AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 82.
CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, APRIL 7th, 1931.
LETO XXXIII—VOL. XXXIII
13-letni deček je deležen mnogih daril, ker je rešil svoje tovariše
Lamar, Colo., 6. aprila. Ko je Pred dobrim tednom nastal v bližini tega mesta strašen blizard, ki je zadel šolski bus, v katerem se je nahajalo na potu proti domu 22 šolskih otrok, je 13 letni Bi •yan Untierdt s svojo navzočnostjo duha in pazljivostjo rešil življenje 15 svojim tovarišem, dočim jih je sedem zmrznilo v busu. Stvar je prišla šele te dni na dan, ko so rešeni otroci pripovedovali o junaštvu fantiča. Včeraj je Bryan praznoval svoj rojstni dan. Nahaja se v bolnici, kamor je bil prepeljan radi ozeblin. Njegova bolniška soba je bila včeraj polna časnikarjev in fotografov. Prišla, sta tudi oče in mati, ogromni "cake" je bil prinesen v sobo, in iz Wash-ingtona je brzojavil predsednik Hoover, da želi fanta čimprej videti, torej naj se hitro pozdravi,1 Potem ga pa, naj pride obiskat v Washington, in bo dobil svoj posebni Pullman voz in vse stroške Povrnjene. Mladi dečko je dobil stotine pisem od vseh strani Ze-dinjenih držav, v katerih.se mu je čestitalo, in večina pisem ni bila' praznih, pač pa so vsebovan la denar in druge dobrote. Nekako 700 ljudi je obiskalo Bryana v bolnišnici za njegov rojstni dan. Fant je bil očividno ginjen in je pohlevno izjavil, da tak "guy" kot je on, gotovo ni zaslužil vsega tega priznanja.
-O-;-
Zahtevajo dela in plače, ne pa miloščine
Detroit, Mich., 6. aprila, župan mesta Detroit je ponudil brezposelnim v mestu 15,000 praznih lotov, na katerih bi lahko pridelovali razno zelenjavo, katero bi sami vporabili. Loti so mestna last. Toda le 1,280 oseb se je oglasilo za te lote, dočim je prišlo tisoče pisem na županski urad, v katerih se prizadeti brezposelni izjavljajo, da ne morejo rediti svojih družin s špinačo in J redkvami, da ne želijo miloščine, pač pa dela in zaslužka.
Lepa predstava	i
V nedeljo, 12. aprila, priredi Grdina in njegova družba sijajno predstavo v Roosevelt dvorani, oziroma v avditoriju Roosevelt javne šole na E. 200. cesti in Arbor Ave. To bo enaka predstava, kot smo jo imeli pred nekaj meseci v Clevelandu, ko je bila velika dvorana S. N. Doma Popolnoma zasedena in je moralo nad 500 ljudi oditi, ker niso mogli dobiti prostora. Vršila se bo čarovniška predstava pod vodstvom John J. Grdine, dr. Wm. J. Lausche nastopi, poleg tega pa tudi Josephine Lausche-Welf in Mary Udovich ter Ho-jerjevi. In proizvajala se bo tudi zanimiva igrica "Lažnik," katero je poslovenil M. J. Grdina, ki nastopi v glavni vlogi. Ves: dobiček te prireditve gre v korist cerkve sv. Kristine.
Avto nesreča
Dobro poznani rojak Mike Franks se je v nedeljo na 200. cesti in Lake Shore bulevardu Prevrnil z avtomobilom. Pri tem si je njegova žena Rosie zlomila levo roko. V avtu je bila tudi hčerka Mary, ki pa ni dobila nobenih poškodb, kot tudi Mike ne. Mrs. Rose Franks je bila takoj Po nesreči odpeljana v bolnico, toda sedaj se že nahaja na domu na 1392 E. 53rd St. in jo prijateljice lahko obiščejo.
* V republiki Venezueli so začeli z novo revolto.
Nekaj zanimivih vesti iz življenja naših rojakov po ameriških naselbinah
Iz slovenske naselbine Crizitz, Wisconsin, se poroča, da imajo tam na volivni listini dva Slovenca, ki imata dobro upanje, da bosta izvoljena kot mestna svetovalca. žal, da poročilo imen dotičnih ne pove.
Hrvatski pevski zbor "Zora" v Chicagi priredi 12. aprila iz-vanreden koncert. Program sestoji iz opernih in operetnih prizorov za mešan, moški in ženski zbor. Tudi tamburaški zbor nastopi. Kot poročajo bo koncert nekaj, česar še niso slišali v chi-caški naselbini. Koncert se vrši j v Pilsen Sokol dvorani na 1814 So. Ashland Ave. Vstopnina je j samo 75 centov. • V New Yorku je umrl komaj 22 let stari John Derčar, sin bivšega upravnika "Glas ^faroda," ki je obetal biti največja opora materi-vdovi. Oče je umrl pred 5. leti. Vest o nenadni smrti je globoko pretresla vse, ki poznajo Derčarjevo družino.
V	Ely, Minn., je umrla poznana rojakinja Marija Beleher, ki je bila pred 45. leti rojena v vasi Dvorje, fara Cerklje na Gorenjskem. Poleg soproga zapušča 5 otrok, najmlajši je star 45 let. Bila je članica JSKJ in HBZ.
Slovensko samostojno društvo v Barbertonu, Ohio, ki šteje 300 članov, in ki ima svojo lastno veliko dvorano, je zdaj kupilo še : eno hišo poleg dvorane. Pri tem je zlasti požrtvovalno deloval rojak Frank čič, ki ima čevljarsko obrt v barbertonski naselbini.
V	Richmond, California, je po dolgotrajni bolezni umrl rojak j Bernard Smrekar, star 44 let.
Ranjki zapušča dve sestri in enega brata v Minnesoti.
V	Copper City, Mich., je imela požarna hramba svoje glavno zborovanje, na katerem so bili i?,voljeni sledeči uradniki: Steve Banjan, Tem Silich, Ralph Paskvam in John Pajnič. Torej naši rojaki in brati Hrvati.
Rojak John Vrščaj v Calumet, Mich., se je lansko leto tako ponesrečil, da so mu morali odrezati nego. Zdravniki so skušali, j da mu rešijo še drugo nogo, toda kosti v odrezani nogi se niso j hotele spoprijeti, in rana je postala. vedno hujša. Pred dvema tednoma so bili zdravniki pri-morani odrezati še drugo nogo, da, mu vsaj ohranijo življenje.
-o--
$300,000 za lačne Mestna zbornica v Clevelandu je odglasovala, da se izda bondov i za $300,000, da se na ta način | dobi denar za lačne in potrebne. Vendar teh $300,000 ne bo mesto direktno delilo, pač pa se iz-| roči denar dvema dobrodelnima organizacijama, namreč Associated Charities in Jewish Social Service Bureau. Omenjene organizacije so izjavile, da so njih blagajne prazne in da ne morejo prevzeti niti najbolj nujnih slučajev. Denar dovoljen cd mestne zbornice bo ravno prav prišel, in se bo tudi sedaj vpoštevalo samo najbolj nujne slučaje. Mestna zbornica sedaj do 1. julija ne sme dovoliti nobenega denarja za podporo, ker je merilo za izdajo bondov doseglo vrhunec. 1. julija pa zbornica zopet lahko dovoli en milijon.
