivo je dejstvo, da ista uprava odreka gostovanje domačemu Slovenskemu narodnemu gledališču, te- mu priznano visoko umetniškemu ansamblu poklicnih igralcev, ki sega globoko nazaj v gledališko tradicijo tržaških Slovencev, medtem ko prepušča monopol gosto-vanja gledališkim sktupinam iz Italije. Včeraj so se pri gospodu dirigentu Barisonu, sedanjemu upravniku gledali,ka «Verdi», zglasili predstavniki Slovenskega narodnega gledališča in mu predložili svoje zahteve. Proti njihovi argumentaciji je bil tudi gospod Baru son brez moči. V stiski, se je rešil z izgovori in z rahlo obljubo. Gledališče ima namreč do junija obveznosti z italijanskimi gledališkimi družbami; angleške gleda- liške skupine lahko gostujejo v Trstu, ker je vojaška uprava slučajno angloameriška, in podobno; upa pa, da bo tudi Slovenskemu narodnemu gledališču dal možnost gostovanja. Vse to je prav in lepo, a vse to so le besede. In če je res, da lepa beseda lepo mesto najde, je prav tako res, da z lepimi besedami vprašanje dvorane za Slovensko narodno gledališče ostane natac-no tam, kjer je ostalo po požigu Narodnega doma, in bo tam tudi ostalo, če bodo za spoštovanje slovenske enakopravnosti odgovorni cinitelji ta kulturni škandal tudi v bodoče reševali le z besedami in obljubami. TRGOVINA S FRANCOM Ameriški in angleški trgovci kujejo dobičke London, 10. — Dopisnik «Span!sh News Letter* poroča iz Madrida o delovanju nekaterih ameriških trgovcev, ki za račun španske vlade kupujejo v severni Afriki vojaški material. Dopisnik poroča, da je eden teh Amerikancev nabavil materiala za preko milijon in pol šterliingon. V glavnem kupujejo kamione, stroje, avione, radio-apara-te in radarske naprave. Ta trgovina ni dovoljena, toda ameriške oblasti prodajajo material ameri-riškim državljanom ter ne skrbe, kam gre ta material. Francovi agenti kupujejo vse, kar jim pride pod roko. Do sedaj je bilo prodanega materiala za veliko milijonov šterlingov. Isti dopisnik piše o angleški trgovini s Francovo Španijo. Anglija je uvozila leta 1946. iz Španije blaga za 16 milijonov 838 tisoč šterlingov in izvozila za 5 milijonov 350.000 šterlingov. Anglija je izvozila kemijski in električni material, izdelke iz gume, avtomobile, premog, papir in svilo. Uvozila je v glavnem pomaranče, paradižnike, vino, železno rudo in plu-tovino. kakor nekdaj, temveč ustanavljajo fašistične celice. Ena takih celic je bila ustanovljena v londonskem okraju, kjer živi največ Zidov. Ta celica ima nalogo, preprečevati Zidom sodelovanje s javnem življenju. Tej celici pripisujejo tudi večino poskusov požigov londonskih sinagog. Številni Židje so ponudili prostovoljno svojo pomoč angleški policiji pri iskanju teh teroristov. Demokratična zveza nemških žena Berlin, 10. — Nemške žene so na kongresu v berlinski operi ustanovile demokratično zvezo nemških žen. Kongresa so se udeležile dele-gatkinje iz vseh zasedbenih področij Nemčije. Fašizem v Angliji se poslužuje antisemitizma London, 10. — Antisemitizem bo glavno geslo v borbi, ki jo bodo začeli stari fašisti Sira Oswalda Mo-sleyja. Angleška vlada je namreč zopet dovolila delovanje fašistični stranki, ki je zadnja leta delovala tajno. Angleški fašisti menijo, da bodo imeli veliko večji uspeh z an-tisemitistično propagando, če jo povežejo z sedanjimi neredi v PalestL ni. Ne držijo več velikih zborovanj Obsodba vojnih zločincev v Beogradu | GOSPODARSKE VESil Izdelava stenskih ur v Sloveniji. V tovarni' fine mehanike «Iskra» v Kranju je bilo doslej izdelanih 45 izdelkov raznih vrst. Največ je bilo ! Slo-veniji. Ker so se zaradi močne odjuge prilik; na Dravi znatno poboljšale, tako da hidrocentrale lahko dajejo mnogo več toka, je min'»trstvo za industrijo in rudarstvo LRS razveljavilo svoje-časno odredbo o omejitvi dnevnega obratovanja in uvajanja nočnega dela zaradi razbremenitve dnevne obtežbe elektraron- Na razpravi so dokazali krivdo vseh obtožencev. ★ ★ ★ Budimpešta, 10. — Notranje ministrstvo je objavilo danes poročilo, da so preiskovalne oblasti aretirale nadaljnjih 16 zarotnikov proti republiki, pristašev organizacije Madžarska skupnost*. Kakor pravi poročilo, so bili vsi aretiranci organizatorji tega Združenja v raznih krajih države. Upor no Formozi Gangkajškov guverner je uvaial kolonialne metode Nanchino. 