Card party
V Četrtek, 9. aprila, priredijo farani sv. Kristine na Bliss Rd. card party združeno s plesom. Zabava se vrši v šolskih prostorih na Bliss Rd. Vstopnina je 50 centov.
---»
Ni dela—jetika
New York, 6. aprila. Ena najtežjih posledic današnje brezposelnosti, ki se bo čutila še dolga leta potem, ko bo gospodarska depresija morda zginila — je jetika. Ta jetika se med delavskimi krogi v Ameriki radi nezaposlenosti silno širi. Ljudje nimajo dovolj' jesti, niti prave hrane, in zlasti mlajši rod je začel hirati. Tako se je izjavil de-mokratoični senator države New York, Robert Wagner potom Columbia radio sistema. Rekel je: "Jetika je smrtni sovražnik mladine, in ubije več žrtev kot vsaka druga bolezen. Jetika se danes zlasti opri jemlje šolske mladine, v starosti 16 do 20 let. Radi brezposelnosti starši ne morejo dajati dovolj hrane otrokom v šolo, niti denarja, da bi si kupili živež. Slabo prehranjeno telo je takoj podvrženo bacilom jetike, ki se je zadnje leto zopet hitro začela širiti po vsej Ameriki." -o-
Radi matere
13 letni Robert Angeli se je z bicikljem podal iz Cantona v Cleveland, 60 milj daleč, da poišče svojo mater v Clevelandu, katere že leto dni ni videl. Ko je dospel v Cleveland, pa matere ni mogel najti. Ves izmučen je šel na policijsko postajo, kjer so mu dali prenočišče in mu obljubili poiskati mater.
Državljanska šola
V četrtek, 9. aprila, se zopet začne s poukom o državljanstvu v veliki dvorani javne knjižnice na 55. cesti in St. Clair Ave. To je zadnji termin v tej sezdni. Pouk se preneha okoli 15. maja, in se zopet začne prvi četrtek v oktobru.	j
Kot žc omenjeno borno imeli v četrtek, 9. aprila, izvanredno priliko v Clevelandu biti navzočim pri največji rokoborbi, kar jih še pomni slovenska naselbina. Rokoborbo priredi društvo "Orel," ki je za to priliko najele kakih 40 rokoborcev, med katerimi so gotovi, ki vživajo najboljši sloves. Med rokoborci bo 28 poznanih slovenskih fantov in mož, pa tudi mala Godič in Kotnik. Program za to prireditev je nenavadno' bogato prirejen, in vsi navzoči bodo imeli tri ure vžitka, kot ga niso še prej kdaj imeli.
Seveda bo vladalo največje zanimanje za borbo med slovenskimi borci, katerih ima vsak svoje pristaše, pa tudi druge borbe ne bodo zaostajale. Dvorana S. N. Doma na St. Clair Ave. bo nalašč za to priliko urejena tako, da bo vse zgledalo kot pravilni "ring," kot jih dobite v vseh večjih dvoranah, kjer se vršijo enake rokoborbe.
Gotovo bo povzročil dosti smeha in ropota "splošni pretep," tekom katerega nastopi na. pozo-rišču 12 zamorcev, ki se bodo tepli, da bo kar odmevalo. Namen tega "splošnega pretepa" je spraviti iz pozornice enajst pre-tepačev, a nazadnje ostane en sam, ki je zmagovalec in dobi nagrado. V začetku, ko so še vsi na pozornici, se spravijo navadno črnci nad najmočnejšega, katerega naj prvo preženejo iz "ringa," potem se pa obdelujejo medsebojno toliko časa, da eden za drugim pobegne in ostane en sam. To bo prvi enak nastop v naselbini. Amerikanci mu pravijo "Battle royal."
Vstopnice so precej razprodane. Ako želite dober sedež, pojdite takoj k Mrs. Mary Kushlan
,_____
Drugi morilec
Policija v Clevelandu izjavlja, da j c tesno na sledu drugemu morilcu, ki je bil v zvezi z umorom bivšega councilmana Potter; a. Dokazov proti njemu imajo toliko, da bo skoro gotovo po-| slan na električni stol ali pa vsaj v dosmrtno ječo. Policija je namreč prišla na sled vozniku avtomobila, ki je vozil na večer 3. februarja, ko se je umor pripetil, avtomobil Hymie Martina. Avtomobil je neki Ford coupe, v katerem se je peljal Hymie Mar-.tin iz Winton hotela v stanovanje na 880 Parkwood Drive, kjer je bil Potter umorjen. Z istim avtomobilom se je v noči 3. februarja peljala tudi "Akron Mary" z Martinom v Akron. Državni prosekutor je dognal, kdo je lastnik dotičnega avtomobila, in je vso zadevo izročil policiji v roke. V pondeljek se je vršilo med prosekutor jem Miller jem in načelnikom detektivov Cody-cm več ur trajajoče posvetova-! nje, tekom katerega se je odločilo glede nadaljnih korakov.
-o---
Boljše plače
V pondeljek je bila v mestni zbornici predložena zahteva unijskih barvarjev, da jim mesto zboljša plačo od $1.31 na uro na $1.37. Za formane se pa zahteva $1.42 na uro.
* Demokratska predsedniška konvencija se bo najbrž vršila v Clevelandu.
v S. N. Domu. Dobite jih tudi pri Miss Alice Kastelic, 15930 Saranac Rd., pri Mr. Rakarju na Holmes Ave. čisti dobiček prireditve gre za novo cerkev sv. Vida.
Nenavadna rokoborba v četrtek. 40 borcev nastopi
Tisoče prebivalcev v Nicaragua je imelo slabe velikonočne praznike
Managua, Nicaragua, 6. aprila. Slabo Velikonoč so imeli prebivalci tega mesta, kjer je pred dobrim tednom potres porušil skoro vse hiše v mestu. Dočim je bilo 2,000 ljudi ubitih in mnogo tisoč ranjenih, je 15,000 prebivalcev mesta, brez vsake strehe. Nekdaj veličastno mesto republike je bilo za Velikonoč v strašnih ruševinah. V enem samem zvoniku cerkve je ostal še en zvonec, ki je na Velikonoč žalostno vabil vernike k službi božji, toda nikogar ni bilo. Cer-kev namreč nima druzega kot par zidov, ki se tresejo ob vsakem vetru ter so nevarni ljudem, ki se niso drznili v cerkev. Najbolj žalosten je bil prizor v predmestju Laloma, kjer je stalo stotine mater z dojenci v n;>-ročju cele ure, da dobijo mleko. Otroci so kričali in vpili in zaman so jih matere tolažile. Nad mestom vlada obsedno stanje. Včeraj so ustrelili 39 oseb, katere so zalotili, ko so kradle in ropale po hiših, ki leže v ruševinah. Trije parniki, do vrha naloženi z živežem šo na potu proti Nicaragui, kamor dospejo danes ali jutri. Hrane imajo dovolj za 10,000 ljudi za dva tedna. Vsi parniki so bili odposlani na povelje vlade Zed. držav.
-o-
Ta ne bo več klical: pustite male k meni!
Mattoon, Illinois, 6. aprila. Ravnatelj tukajšnega gledališča s premikajočimi slikami je naznanil, da za Velikonoč pride lahko vsak otrok v gledališče, ako prinese eno jajce s seboj. In prišlo je nad 2,000 dekličkov in fantičkov, vsak z enim jajcem, j Ker pa ima gledališče prostora za samo 1,000 oseb, so ostali morali ostati zunaj. Pa si je zmi-slila mlada armada in začela z jajci bombardirati gledlišče, ki I je kmalu izgledalo kot ogromna I omleta.
Nove uniformi
Slovenska godba Bled si bo i umislila lepe uniforme, če hoče kateri slovenskih krojačev pre-I vzeti delo, naj se zglasi za pojasnila v nedeljo, 12. aprila dopoldne cd 9. ure naprej v Slov. Delavskem Domu na Waterloo Rd., kjer ima godba svoje vaje.
Odpovedan koncsrl;
V sredo, 15. aprila, sta nameravala g. Anton Šubelj in g. Sve-tozar Banovec prirediti koncert v S. N. Domu, za katerega sta pripravila izvrsten program. Kot se nam sporoča, je bil koncert odpovedan.
Poskušan vlom
K rojaku John Klančarju na 1095 E. 66th St., so hoteli nepoznani lopovi vlomiti v stanovanje. Pri poskusu vloma so zvili tri ključe. Le glejte, da imate svoja vrata zaklenjena z dobrimi ključi.
Sedem ubitih
Na velikonočno nedeljo je bilo v Clevelandu in okolici ubitih sedem oseb od avtomobilov. Avto promet je bil nenavadno velik.
Društvo Zvoniir.ir
Hlvatsko društvo Zvonimir priredi dve igri in ples v korist Jugoslovanskega Narodnega Doma v West Parku, in sicer v nedeljo 3. maja.
Star samomorilec
John Drab, ki stanuje na 4454 Broadway, se je včeraj obesil. Bil je star 80 let in neprestano bolehen.
Demokrati se bodo skušali poravnati radi vprašanja prohibicije
Washington, 6. aprila. Načelnik eksekutivnega odbora demokratične stranke John J. Ras-kob, je poslal vsakemu članu narodnega odbora demokratinčne stranke te dni apel, da se izjavi, kaj želi glede priporočil za demokratsko predsedniško platformo, zlasti pa, da izrazi svoje mnenje glede prohibicije. Kot zr aro, vlada tozadevno med severnimi in med južnimi demokrati nesporazum in celo prepir, i Dočim jo vodja severnih demokratov bivši governer Smith, vodi južne demokrate senator Joseph Robinson iz Arkansasa, ki j je bil podpredsedniški kandidat, j ko je Smith kandidiral za predsednika. Načelnik Raskob je mnenja, da se spor, ki obstoji med severnimi in med južnimi demokrati glede 18. amendmenta lahko poravna na ta način, da se mesto 18. amendmenta določi, da ima vsaka država za sebe pravico odločiti, ali naj bo mokra ali suha.. Na ta način južne države lahko ostanejo suhe, severne bi pa glasovale za • mokro, ilr.'kob prosi v svojem apelu člane demokratske stranke iz juga, da se zavedajo, da je prohi-|bicijske vpfašanje edino vpraša-| njo med demokrati, radi katere-iga doslej še ni prišlo do spora-| zuma. Ako radi prohibicije med demokrati ne pride do sporazu-i ma, tedaj v resnici demokratska stranka ne obstoji, pač pa imamo dve stranki v eni. Nikakor se ne more prezirati tako silne i države kot so New York, Massachusetts, Illinois, Connecticut in Illinois, kjer se je narod zaporedoma izjavil proti prohibiciji. In v teh državah biva 35,000,000 ljudi. Pcleg prohibicije so demokratski voditelji prošeni, da j so izjavijo glede tarifa ,glede ; vtikanja vlade v trgovske posle, I glede cdpomoči farmarjem, gle-j de zavarovalnine zoper starost in jzo^er brezposelnost in drugih prebkmev, ki so danes kot naj-bftlj pereči na dnevnem redu.
---o--
i
žzm utonila
V nedeljo zjutraj je v jezeru | v bližini 55. ceste utonila 49 let j stara žene, Katarina Pecore, ki jc bivala s svojim možem že preko leta na zapuščenem parniku Maroba, ki je bil tam zasidran. Ker je bil mož nekaj bolan, je šla ona po zdravila, in ko se je z1 zdravili vrnila, se je ob bregu »podtaknila in padla v vodo, kjer se je udarila ob neko trdo stvar, tako da je takoj umrla.
Sinko umrl
Po dva,tedenski bolezni je umrl v pondeljek popoldne Peter Vi-dcvich sin Petra in Ane Vido-vich, in edini vnuk dobro pozna-| nega Teddy Kekiča iz Avon j Lake, Ohio. Star je bil 20 mesecev. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 9. uri iz hiše žalosti na 3565 E. 8.1st St. pod vodstvom j Louis Ferfolia. Staršem naše iskreno sožalje!
Zgubljeno
Zgubil se je kovček z obleko, v bližini 55. ceste in Bonna Ave. Pošten najditelj dobi nagrado, ako prinese kovček na 5814 Bonna Ave.
Marija Omec
Za Marijo Omec, v Valley, Washington, je naročil Ameriško Domovino naš rojak' Mr. Verlič, kateremu gre lepa zahvala.
* Kaibinet romunske vlade je bil prisiljen odstopiti. ,

Ihoo-rav
s^Tl
COST 0'LIVlN^
Trusti so, ki dražijo življesiske potrebščine
^^^^ ^^^^

z
AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 7TH, 1931
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NXWSPAPBR _____Published dally except Sundays and Holidays__
NAROČNINA:
Ca Ameriko In Kanado na leto ....»5.50 Za Cleveland, po polti, celo leto »7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta |3.oo Za Cleveland, po poitl, pol leta 11.60 Za Cleveland po raznaSalcih: celo leto 15.50; pol leta $3.00 Za Kvropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna Številka 3 cente. —- ' —1 ............. '. ;- 1
Tia pisma, dopise ln denarne poSilJatve naslovite: Amerlika Domovina, «117 Bt. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderaon 082$.
JAMI,S DEBEVEC and LOUIS J. PIRO, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1B09, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 187$.
- 83	No. 82. Tue., April 7th, 1931.
Poštene besede demokratskega senatorja
Senator Wheeler, demokrat iz Montane, je v nekem svojem govoru, ki ga je imel v Chicagi, med drugim izjavil, da bodo imele sedanje politične in gospodarske razmere, ki vladajo v deželi, žalostne posledice in da bo prav gotovo ustanovljena še ena, tretja politična stranka, če bosta sedanji politični stranki še nadalje obvladani po nazadnjaških silan.
Nato je demokratski senator iz Montane napovedal progresivni program novega kongresa, ki bo vključeval petdnevni delovni teden, priznanje sovjetske Rusije in preklic takozvanih "injunction" pravic od strani sodišč v slučajih delavskih sporov in nesporazumov.