10. — Službeni list KuomLigtanga «Chungyang ih* poroča, da so se neredi na Formozi razširi* po vsem otoku. List dodaja, da so uporniki zavzeli palače javne uprave v dveh pokrajinah. List «S;n Min Pao» poroča, da je zaradi zadnjih neredov na Formosi, število mrtvih in ranjenih mnogo večje, kot so poročali listi. Pokret ni prenehal, temveč se je še povečal. Po' zadnjih vesteh Formožani množično pristopajo k upornikom in po-kretu, ki se širi proti jugu otoka. Tragične nerede na Formozi je povzročilo obnašanje guvernerja, ki uvaja polonlalne metode. Formožani zahtevajo reprezentativno vlado, ki bo izboljšala položaj na otoku. 300.000 italijanskih delavcev mora iskati kruha v tujini Rim, 10. — Giuseppe Lupiš je izjavil listu «Repubblica», da bo v Evropi lahko dobilo delo 300 tisoč italijanskih delavcev. Izjavil je, da ho 200 tisoč Italijanov delalo v francoskih industrijah in poljedelstvu, 30 tišoc v belgijskih rudnikih, 5 tisoč v češkoslovaški, 2.800 v angleških železarnah in preko tisoč v Švici. Lupiš še nadeja, da bodo letos lahko poslali v Argentino 50 tisoč italijanskih delavcev. Policija strelja na delavce v Messini Rim, 10. — Policija je streljala na množico 20.000 demonstrantov, ki so se zbrali pred prefekturo v Mvssini. Kakor poročajo listi, sta bila dva delavca ubita in trije ranjeni. Delavci so pred demonstracijo proglasili stavko, ker so delodajalci odbili plačati delavce po sporazumu, ki je bil sklenjen. Demonstranti so prispeli na trg v času, ko je delegacija Delavske zbernioe odšla na prefekturo, da bi se pogajala z delodajalci, ki so pa odbili vsake razgovore z delegati. Anglija mora uvažati ameriški tobak New York, 10. — Londonski dopisnik «Ohicago Sun* piše, da je primer za angleško odvisnost od ZDA odločitev, da se ne zmanjša količina uvoza ameriškega tobaka. Angleži so nameravali uvažati tobak iz Grčije. Ko so Amerikanci za to zvedelii, so jih opozorili, da bi bil ta ukrep v nasprotju s klavzulami posojila, ki ga je pred kratkim Velika Britanija dobila v ZDA. Tako je bila Anglija prisiljena, odpovedati »e uvozu grškega tobaka la uvažati tobak iz ZDA. m KRATKE VESTI m FRANKFURT. — Norveška lad ja «Trondhei'tn» je zletela v pete) v zrak. Verjetno je naletela na mi no, ter se v par minutah potopila RUDIMIPESTA. — Zveva mad žarske demokratične mladine je or ganizirala razstavo »Sovjetska mla dlr.a* v Budim,p>ešti. Razstavo j( otvortl ministrski predsednik Nag> v imenu predsednika republike Otvoritveni proslavi so prisostvo vali člani vlade, politične osebnosti predstavniki raznih organizacij te: podpredsednik zavezniške komisij« general Sviridov. NEW YORK. — Pomorska ko misija je skleniila. zgraditi dva luk suzna^prekomornika, ki bosta ime la večjo hitrost kot «Queen Elisa beth* in «Queen Mary». Ladji bost i manjši od teh dveh britanskih prc komornikov, toda ju bosta preka šali v hitrosti in udobnosti. VARŠAVA. — Kakor poroča var šavski tisk, je bila smrtna c-bsodbj nad nemškimi vojnimi zločinci Fi seherjem, Meissingerjem in Dua meom, ki jih je vojaško sodišče i Varšavi obsodilo na smrt, izvršeru 8. marca. JERUZALEM. — Neznanci s« vdrli v neko draguljarno v eni iz med glavnih ulic Haife in odnesi dragulje v vrednosti 2500 funto« šterlingov. ZAKOPANE. — Vodja poljskeg; terorističnega gibanja »Ogenj* j« našel smrt v boju s policijo v Ta trah,. n-kaj kilometrov od češko slovaške meje. JERUZALEM. — Načelnik poli tifnega odseka židovske agencij« Mr-se Shertock, bivši načelnik Ha. ganah dr. Mose Sneh ter drugi čla ni izvršhega odbora židovske agen cije so danes prispeli iz Združeni! držav na letališče Lyddo. OSLO. — Norveškega velepesla nika v ZDA so pooblastili, da pod. piše sporazum o posojilu 50 mili jonov ameriških dolarjev Norveški V teku so pogajanja za posojil« nadaljnjih 10 milijonov dolarjev \ bližnji bodočnosti. SHREWSRURY. — Britanski letalski minister Pl. .lip Noel Bakei je danee dal izjavo, da »laburisti5 na vlada namerava spremeniti ob ličje Velike Britanije z načrtnostjo v gospodarskem življenju in z zdru žltvljo te načrtnosti z demokratske svobodo. L to PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 11. marca 1947. Angleški avto povozil otroka V soboto na praznik Zena se je v Izoli dogodila — po očitni krivdi Šoferja — nesreča, ki je vzbudila veliko razburjenje med prebival- stvom. Zavezniški avto s št. 5642037 je povozil sedemletnega Starc Gio-vann.i-Marija iz Izole. Nesreča se je dogodila ob 14.30, ko je po glavni ce3ti Koper-Piran z blazno naglico privozil zavezniški kamion z značko U.K. in s nezmanjšano hitrostjo prehitel na križišču stoječi kamion. Otrok, ki je Iz desne strani poizkušal preiti cesto, je ostal na mestu mrtev. Dokaz, da pada vsa krivda na šoferja, je dejstvo, da se še po 16 metrih nadaljnje vožnje ni vmvl v normalno desno stran. Cesta je ra tem mestu široka 6.40 m, otrok pa je ostal mrtev že v levem pasu 2.20 m od levega roba ceste. Šoferjevo krivdo dokazuje tud1, to, da ni niti poizkušal zmanjšati hitrosti, ker se po ugotovitvi kriminalnega referenta ni opažilo na cesti najmanjšega sledu podrsanja ustavljajočih gum. Avto se je vrnil nazaj, pobrali so iznakaženo truplo otroka in ga odpeljali v Trst. Ljudstvo je zelo ogorčeno in zahteva strcgo kaznovanje krivcev. Ljudje si skoro ne upajo več na cesto, ker drvijo zavezniški kamioni z blazno hitrostjo, ne da bi pazili na ljudi. Nekoč fašist, sedat menili Prejeto objavljamo: V Kopru je Ji vel za časa fašizma nek Rade Ivan. Bil je oskrbnik nekega posestva škofa Santina v Rižani. V čar su Narodno osvobodilne vojne pa se je Rade izkazal kot vnet fašist. Med drugim je nekaj dni pred nemško kapitulacijo hotel na cesti ustreliti Brešan Melanijo, ko se je vračala v Koper iz neke okoliške vasi. Sedaj smo pa zvedeli, da se nahaja fašist Rade v Padovi v nekem samostanu kot menih sv. Antona. Pustil si je rasti brado in se oble-' kel v meniško kuto. četniki In ustaši so si svoje brade obrili, ker pač ne sanjajo vee o vrnitvi Pctrčka sicer bi jo že sedaj vlekli za seboj, Dučejevi fašisti pa kdor kaže, ustanavljajo nov red, in namesto črnih srajc bodo nosili brade. Mi pa vemo, da volk ostane volk, če tudi si nadene ovčji kožuh, fašist pa ostane fašist, pa najsi se obleče v kuto in pusti rasti brado. Najbrže tudi Vatikam «še nič ne ve o tem?». DAROVI IN PRISPEVKI Ob obletnici - svoje Mare daruje Curk-Rojac 500 lir, družina Novaka Ivana pa 300 lir za sirote padlih partizanov. Mama Tomažič Erna daruje po. častitev spomina svoje hčerke Dane in zeta Stankota Vuka 2.100 lir za Dijaško mattea in 2.500 lir za Rdeči križ. Namesto cvetja na grob prijatelja Antona Macarola iz Sepuij daruje družina M. B. 5.000 lir za Dijaško matico. TRŽAŠKI DNEVNIK KULTURA Ob obletnici škedenjskih žrtev Borili se bomo da zmaga pravica Skedenj se je včeraj popoldne odel v slovenske In italijanske zastave z rdečo zvezdo in črnim trakom, da bi proslavil spomin tistih, kj so na ta dan, pred letom, padli v borbi za svobodo in demokracijo. 2e ob 16. uri so zaprlj vse trgovine in javne lokale. Ljudstvo se j9 zbralo na pokopališču, ob grobu 33 letne Ivane Genzo, ki je padla pod policijskimi svinčenkami. Po cerkvenem obredu, ki ga je opravil domači g. župnik, j>e škedenjski mešani zbir zapel žalostinko. Po obredu se je .zbralo vse ljudstvo na cestj pred cerkvijo, kjer je bil Izvršen pokolj. Kmalu je bil ves prostor pred cerkvijo napolnjen z ljudstvom. Na hiši, pred katero so padle žrtve, je visel lep venec iz svežega zelenja in cvetja, Tov. Petronio in tov. Turk Danilo sta govorila zbranii množici v italijanščini in v slovenščini. Včeraj je minulo leto dni odkar so poslali- zasužnjevalci delavcev in kmetov v Skedenj civilno policijo, da bi z dobra premišljenim nasiljem izzvala delovno