"Nekateri politični voditelji vam bodo sicer zagotovili,'" je rekel senator, "da ne bo leta 1932 nobene tretje stranke, toda oni se motijo, ker ne oni, ampak ljudstvo je tisto, ki bo odločilo, ali se ustanovi tretja stranka ali ne. Tretja stranka se bo ustanovila, ako stari dve stranki ne prideta na dan s konkretnimi predlogi in poštenimi nameni, da se že končno izboljša gospodarski položaj in odpravi delavska kriza, ki zdaj vlada v tej deželi."
Senator Wheeler je bil eden izmed onih petih, ki so podpisali razglas in poziv na konferenco naprednjakov, ki se je vršila nedavno tega v Washingtonu.
Demokratski senator je nadalje izjavil, da iščejo industrijski voditelji samo svoje lastne koristi in ugodnosti, in sicer na račun istega sistema, ki ga v veliki meri sami obvladujejo.
Govoreč o sedanji neznosni industrijski depresiji, je Wheeler med drugim dejal:
"Narod bo moral potresti same temelje naših političnih in gospodarskih naprav ter vreči svoje politične voditelje med staro šaro.
"Ljudje so se naveličali hoditi gladni okoli, v deželi, kjer je vsega v izobilju," je nadaljeval demokratski senator. "Prav tako ni tudi mogoče pričakovati, da bi se mogel ameriški narod še nadalje ogrevati za voditelje, ki ga hočejo na sititi s praznimi frazanii,"
Nato' je senator povedal par bridkih resnic finančnim voditeljem dežele, ki obvladujejo republikansko stranko Med drugim je dejal:
"Ti finančniki bodo, če ne bo narod na straži, prevzeli kontrolo nad demokratsko stranko, kateri bodo vsilili prav tako nazadnjaški program, kakor ga ima republikanska stranka,"
Nakar je Wheeler obljubil progresivni program, v katerem je vključeno: Federajna kooperacija ali sodelovanje med mesti in državami v prehrani nezaposlenih. Uveljav-ljenje amendmenta ali dodatka k ustavi, ki bi dajal kongresu pravico, da regulira in določa delovne ure po tovarnah. Državno uveljavljenje družabne zavarovalnine proti vsakemu riziku moderne industrije, vključivši nezaposlenost, bolezen in starostno onemoglost. Podaljšanje in obnovitev pogodb inozemske trgovine z znižanjem carinskih zaprek. Javno operiranje in nadzorstvo vseh vodnih in električnih naprav. Prepoved rabe različnih velikih fondov ob času volitev, prepoved vsakega izkoriščanja naravnega bogastva in prepoved ogromnih vsot za oboroževanje na kopnem in na morju.
Iz zgornjega vidimo, da ima demokratski senator iz Montane poštene namene, in samo želeti je, da se njegove napovedi uresničijo.
DANAŠNJA MLADINA IN ZLOČINI
hiše in si iščejo svoje tovaršije. In kadar se otroci posmehujejo svojim staršem, tam se ne godi nič prida.
Potem so kino gledališča. Mladina išče razburljivih dogodkov; to je v njej prirojeno. Najboljši dokaz temu je, kako z veseljem gre mladina v vojno, ne toliko radi patrijotizma, ampak ker misli, da bo tam zadostila hrepenenju po dogodkih.
V kinu dobi mladina napačne pojme o junaštvu in sreči. Na platnu vidijo razkošnost in bogastvo, kar jih dela nezadovoljne s tem, kar imajo doma. V mnogih slučajih je na sliki kak zločinec slikan za velikega junaka, ki dobi vse simpatije navzočega občinstva, zlasti pa mladine. Na ta način dobi mladina napačne pojme o življenju in mladi ljudje mislijo, da je jako imenitno biti zločinec. Isto velja za fante, in isto velja za dekleta.
In naše časopisje. To prinaša dan za dnem na prvi strani velike napise in slike raznih banditov, tatov in roparjev in
mladina, ki to vidi, misli, da je imenitno biti naslikan na prvi strani, pa tudi če je do tega pri-vedel zločin. Piše se o senzaci-jonelnih umorih, ropih, tatvinah, piše se natančno, kako elegantno je zločinec živel, kakšno obleko je nosil, ko je bil prijet, kolikokrat je že ušel iz zaporov in sploh vse, kar morejo pisati o zločincu. Tako si ustvari mladina v tem zločincu svojega junaka in vzbudi se v mladem srcu želja, da bi tudi on postal tak, da bi se tudi o njem pisalo in prinašalo njegove slike. Mladina današnjih dni ni nič slabša v srcu, kot je bila kdaj poprej. Toda če stopijo na napačno pot, je to krivda starejše generacije. Tudi mi smo imeli ravno take želje po raznih dogodkih in doživljajih, toda naši starši so nas znali drugače voditi, poiskali drugačno zabavo, kot jo ima današnja mladina. Mladino je treba zaposliti v raznih mladinskih organizacijah, gimnastiki in športu, da ne bo imela časa misliti na razne vabljive priložnosti, ki jo čakajo na vo galih.
o-
DVE MATERI NEZAKONSKEGA OTROČIČKA
Newyorski policijski komisar, Edward Mulrooney je' pred nekaj dnevi povedal zbranim časnikarskim poročevalcem nekaj bridkih resnic o današnji mladini. Dasi je stari in izkušeni policijski komisar govoril predvsem o mladini velemesta New Yorka, pa njegove besedo zadenejo tudi drugod, ker mladina ima svoje izkušnjave v vsakem mestu, pa naj bo to New York, ali Chicago, ali kako drugo mesto.
"Napaka New Yorka je," je rekel Mulrooney, "da je zrasel prevelik, časi, ko je bil dom svetišče družine, so minili. Pred kratkim sem videl dve sliki: sliko družine prejšnjih časov, in sliko družine današnjih dni. Prva slika kaže družino, ko oče sedi pri mizi in čita, mati šiva in popravlja obleko otrok, otroci pa so zaposljeni pri domačih šolskih nalogah.
Druga slika iz današnjih dni. V sobi je vse polno knjig, pohištvo je mnogo boljše, v hiši je radio, v kotu zvoni telefon, toda nikogar ni, da bi telefon od-
govoril — vsa družina je bila izven doma.
To je en vzrok, da se naša mladina tako izgublja. Družinsko življenje ni več tako, kot je bilo. Vsak, oče in mati, iščeta zabave, katero, mislita, dobita samo izven doma: gledališče, veselice, karte in drugo.
38c/< vseh aretacij prošlega leta je bilo mladine od 16 do 25 leta, obdolžene tatvine, ropa in drugih prestopkov. In v letih od 16 do 20 jih je bilo za 16% odstotkov več kot prošlo leto.
Največja krivda temu je predvsem moderno družinsko življenje. Stari časi, ko se je zbrala vsa družina pri večerji, kjer je vsak povedal, kaj je delal čez dan, so minili. Danes že vse ^e v restavrantih.