ljudstvo. Ivana Genzo in Giorgio Bonifacio, Slovenka in Italijan, sta padla, ter dokazala vsemu svetu, da se Slovenci in Italijani na tem ozemlju borijo skupaj; dokazala sta, da hočejo Slovenci in Italijani tudi v bodoče živeti na tem ozemlju skupaj, v slogi in bratstvu in da raznim tujim elementom, ne bo uspelo naščuvati en narod proti drugemu, da bi potem lažje oba zasužnjili. Ta zavest, ta bratska in trdna odločnost vsega ljudstva, da vztraja v borbi do končne zmage, je plašila reakcionarne kroge, ne pa zastava, kj je visela raz ce-kvenega zvonika. Zato so poslali v Skedenj policijo z naročilom, naj zlomi ljudski odpor za vsako ceno. Zato sta padla Ivana Ger.zo in Giorgio Bonifacio in ž njima je bilo ranjenih še 22 tovarišev, med katerimi je bilo več otrok in žena. Policija je pridrvela v Skedenj na mojih kamionih in se z besnim srdom zagnala proti množici, ki je branila svojo zastavo, simbol narodno osvobodilne borbe in zmage nad fašizmom. Za škedenjsko ljudstvo In za vse Primorce ta zastava ni pomenila in ne pomeni samo slavno bližnjo preteklost. Ona Je bila in je zanje tudi vodič v boljšo bodočnost, za katero smo se borili po gozdovih In taboriščih, na po-ilju in po tovarnah. Kakor takrat, tudii lani ljudstvo ni klonilo, čeprav so padle žrtve. Se bolj se je strnilo in šlo dalje po svoji poti. Hoteli so nam dati kolonialni režim, poriniti nas na tisto nizko stopnjo, na kateri drže črnce v Afriki. Tržaško in primorsko ljudstvo pa je s svojo vztrajnostjo prisililo domačo in tujo reakcijo, da je popustila. Izvojeval! smo si statut, ki vsebkje priznanje dvojezičnosti in druge demokratične svoboščine. Seveda borba s ttem še ni končana. Tudi ne bo končana z odhodom okupacijskih čet in njihove policije. Boriti se bomo morali do svoboščine, ki nam jih statut dovoljuje, ne bodo ostale samo na papirju, ampak da se tudi dejansko izvedejo. Svojo hvaležnost padlim žrtvam bomo izkazali najbolje s tem, da bcmo z isto neomajno vero in trdno voljo nadaljevali njihovo in naša borbo. Naše ljudstvo je dovolj zrelo, da vzame svojo usodo v lastne roke. Mi no- čemo, da bi nam naš kruh rezala tuja roka. Sami bomo delali, sami hočemo kovati svojo usodo in sami si bomo rezali naš vsakdanji kruh. Tudi g. župnik je spregovoril par besed v spomin padlih žrtev. Pevski zbor je zapel nato še par pesmi in s tem je bial slovesnost zaključena. Ljudstvo se je počasi razšlo in odneslo s seboj globoko vero v svojo moč in trdno voljo vztrajati kljub vsem zaprekam na začrtani poti, dokler ne bo zmagala pravica. • Preskrba Kulturni krožek ni kasarna! Sentiakobčanl odločno zahtev ija vrnitev krožka , Rinaldl,, Julija meseca lanskega leta so Osrednji odbor italijanskih kulturnih krožkov poslal polkovniku Bowmanu drugo protestno vlogo, v kateri med drugim pravi: «Na zar Zopet črn kruh, bomo imeli od danes dalje. Preostanki bele moke ostanejo na razpolago Seprala. Odrezke za riž, moko in sočivje, naj dvignejo trgovci še danes pri prehranjevalnem uradu. Bone za mleko v prahu naj dvignejo 'mlekarne š: danes pri občinskem prehranjevalnem uradu. Vrnitev bonov za petrolej. Vsi. mi-rodilničarj! maj še danes vrnejo na prthranijevatoi urad ul. dej Rettori 3-II odrezke za petrolej. Urnik od S. do 12. in od 16. do 19. Dčdatne' nakaznice za delavce. Vsi, ki imajo pravico do živilskih nakaznio za težke delavce, pa jih n’so še dobili, naj napravijo prošnjo do 15. t. m. na oddilek za dodatke za delavce, ul. Procureria 1. S seboj naj prinesejo redno živilsko nakaznico za marec-junij t. 1. šentjakobskemu prebivalstvu odvzeli sedež kulturnega krožka «Rmal-di». Takoj po dogodku se je pri polkovniku Bovvmanu zglasila delegacija predstavn-.kov odbora tega krožka. Izročila irAi je protestno resolucijo. Polkovnik Bowman je takrat dejal da kot častnik za civilne zadeve ni pristojen za reševanje takih vprašanj. Obljubil je posredovanje pri višjem vojaškem poveljstvu, obenem pa svetoval, naj si raje poiščejo druge prostore. Zato so ga predstavniki zaprosili za posredovanje pri občini za dodelitev prostorov krožka «Pitteri». Polkovnik Bowman je zopet odgovoril, da ni pristojen za to. Pristavil je: «Vi se niste bavili samo z kulturo, temveč tudi s prevratnostjo*. Omeniti moramo tudi, da je policijski oddelek, nastanjen v prostorih krožka «Rinaldi», le maloštevilen.. Poleg tega pa je ta postaja le nekaj sto metrov oddaljena od kasarne v ulici Istria. Vsakdo si torej lahko predstavlja, kakšna je bila «potreba» po zasegi prostorov. Spričo vsega tega je 27. pr. m. htevo stotin članov kulturnega krožka «Rinaldi» in kot tolmač razpoloženja šentjakobskega prebivalstva se cdbor obrača na Vas s prošnjo, da ponovno preučite vpra- Fizkultumiki in flzkultur-nioe! Praznik dela, mladosU in lepote je pred durmi. Moramo ga dostojno proslaviti. Zato ne odlašajte s vežbar njem! šanje zasedbe omenjenega krožka in ukrenete vse potrebno, da bo zopet lahko služil svojemu namenu*. Nadalje omenjajo, da razlogov, zaradi katerih je zavezniška oblast zasegla prostore krožka, danes ni več. Politična napetost je vsak dan manjša, kar priča tudi to, da je šte- Stavka v delavnici ..Marchf Ker so odpustili nekega sindikalnega zaupnika, so delavci delavnice za vulkanizacijo «Marchi Mario* v via Zonta 9 proglasili stavko v znak solidarnosti. Sindikat te stroke opozarja brezposelne delavce, naj ne sprejmejo dela pri tem podjetju. Gospod Marchi Mario spada med one delodajalce, ki bi hoteli razpolagati z delav^vom kakor z ubogo rajo. Zato je odslovil delavca, ki je sindikalni zaupnik, da bi še laže izkoriščal delavce. Toda to pot se je gospod zmotil, ker so delavci odločeni, da se ne vrnejo na delo, dokler ne bo njih delodajalec popravil storjene krivice. Predavanje planinskega društva Planinsko društvo v Trstu priredi dar.es ob 20.30 uri v dvorani krožka «Poligrafici» v ul. Trento 2, II., predavanje podpredsednika Odbora za planinstvo in alpinizem za Slovenijo dr. univ. prof. Franceta Avčina: Odpuščeni državni nameščenci zahtevajo, da jim popravijo storjene krivice «Naše planine v luči lepot in veličina zapadnih alp» Predavanje bo spremljalo proje-ciranje barvnih diapozitivov predavatelja. V nedeljo zjutraj je bila v Ci-nema deil Mare skupščina odpuščenih državnih in pcldržavnih nameščencev. Udeležilo se je je 500 prizadetih nameščencev. Dr. Zbogar-Brocchi je pedal o tem vprašanju izčrpno poročilo. Povedal je, kako je fašistični režira preganjal antifašiste in jih odpuščal iz služb. Čeprav pa je fašizmu odklenkalo, še doslej niso popravili antifašistom krivic, ki so jih utrpeli zaradi fašističnega zatiranja. Na pritisk odbera za odpuščene nameščenci je ZVU julija 1946 izdala splošni ukaz št. 60, ki obravnava to vprašanje, je pa vendarle zelo pomanjkljiv in nejasen. ZVU je v tem ukazu določila, da morajo prizadeti vlagati prošnje pri conski komisiji, ki je predseduje odvetnik Puecher. Ta komisija zelo počasi opravlja svoje delo i.n marsikdaj narobe razlaga določbe ukaza v škodo prizadetih. Poleg tega pa razde uprave, kakor železnica, pošta, prizivno sedišče itd. niti ne pošljejo conskemu svetu prošeni, ki jim jih pošiljajo njihovi bivši Odpuščeni nameščenci. Tako še sedaj mnogo odpuščenih antifašistov čaka na zaposlitev. FIZKULTURA Da bi se popravila storjena kriveča, j1® treba uvesti v consko komisijo razne spremembe ter popraviti tudi rama določila splošnega ukaza St. 60. Vsi udeleženci so soglasno odobrili poročilo dr. Zbogarja-Bročchi-ja in mu poverili nalogo, da se pobriga za uvedbo omenjenih .sprememb. Delo odbora so odobrili tudi zastopniki SIAU-ja, Fronte za neodvisnost in MOS-a za Trst, ki so v imenu svojih organizacij obljubili najvtčjo podporo, da se prizadetim popravijo vse krivice, ki jim jh je prizadejal fašizem. Vsako leto v marcu se češki narod s hvaležnostjo im občudovanjem spominja moža, ki je v svoji glasbt kot preroški video napovedal njegovo vstajenje v bodočnosti. 