V našem mestu imamo veliko več naseljencev iz Evrope, kot smo jih imeli. Reči moram, da so ti priseljenci dobri, toda njih otroci, tukaj rojeni, se mogoče sramujejo pokvarjene angleščine svojih staršev. Posmehujejo se običajem svojih roditeljev, izmuznejo se pri vsaki priliki iz
Materinstvo — trpkosladka beseda! Pomlad življenja in mladost, pomlad človeštva je naša deca. Ni je večje radosti na svetu kakor otrok 'materi. In vendar, koliko bridkih tragedij doživljajo mlada dekleta in kako kruta je včasih usoda nebogljenega črvička, ki mu je mati komaj dala življenje, pa se ga sramuje pred svetom in je nesrečna ž njim, ki ni zakrivil ničesar.
Prečudna, zares, nenavadna zgodba z nebogljenim nezakonskim otročičem, ki jo bomo povedali v naslednjem, se je nedavno odigrala v hrastniškem okraju. Nič ne bo motilo naših čitateljev, če jim točno ne navedemo krrjja, hišne številke in rodbinskih imen. Vse to je postranskega pomena v okviru dogodka, ki bi lahko poslužil spretnemu peresu pisatelja za novelo iz našega kmetskega življenja.
Tega je ravno drugo pomlad, ko sta se na velikonočni ponde-ljek po opravilu pri podružnični cerkvi Sv. Jurija sešla France in Ančka. Poznala sta se še iz otroških let, a nenadno srečanje je presenetilo oba. On, sin premožnih staršev, dedič velike in bogate kmetije pri šmiklavžu, zal in postaven fant, se je nenadoma vrnil od vojakov. Ona, druga hči nekoliko revnejšega posestnika višje v hribih, je pri trdem delu prav tako dozorela v brhko, zdravo, rdečelično lepotico.
—	Glej no, Ančka, par laških let te že nisem videl! je dejal France in prižgal viržinko.
—	Pa se zdaj kaj zglasi v vas! ga je koketno zavrnila Ančka.
V smehu in živem pogovoru sta se pomikala s hriba in krenila v ki'čmo.
Ko se je zvečer France ves zaljubljen poslovil od razigrane Ančke, je trdno obljubil, da se bo večkrat oglasil pod njenim okencem.
Jesen je prišla v deželo, vene-lo je cvetje na Ančkinem okencu. Bledela je Ančka, žalost in skrb se je naselila v njeno srce. Prišla je zima in Ančkina lica so postajala bleda kakor sneg.
nov! ... je odvrnila Ančka, kakor vdana v božjo voljo.
— Pa menda vendar. . . Čakaj no, da pokličem Antona!
Posedli so za mizo, povečerja-li, Marička je položila spat svoja dva bistra, neugnana kodro-laščka, fantka in punčko. Sami v treh so se nato poltiho pogovarjali pozno v noč in sklenili, da Ančka ostane — pa še nekaj: da bo Marička v par tednih legla v postelj in poslala novorojenčka za svojega h krstu. . .
Vse je bilo pametno dogovor-:eno. Precej visoko na samoti je Tonova kmetija, nobena gosposka ne bi mogla izvohati sklepa trojice. Marička je bila pripravljena storiti za mlajšo sestro vse in njen mož Tona se tudi ni upiral, ko je France' že naslednjo nedeljo prišel za Ančko in po daljšem pogajanju pristal, da takoj izplača 7500 dinarjev odškodnine, ako Tone in Marička prevzameta bodočega novorojenca za svojega, za zakonskega. . . Sklenili so pismeno pogodbo, da France posodi Antonu 7500 dinarjev za nakup volov. France je res na roko odštel denar in mu je Tone izstavil prejemni list, ki sta ga podpisala oba in sta k temu poklicala tudi dve priči. Kajpada, zaradi nakupa volov.
Neko noč po tej nedelji je Tone hitel s hrib v,vas klicat daleč naokrog znano babico Mico. Ko jo je proti jutru dovede} na svojo domačijo, je bil novrojenček že ugledal luč sveta.
—• Mal šibak otročiček, pač punčka! je dejala mnogo preiz kušena babica in pristavila: Pa se bo že popravila!
— Seveda, saj ima kar dve materi, je naravnost šel z bese do na dan gospodar Tone.
Čudno je pogledala babica Mi ca. Mnogo izkušenj je že preživela, kaj takega pa še ne. Toda pred njo Tone in Marička in Ančka niso mogli tajiti skrivnosti. Vse so ji lepo razodeli in je pristala, da bo nesla otročič-ka h krstu, da ga gospod poškropijo in poselijo na ime zakonskega prirastka Toneta in Ma-ričke. Pa še to je rada pritrdila, da bo kar ona za botro.
no rekli gospod, vpisali Toneta in Maričko za roditelja in opravili krst.
Nezakonska mati je še nadalje ostala z nebogljeno hčerkico pod okriljem domačije svoje sestre Maričke in svaka Toneta. Ko pa je polagoma popolnoma okrevala, se je namenila vrniti nazaj na svoj dom in seveda pustiti otroka za zakonskega pri hiši. Kdo ve, kako bi se bilo še otrokovo življenje nadalje razvijalo, da ni vmes posegel sam ljubi Bog in pa — ljudski glas.
Prišlo je kmalu oblasti na uho, da ta stvar ne more biti v redu in da otrok ne more imeti dveh mater: Ančke, ki je bolehala, in Maričke, ki je bila zdrava in kidala gnoj. . .
Orožniki so uvedli poizvedovanje in zadeva se je pojasnila prej, kakor so to mogli misliti pogodbeniki. Pri zaslišanju so drug za drugim priznali, da je bilo res tako, kakor to raznaša ljudska govorica — toda imeli so najboljši namen: da prikrijejo Ančkino sramoto pred svetom in omogočijo novorojenki pošteno življenje.
— Pri nas je vseeno, če je ena žlica več pri skledi, — je dejal Tone in je kar osupnil, ko so mu orožniki razodeli, da je že prav, če je hotel nezakonski materi in otročičku dobro, da je pa z vpisom nepravih staršev bila vara-
na oblast in da zapade pod paragrafe.
—	E, e. . . se je Tone v hudi zdregi počehljal za ušesom in se spomnil nesrečnega "posojila" za — nakup volov. . .
—	Jej, jej, sta tarnali obe sestri, obe materi.
France pa ni dejal nič. Glavo je sklonil in tesno mu je bilo pri srcu. Mar je bilo tega treba? Res, da mu oče ne bo še prehitro dal gospodarskih vajeti iz rok; — toda če pri Tonetu ne štejejo žlic, bi se omehčali tudi na njegovem domu, če bi pripeljal pod streho Ančko in hčerko. Tako pa! Z denarjem je hotel zakriti sramoto. Mar ni prodal lastnega otroka?
Po končanih orožniških poizvedbah je sodišče vzelo nenavadno zadevo v roke. Posegel pa je v nesrečno zadevo, kakor smo rekli, tudi ljubi Bog, ki je med tem vzel otročička k sebi. V zmedi najrazličnejših ljudskih govoric se je med ljudstvom začela takoj širiti seveda še ta, da je bil otrok izstradan. Uradni zdravnik je trupelce obduciral in zavezal ljudem jezike. Ugotovil je ravno nasprotno Obe /'materi" sta otroka še preveč hranili! In ravno zaradi preobilne nepravilne prehrane je otročiček zbolel na želodčku in odšel med nebeške krilatce, kjer zares ni nikomur v nadlego.
-O-
Če verjamete al' pa ne.
—	K sestri poj dem! je nekoč zvečer dejala očetu in materi.
—	Le pojdi, —- je tiho dejala mati in si skrivaj utrnila solzo. Oče pa se je obrnil stran in ni črhnil besede.
Naslednjega dne, bilo je začetkom februarja, se je Ančka skozi sneg in mraz peš odpravila k svoji starejši, poročeni sestri. Tri ure je trumoma kora-čila na Planinski vrh in proti večeru vsa onemogla potrkala na kuhinjska vrata Tonove domačije.
—	Ančka, za pet ran, kaj je tebe prineslo? je začudeno veselo vzkliknila sestra Marička.
—	Pri tebi ostanem nekaj ted-
Naslednjega dopoldne, ko je detece vekalo v kamrici, je Mica stregla bolni Ančki in pripravljala vse potrebno za krst. "Porodnica" Marička pa je zunaj čvrsto opravljala vsa gospodinj sk dela in se spravila tudi h kidanju gnoja za spomladansko oranje. . .
Gospod župnik pri fari se ni so nič hudo čudili, ko je Mica prinesla punčko h krstu
—	Bolj drobno je, — je gosto-lca Mica, ko so gospod v debelo knjigo zapisavali ime matere in očeta.
—	Saj ne bo živelo! — je žalostno pripomnila.
—	Bo že Bog dal! — so mir-
NEKAJ O ČIČERINU
pravici, ko je neki protikomuni-stični Rus ustrelil ruskega bolj-ševiškega delegata Vorovskega v Švici.
ZLOČINI SO V RUSIJI MILO KAZNOVANI
Prvi sovjetski zunanji minister, M. čičerin, je lansko leto resigniral. Ko se je izvedelo v evropskih diplomatskih krogih o njegovi ostavki, je zavladalo splošno obžalovanje, kajti čičerin je bil znan kot eden najboljših diplomatov in človek takta ter finih manir. Ko se je pred leti vršila neka konferenca v ženevi, niso bili udeleženci konference malo presenečeni, ko so ugledali na konferenci mesto napol divjega boljševika, kakor so pričakovali, M. čičerina, duhovitega diplomata in očarljivega človeka, popolnega gentlema-na, ki si je na mah pridobil srca vseh navzočih.
Ko je italijanski kralj sprejel tedaj člane konference na svoji jahti, se je italijansko socialistično časopisje (ki je takrat še obstojalo), zgražalo nad nastopom tega boljševiškega diplomata, ki je dovolil, da so ga časnikarji fotografirali, stoječega med laškim kraljem in kne-zoškofom mesta ženeve. Prav tako so se zgražali nad dejstvom, ker je čičerin z ljubeznivo do-brovolnostjo podpisaval albume dam odlične "buržujske" družbe.
Neovržno dejstvo je, da je očarljiva čičerinova osebnost v ženevi mnogo pripomogla k temu, da je Rusija prenehala biti popolnoma izolirana in da je dobila dostop v evropsko politiko na bazi enakopravnosti z drugimi narodi. M. čičerin ni samo, kakor pravimo, "mož sveta," duhovita in očarljiva osebnost s skoro enciklopedičnim univerzalnim znanjem, temveč je tudi eden najizbornejših diplomatov s skoro vizijonarno dalekovidno-stjo. On je bil tisti, ki je pripravil rapallsko pogodbo z Nemčijo, in dočim so imeli pri pogajanjih v Rapallu vsi zastopniki ostalih držav svoje tolmače, ki so jim tolmačili govore raznih diplomatov, je bil čičerin edini, ki ni potreboval nobenega tolmača, temveč je govoril s Francozi francosko, z Italijani itali-
Morilci v Rusiji dobe kvečjem 10-letno ječo, medtem ko dobe politični zarotniki smrtno kazen brez pardona. Tako pripoveduje Eugene Lyons, poročevalec za United Press, ki je preživel več let v Rusiji in ki se je vrnil pred nekaj dnevi v Cleveland. Sovjetska vlada, pravi Lyons, je potegnila določeno mejo med zločini, izvršeni napram posameznim osebam in med zločini, naperjenimi proti državi. Ljudstvo v Rusiji ni tako tankovestno glede zločinov, kot v Ameriki, to pa vsled tega, ker časopisje ne sme prinašati obširnih razprav o raznih sodnijskih obravnavah. Tudi v Rusiji se dogajajo tatvine,. teda zločinov gangežev in ra-ketirjev tam ne poznajo. V Rusiji se ne izplača pocestni rop, "hold-up," ker tam ljudje ne nosijo denarja seboj; ali ga sploh nimajo, kdor ga pa ima, ga ima naloženega v bankah.
Lyons zlasti povdarja, kako ruska sovjetska vlada vabi ljudi naj hranijo. Vlada rabi denar vlagateljev za povečanje industrije in plačuje obresti za ta denar. Rusija z mrzlično naglico razvija svojo industrijo, ker se hoče stabilizirati. Sovjetska vlada pričakuje, da jo bodo nekega dne kapitalistične države napadle, zato hoče biti na to pripravljena. Zato pa moreš biti denes v Rusiji komunist, ali ne-komunist, nikakor pa ne moreš biti proti-komunist. Ako se ne strinjaš s komunizmom, mora* svoja načela držati zase.
Na 62. cesti je vstopil v ulično železnico, da se odpelje v Collin-wood. Tramvaj je bila napolnjen kot sardine v škatlji, zato se rojak vstopi v zadnjem delu voza, se prime za jermen, ki visi od stropa in s krčevitim oprijem skuša obdržati ravnotežje v gu-gajočem vozu. Imel pa je navado, da je vedno držal pipico v ustih, pa naj je gorela, ali ne, tako je vstopil tudi v ulični tramvaj s pipico v ustih, dasi je bila mrzla. Opazi ga kondukter in ker je bilo strogo zabranjeno v tramvaju kaditi, se kondukter službeno zravna, stopi k pasa-žirju in mu še precej vljudno reče:
"Mister, tukaj se ne sme kaditi."
Rojak pokima z glavo in molči.
Kondukter pride drugič k njemu : "Rekel sem vam že, da se tukaj ne sme kaditi."
Rojak tudi sedaj molči.
Kondukter se vrne tretjič k njemu: "Slišite vi, dvakrat sem vam že rekel, da se tu notri ne sme kaditi, pa nič ne pomaga."
"Saj ne kadim," se oglasi mož.
"Kako da ne, ko imate pipo v ustih!"
"Vraga, saj imam tudi zadnji del v hlačah, pa ne sedim."
A
Zdravnik sreča svoje pacijen-ta ravno, ko nese kvort žganja, pa ga nahruli: "Kaj vam nisem strogo zabranil piti žganje. Pa kar cel kvo^t, to se vam bo še opletalo!"
"Saj ni ves kvort zame."
"Kako da ne?"
"Moj prijatelj in jaz sva dala vsak za pol."
"Bodite pametni in poslušajte me: Zlijte svojo polovico proč, ostalo pa nesite prijatelju."
"Gospod dohtar, tega pa no morem storiti: moja polovica j« namreč spodaj."