2. mar- ca 1S2’,. se je rodil v Liiomišlu Be- drich Smetana, prvi skladatelj, ki je globoko občutil toplino in iskrenost češke ljudske glasbe in pesmi robe: njegovo poveličevanje. Zate tudi vidijo Cehi v Prodani nevest* J več kakor samo veselo delo. Čeprav J ih v njem govora o čeških narod• i nih težnjah, je vršila Predana ne- j vesta v dobi boja za narodni obstoj j nepreoenjlj-ivo službo s tem, da j! j vlivala radost in zaupanje ter tako osveževala sile, ki so bile potrebvt in ki je jasno začrtal pot, po kate-\za to boj. Zato so Cehi z navduf'--, rt so morali hod ti njegovi nasledniki. Bedrich Smetana pomeni začetek, istočasno pa onega od najvišjih vrhov češke glasbe. Dal je Cehom nacionalno opero in ustvaril tudi na področju instrumentalne in simfonične glasbe dela, ki se lahko po pravici postavijo ob bok svetovnim skladateljem. Češka operna dela pred njegovim nastopom so le poizkusi. Smetana pa je imel močan čut za drdmatsko zgradbo opere, obenem pa je prisluhnil češki narodni melodiji im življenju v svoji domovini, katerega njim hodili k njenim predstava-« ravno v dobi, ko jim je bilo najhu je. Češkemu človeku je tu govorit j sam duh naroda in njegovo geslo, , ki ga je ohranilo kljub vsej bedi : zgodovine: Ne obupajte, bodite vt- j dri in nihče vas ne more premagat'- Prodrni nevesti je sledila zgodo- j vinska opera Dalibor z dejanjem k zgodovinske legende, ker se je tn°~ j rala češka opera zateči k slavni PrJ’ teklosti, da doseže tragično veličr 1 no. Podobno velja tudi za četrto | Smetanovo opero Libuša. To je slav j nostna igra, ki si jo je skladati! | je hotel nepotvorjenega prikazati na . zamislil kot glasbeno proslavo opernem odru. Snov vseh njegovih oper je vzeta iz življenja češkega naroda, bodisi da klic n jegovo zn/a-čilno vedrino, kakor na prtmer komične opere Prodana nevesta, Dve vdovi, Tajnost, Vragova stena, ali pa priprosto življenje na kmetih, vilo policajev postaje v ulici Caprin ^ ga obravnava opera Poljub. Tri 7 zelo majhno. Zaradi vsega tega ne bi smel biti več veljaven splošni ukaz o tej zadevi. V resoluciji poudarjajo, da je delovno ljudstvo tega velikega okraja brez kulturnega središča, da nima zato možnosti vzgajati se, kajti obupni gospodarski položaj ne dovoljuje temu prebivalstvu, da bi pose-čalo kulturne lokale in zabav.šča, ki nimajo ljudske osnove. Osrednji cdbor italijanskih kulturnih krožkov upa, da bodo oblasti končno le sprevidele in vrnile temu požrtvovalnemu in delovnemu ljudstvu prostore kulturnega krožka. KRONIKA. Za boliš® bodočnost' naših žena Zborovanje AS5ŽZ v Bazovici Kot uvod v mednarodni praznik žena se je vršila v nedeljo 2. t. m. konferenca ASIZZ v Bazovici. Poleg domačink so prišle tovarišice iz Ef;splozija tritola pri Sv. Jakobu Ponoči, od nedelje na ponedeljek, so neznanci zažgali steklenico tritola ped oknom trgovine Karla Saivadeja na oglu ul. Dell’Istria in Marsanta. Eksplozija Je b!la tako močna, da se je čuia daleč v mesto te? je razbila mnogo oken v I. in II. nadstropju v ul. Mar.santa št. 1 in 3. Pc-liclja, ki je prišla na mesto nekaj minut po eksploziji, je oddala več strelov V zrak in aretirala zaradi sumnjc r.ekega Na-zarija Destradiia in Franca Bran-dolintja iz Istrske ulic?. Ranjenih opere, in sicer Braniboroi na Češkem, Dalibor in Libuša pa so zajete in češke zgodovinske legende. Najslavnejši Smetanovi deli sta Prodana nevesta in Dalibor, vodoma ustvarjen*, kot programatlčni deli, kot dva tipa češke narodne o-pere, komične in resne, glasbene veseloigre in glasbene tragedije. S Prodamo nevtsto je skladatelj hotel napisati tiipično češko ljudsko delo — zato je že glede na bistveni značaj češkega ljudstva-moralo biti to delo radostno. In to tembolj, ker je tc igra is kmečkega življenja. Češka mesta so bila tedaj še pod močnim nemškim pritiskom, dočim je kmečko ljudstvo ohranilo svojo narodnost nepokvarjeno. Značilno je, da češka umetnost ne pozna tona, ki ga najdemo često v starejši u-melnosti drugih narodov. Ne posmehuje se namreč kmetu in sploh človeku na deželi kot manj-vredne-mu, zaostalemu in. upornemu. Češka umetnost je videla v kmečkem ljudstvu jedro naroda. Zato