A
NEKAJ AMERIŠKIH IZREKOV
jansko, z Nemci nemško, z Angleži angleško in z Japonci japonsko. . . Za vlade carske Rusije je bil namreč mnogo let poslanik na japonskem dvoru v Tokio, v deželi vzhajajočega solnca.
Prav tako, kakor je bil ljubezniv in očarljiv, pa je znal biti tudi odločen in strog, kar je pokazal zlasti v slučaju, ko je bilo vse svetovno javno mnenje nasprotno ruskemu boljševiške-mu poslaniku Rakovskemu v Parizu, za katerega pa se je takratni ruski zunanji minister čičerin odločno potegnil. Prav ta-ko je z veliko odločnostjo nastopil za to, da je bilo zadoščeno
Tako je počasen, kot polž, kadar gre za pogrebom.
Tako je brezuspešen, kot če se postavi krava na tir proti brzo-vlaku.
Stvar je lahka, kot pobiranje odpadkov na škotskem. (Škoti so znani kot jako varčni ljudje, ki porabijo vse, da nobena stvar ne gre v odpadke).
Tako je odkrit, kot krožnik za juho.
V' svojih dokazih je bil tako jasep, kot krik iz urada zobozdravnika.
Tako se zvija, kot črv, ki ga ima kokoš v klunu.
-o-
* 31 oseb je bilo v Ameriki lin-čanih lansko leto.
Mlada žena napravi svojemu možičku prvič keks, katerega mož na vse pretega hvali, samo večkrat mora med tem pljuniti iz« ust.
"Kaj pa venomer pijuješ?" ga vpraša draga ženica.
"Ker je v keksu toliko* jajčnih lupin."
"Saj to mora biti," reče ženica, "saj vendar stoji v kuharski knjigi, da je treba vzeti za tak keks dva funta moke in štiri cela jajca."
A
Pri družini so ravnokar kupili dražestno deklico. V hiši se ravno nahaja sestra mlade matere, ki reče svojemu stričniku, malemu Jošku:
"Ježek, štorklja ti je ravnokar prinesla ljubko sestrico. Ali jo hočeš videti?"
"Ne," ampak štorkljo mi pokažite!" se odreže radovedni dečko.
Srečata se dva berača. Med pogovorom opazi prvi, da se tovariš venomer praska.
"Ti imaš uši!" niu reče.
"Kakšne uši? Eno samo imam, ampak ta je dobila danes obiske!"
A
"Sara," je dejal Moric, "nekaj sem ti prinesel za praznike."
"Jej, kaj pa, moj zlat Moric?"
"Nekaj za vrat."
"Morda ovratnico biserov?"
"Ne, pač pa kos dobre žajfe."
A
Ona: "France, ampak ti se pa tudi za nobeno stvar ne zanimaš."
On: "Kako moreš kaj takega reči. Pretekle noči sem do jutra premišljeval, kakšnega spa-ka si dala sinoči med golaž."
f
Stanley
LEM JUST OPENED UP HIS LETTER. FROM WASHINGTON, O.C. WHEN A COUPLEOF CITY SUCKERS j \CLOSED IN ON J HIM,
COM E EASY CqO EASY THATS EASY'.
JSP BARRY MOTS£>"	""S^—T
UNDEETACEV^THEY TOOjO^
^rir.yHlW LIKE'
(<3RANT TOOK RICHMOND j
^ \ HUH'«' /
CHRISTMAS TOVS
Af Pfticg
PEGAM IN LAMBERGAR
POVEST
Spisal Dr. Fr. Detela
Desni oddelek grofove palače Je bil odkazan cesarju in njegovim svetovalcem, v levem je stanovala kneginja. Sedela je i'8iVno v najljubši svoji sobici 111 vezla z zlatom širok svilen Pas. Spomladansko je bilo vse
V veliki dvorani desnega oddelka pa je sedel cesar za mizo 1 med dvornim* kaplanom žigo Lambergarjem in zastopnikom celjske kneginje, Ostrovrhar-jerh, poleg tega pa grajski poveljnik, Eberharcl Hohenwart. Cesar je bil boljše volje nego prošle dni; zakaj pogajanja so se bližala koncu in svetovalci so čakali le še priorja gornjegraj-skega, da podpiše z njimi pogodbo. Ker je bilo vreme neugodno, je bil izostal izprehod in veselica pod milim nebom; a na drugem koncu dvorane je stal oder, kjer so se skazovali naši
°koli nje; sobica polna redkih cvetic, ki so razširjale prijeten in skoz odprto okno je silijo iz vrta mlado cvetje, često Je obrnila kneginja oči od fine-8a dela in pogledala tja v brezmejno daljavo in se zamislila. Videlo se je lepemu obrazu, da so misli otožne. Hišna ji nazna-n>, da želi gospod Vitovec govoriti z njo. Zadrhtela je knegi-nia in zardela od nejevolje; hiš-ni Pa je rekla, da naj ga privede. Vitovec je vstopil s prijaznim smehom na ustih in se| nizko priklonil. Poljubil je kne-Sinji roko, sedel njej nasproti. ln ker se je čutil že nekako domačega, jo je pohvalil, kako da Je pridna, in vprašal, kdo da je srečni vitez, ki mu veze tak lep Pas.
igralci. Z burnim veseljem je bil zapazil Gregor Lambergar-ja; in ko so predstavljali tovariši preprosto igro, kakršne so tedaj ugajale neraz vaj enemu okusu, se je izkušal on približati dvornemu kaplanu in mu dajal znamenja; a sluge so ga podili nazaj na njegov kraj in se mu smejali, ko jih je prosil, da naj ga puste do dvornega kaplana. Gregor pa jim ni dal miru, obrnil se je zdaj do tega, zdaj do onega, naj izporoči Lambergar-ju, da mu ima povedati nekaj sila važnega. Naposled se ga eden usmilil. A dvorni kaplan se je!
sramoval takega znanja in je nekoliko v zadregi menil, da bo glumačeva novica že še počakala ; 'do večera. Gregor mu je kimal in ga prosil z očmi, ki jih je upi- j ral,vanj, ali gospod žiga tega ni 1 zapazi ali ni hotel zapaziti. Tako je prišla vrsta na Gregorja, da zapoje. Poslušalcem je tako zelo ugajal njegov glas, da so ga klicali bliže in mu ukazovali, da j naj zapoje še to in ono romanco in napithico. Jel se je zanimati | zanj tudi Lambergar.
Zunaj pa je pljuskal dež in zdajpazdaj se je zabliskalo in zagrmelo zategnjeno, in zgodnji mrak je legel na mokro zemljo. Prazne so bile ceste in ulice. Ako bi bil pa cerkovnik, ki je bil pri farni cerkvi zvonil hudi uri, zle-I zel gori do najvišjih lin, bi bil videl morebiti, kako se bližajo : previdno tope vojakov mestu od
"To je hraber junak, ki ga čislam jaz nad vse druge," je °dgovorila ona in ga pogledala Premeteno.
"A ta hrabri junak," je dejal Vitovec in se nasmehnil, "čaka Jako težko one besede, ki bi mu | izpolnila vročo željo."
"če le komu," je dejala ona Prijazno, "jo izpolnim njemu."