Prodana nevesta ni mogla biti posmeh podeželskemu življenju, temveč na- umetniški višek najslavnejšega dnj češkega naroda, v katerega bodoč- j nost je tako trdno veroval. Na & I rečno Smetanovo željo je bila L't’1'! ša prvič vprizorjend pri otvoritvi praškega Narodnega gledališča. Kot Orkestralni skladatelj je Sntf tana na višini, ki je bila v čeŠF glasbi po njem redko kdaj dostit-; na. Najsvetlejši primer njegove#» ustvarjenja je sloviti simfonični , klus Moja domovina. V teh šesti slikah iz češke zgodovine in pr^ de je na idealen način doseženo r®1 notežje glasbenika in glasbentS11 Lipice in Gročan ter napolnile dvorano. Spredaj, na častnih mestih, j ni bile. so sedele stare mamice, za njimi so j Avtobus <(povozil>> kamjončin pesnika. Zanimiv je Smetanov is- bor snovi: Prvi stavek — VpšehroJ — pripoveduje o nekdanjem sij®!" češkega kraljevskega dvora, drUr stavek — Vlto,va — popisuje tok 1 reke od izvira pa do prehoda sk<>-' Prago. o steno. Toda že se je bT*2®! neizprosna katastrofa, Skladatelj i doživel še nekoliko veselih tren* kov: Stoto predstavo Prodane veste, premiero Libuše in s vol’ šestdesetletnico, česar pa se le maj še zavedal. Leta 188i. je Kdor bi kaj vedel o ELIGIU GIORGI, starem 16 let, ki je odšel z doma 2. 3. 1947, oblečen v zelen plašč, modro obleko in kapo ter zimske čevlje, naj javi Giorgi Giustpplnii, Trst, ul. Campanelle št, 31. KINOPREDSTAUE^ ROSSETTI. 15: «Kdaj boš odšla*. SUPBRCINEiMA. 14.30: «Poaledioe poljuba*, D. Durbin. FENICE. 15.30: «Pozdravijana lepotica*. FILODRAMMlATICO. 15: «C:gar.i*. CINE MAKE. 15.30: «Idealnl človek*. ITALIA. 15: «Njeno veličanstvo je zaljubljeno*. ALABARDtA. 15: «Mesec za 6 vinarjev*. IMPERO. 14.30: «Zlo«mi brez kazni*. VIALE. 14.30: «Angel in vrag*. MASSIMO. 15: «En dan v življenju*. GARIBALDI. 14.30: «Emll Zola*, P. Munl. IDEALE. 16: /Beda g. Traveta*, Karel Campanini. SAVONA. 14: «Sence na morju*. ...... X-" L JOŽEF MIKULIN iz Medane št. 6 v Brdih je bil zajet od Nemcev v Vipolžah 29.12.1944 ter od peljan v Nemčija v Mauthausen'. Po razpadu so ga videli, ko je šel proti Jugoslaviji. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči na naslov: Mikulin Pieriua, Medana št. 6 v Brdih. v umobolnico, kjer je 1. moja Tako je dotrpel ta delitelj na kraju, ki je najmračnejši ,,|f mračnimi. Demonstracija jetn kov v Ccron- V nedeljo med 21. In 20. Uf®i j skupina jetr.ikov v zaporih v V Coroneo pričela demonstrirati, rij je vzbudilo pozornost mumoId^J in stanovalcev bližnjih hiš. K® „ 50 jetnikov je glasno zahtev*. amnestijo. Po 22. uri pa je bi'8 j vseh celicah zopet tišina. Radijski s^ore< TRST II. V torek 11. marca 11.30 Glasba pri delu (prenos , Vidma); 12 planinsko predav* -dr. Avčina; 12.15 srbske in cke pesmi; 13 ritmična gl 13.16 reproducirana glasba; 1* dobna Anglija; 14.10 čtarje černega sporeda; 14.15 zaklj®8 j 17.15 simfonična glasba (pmno8].: Vidma); 18.15 biseri slov" - tH književnosti; 18.30 pevski k0'1^ sopranitske Bukovec Vilme ih. # sinta Vladka Korcšea, pri kiJ Mitja Zebre; 19 mladinska edd^^S 19.39 Chopircvs skladbe; 20 fl-efr po željah; 20,30 violinski kon^le' "(prenos iz Liubljana); 21 _Prfjf jtj r Ari y \ tiska; 21.15 pestra glasba; 31--V srrj'-b in kratek čas; 22 't0na' pianista Glaisca Dolbemo. f. glasba; 2330 čitanjo sporedov p pri^odnjil dan; 23.35 glasbi z8 * [ noč. j SLOVENSKO PRIMOR^ „ 6.30 Koračnica, dnevni naš'h časopisov; 6.45 zabavna 8 oi ba; 7. ruski tečaj Društva » turno sodelovanje Slovenije 3 & 7.15 ruski zbori; 7.30 napoved • ;,* poročila, objav: in radijski dar; 7.45 lahka glaaba; 12.30 J1 tel ved časa in poročila: 12.45 “dl glasba, mali oglasi in objav® rij I : —. -aŠAmI ni n« n/,1, 1 1* TU (1 t O . JH pesmi in plesi slovrnsk h nar°^(i Bravo Furlani Drugi polčas pa se je slika spremenila. Enajstorica Lj. Ponziane, ki jo je glasno bodrila domača publika, Je vedno češče ogražala Partizanova vrata ter v 17.’ po Stivoliju zabila častni gol. Kombinacijo Je pričel Corbatto I, ki je podal žogo Ginnniniju, ta Maluti, ki Je preigral branilca ter podal Stivoliju. Tekma je postajala vedno bolj živa in vroča. Napad za napadom se je valil zdaj na ena, zdaj na druga vrata. V 18.’ je Bobek streljal prosti strel z 25 metrov. Zoao je poslal mimo zidiu nu vrata, kjer se je zopet izkazal Furlan ttr po v kraa- A< EK SANDER BECK; 60 V0L0K01AMSKA CESIA Težko bi vam objasnil, kako prijeten mi je bil v tem trenutku njegov zvito pomežikovanje. Naenkrat sem, občutili, da n« em prepuščen iz odi o oči sovražniku, ki zna nekaj posebnega, nekakšno bejno skrivnost, ki Je menii, človeku, ki ni bil še nikoli v borbi, neznana. Pomislil sem: njo, to skrivnost, pozna tudi naš general — vojak v prejšnji svetovni v<\)ni, a nato, po cevojuicnjl, komandant bataljona, polka, divizije-Panfiiov j s nadaljeval: — Odbili smo jih... uhhh... — je dahnil šaljivo, — Bal sem se. Samo tega nikar ne pripovedujte nikomur, tovar.š Momiš-Uli. Tanki so že bili prodrli... Glejte, tudi ta je bil, — Panf-lov je pokazal adjutanta, — a mano tam, videl Je marsikaj. No, povej: kako smo jih sprejeli? Adjutant je poskočil In veselo dsjal: — S svcjlmi prsf. Nenavadno črne Panfllovljeve obrvi z ostrimi prelomnicama 3a se nezadovoljno stisnile. — S svojimi prsi? — je vprašal. — Ne, gospod prsi je lahko prebftl v veakim ofltrim predmetom, kaj šele s kroglo. Pa Je tudi res rekel: s prsi. Evo, zaupaj takemu čudaku v vojaški uniforma čelto, pa ti jo bo povedel s prsi proti tankom. Ne s prsi, marveč z ognjem! S topcvl smo jih sprejeli! Kct da nial vadcl, kajne da? Adjul. , t ja podvizal in potrdil. Toda Paufilov jn vno.ič ;«*!• pem padcu Ojjbil V eotf«. S? S« dyl*-1*? JJ»i£wnaHi — S prsi... pojdi, poglej, če krmijo konje... In ukaži, da jih čez pol ure osedlajo. Adjutant je pozdravil in zmedeno odšel. — Mlad jel... je milo dejal Panfiiov. Pogledal je mene, nato neznanega mi kap«tara, nakar je začel s prsti bobnati /po mizi. , — Ni prav boriti se s prsi pešadije, — je spregovoril. - To velja predvsem za nas, tovariši. Tu, pred Moskvo, nimamo veliko vojske. Potrebno je, čuvati vojaka. Pazljivo sem prclušal generala in trudil, da bi v njegovih besedah našel odgovor na uprašanja, kil so me mučila, toda za zdaj ga< nisem zasledil. Ko je nekolico pomislil, je dodal: Čuvati ne z besedami, marveč z dejanjem, z ognjem. Nato je Panfiiov dejal: — Vi imate zdaj, tovariš Momiš-Uli,' novega seseda... Spoznajte se z njim: kapetan Silov. Kapetan je stal poleg mize — visok, postaven, mlad za svoj čin, na pogled mož kakiih sedem in dvajstlh let. Na glavi nii imel kape z naušnicaimi, kot smo jo imeli vsi borci in starešine panfi-lovske divizije, marveč kapo zelenkaste barve z rdečim pešadijskim nsšivkom. Spregovoril nd niti besede, toda celo ta način, da molči, dokler ga nadrejeni ne odgovori, obenem z uniformo, tn vojaško držo je izdajal aktivnega oficirja. Pozdravila sva se. •— Ali ste prišli po poti, tovariš Momiš-Uli? — je vprašal Pan. filov. — Ali je btlo veliko zaostalih? _. ,.'p, :variš gencral.- — Ali je bilo raretaJIh? — \ oliko, — som uej.,.1. ffte fradrrlfuFrf 13.30 proučujmo nato zakone; ' vi Iz oprrnega sveta; 14.30 napev® J/ sa m poročila; 14.45 igrajo 8 -ji violončelisti; 18. radio drtc' p* 18.15 pojo Fantje na vasi; nard Edo: O pomenu novih t? v; daraklh predipisov za načrt®0 ^ denje Industrije; 19. lahka 19.15 napoved časa in poročila! lahka glasba, mali oglasi in 19.45 jezikovni pogovori; 20. ruskih skladateljev poje eovl ume!nikl; 20.15 Industrijska • j;? sl:a v.: a; 20.30 skladbe nlovTj^i: avtorjev izvaja pirnist Arton - A 21. odlomki iz Jurčičevega ‘Ll* Kozjaka*; 21.30 B. Papanč0^,;*'] Slmfonletta izvaja sim!. ct!i f/ Radia Zagreb; 22. prenos V'E.; zme postale iz Eeograda; 22.1° Plesni orkester RL. pod vod81.-# Plesni orkester RL, pod Bojana Adamiča; 23. konec od^. Oug. urednik DUŠAN HRL-Tisk Stnb'l:mento Tip. Tr'®8- RABLJENO POHIŠTVO Pr‘ Trst, ul. Giulianl 16, II. nad. SINGER predvojni materi8^; ŠIVALNI STROJI, pogreZj ohlštvom, UGODNIH CENAH nap’ TRST M Ulica delllstria 13, tel.