"A kakšno veselje imate vendar, milostiva, da ga mučite s Praznimi obeti in odlagate odlok °d dne do dne."
"Kakor Penelpoa. Kaj 'ne, gospod Vitovec?" se je smejala ona.	'	i |
"Da, kakor Penelopa; doklei ni pogubila snubačev. A Pefrie-'opa je imela moža živega; komi'
Pa hranite Vi zvestobo?"
Ona se je smejala rijegovi nestrpnosti in ga opominjala, da mora prej dokazati stanovitnost v ljubezni. Vitovcu pa se je zdelo tako govoričenje neizrečene bedasto, in jel jo je nadlegovati, da naj vendar reče ne ali da in določi dan poroke, bodi že prej ali pozneje. Ona je menila, da Preden ne mine leto, ni misliti tta ženitev, in mu rahlo očitala brezobzirnost. A on se ni dal umiriti. Rotil se je, da je ne ostavi; preden ne izreče odločilne besede. "Po Vašem odgovoru se hočem ravnati," .je dejal ži-" vahno; "zakaj s cesarjem se lah' ko še pogodim vsako trenotje."
"Ali se niste že pogodili?" jej vPrašala ona hudobno. "Jaz sem mislila, da se le jaz še pogajam."
"Vi me nočete razumeti, milostiva," je dejal oni osorno. "Da, za,res, tudi Vi se lahko pogodite ; a ostaviti boste morali Celje, odpovedati se kneštvu in na samotnem gradu preživeti neslavno starost. Ali Vam ugaja ta po -tfled v bodočnost?"
Kneginja je vzdihnila, Vito-vec pa ji je dokazoval, da bode. Prisiljena sprejeti kakršnokoli Pogodbo, ako ji on odreče pod-i Poro ali celo prestopi na cesarjevo stran.
"In menite, da Vas bode cesar tudi postavil za glavnega po-yeljnika?" je omenila ona. "On lrr>a drugih svetovalcev; in kar Prorokujete Vi meni, utegne za deti tudi Vas."
"Možno," je zmignil oni z rameni. "Ravno zaraditega je najboljše, da ostanete Vi moja za veznica in jaz Vaš zaveznik."
"Dobro srečo!" je vzkliknila 0r>a in mu podala roko. "Da bi "stala trdna najina zveza!"
On je pridržal njeno roko in 10 jel nagovarjati, da naj izreče yažno besedo; ona pa je spretno j "/•'■peljala pogovor zopet na politično polje in ga popraševala, na videz v velikih skrbeh, po vsak,danjih malenkostih, da se Je jezil Vitovec nad žensko dvoličnostjo in se trudil spraviti Pomenek zopet v pravi tir.
treh strani in je obdajajo polagoma krog in krog. Vitevčeve-mu povelju pokorni so bili prihiteli, ne da bi vedeli, zakaj jih je klical. Oddelek za oddelkom se .je spuščal v mejo in zbujal sum in strah miroljubnim pošten j a-jkom, ki so hiteli zapirati hišna 1 vrata. Le cesarski svetovalci, | ki jih je gostil v svoji hiši doktor Lenart, niso slutili ničesar.
Zadovoljen je poslušal cesar našega Gregorja, ki je obupa-val od bridkosti, da ga ne le ne
spozna Lambergar, ampak noče niti govoriti z njim. še kakšno lovsko naj zapoje, je menil cesar, in Gregor uverjen, da je to zadnja prilika, ko more posvariti prezaupljivega cesarja, je povzdignil glas in zapel:
Brzi jelen obleži
V	slani tam srebrni, In namah zbero v gosti Gavrani se črni.
Krog se prepeljavajo, Zoprno dero se, Rop si razsekavajo Na debele kose.
Ka.r pa nadnje prileti Sokol sivokrili, Prestraše razbojniki Se za plen obili.
"Neumna pesem," je zarenčal Ostrovrhar, ki je bil že nekoliko pil. Cesarju je bila všeč; Lambergar ju pa so šinile grozne misli v glavo. Prebledel je in tresla se mu je roka, ki je nesla po-žir vina k ustom. Bliskoma se je spomnil s varjen j svojega brata, spomnil, da je hotel pevec govoriti z njim, spoznal, zakaj da vedno upira vanj oči; tudi obraz in glas in vse se mu je zdelo tako znano, le domisliti se ni mogel, kje da je videl tega človeka. Pevec pa je nadaljeval:
Kak si namigavajo, Stopajo oprezno, S kljuni pobrska vaj o, Kročejo si jezno:
"Bratje! Sokola nocoj
V	gnezdo si zvabimo, Ga prijazno med seboj Do noči gostimo.
Ko zadremlje brez skrbi, Drzno ga obsujmo; Da nas več ne preplaši, Mu oči izkljujmo!"
"Molči, prokleti pevec!" je za-1 /pil Otrovrhar in mu hotel vreči težko kupo v glavo; a domislil se je o pravem času, pri kaki mizi sedi. Cesarja pa so tudi jele obhajati čudne slutnje, in ko je "dpel pevec kitico:
Čuj me, sivi sokol! čuj Čup nad svobodo zlato! Razpni krila in odpluj, Pusti črno jato!
se je zgenil, v zavesti, da je pre-; raran. Ohranil je vso svojo i mirnost, ker je zaupal v Boga, I vedel pa tudi, da mu strah ne more pomagati. Lambergar, k» je bil že izbral svoje misli, je skočil pokonci, češ, da tudi njemu ne ugaja pesem, a da hoče vendar obdariti pevca, ki naj za-
poje potem kako veselejšo. Poklical ga je v stransko sobico in ga že med vrati vprašal, kdo da je. Gregor mu je hitro razložil, odkod je prišel in v kaki nevarnosti je cesar. Lambergar mu je ukazal, da naj se vrne v dvorano pet; kaj da ima nadalje storiti, mu bo povedal on. Takoj je imel načrt gotov in preudarjaJ tako: "če je grajski poveljnik Iiohenwart na Vitovčevi strani, potem je rešitev nemožna, ker je vse mesto v rokah Vitovčevih vojakov; če pa je Hohenwart, ki je prisegel cesarju zvestobo, v resnici zvest, se morebiti vendar kako rešimo." Ko je pevec zabaval cesarja in vznemirjenega Ostrovrharja, je pomignil Lambergar Hohenwartu, da naj pride k njemu. Molče mu je gledal par trenotij v oči, kakor da bi hotel iz njih brati njegovo mišljenje.
"Poklirali ste me," je dejal oni nepotrpežljivo.
"Tiho, tiho, gospod Hohenwart!" je miril oni. "Poklical sem vas, da vas vprašam, če stojite vi na strani cesarjevi."
Onemu pa so se zježile obrvi, in siv plamen je šinil iz temnega očesa. A žiga ni pobesil oči; junaška kri je plala tudi po njegovih žilah; ampak razveselil seje, da je razjezil Hohenwarta s svojim dvomom.
"Ali ste za cesarja?" ga je iz-nova vprašal.
"Po kakšni pravici dvomite o moji zvestobi!" je vzkliknil oni in se obrnil, da odide. A Lambergar ga ustavi.
"Stojte, dragi Hohenwart!" ga je miril in zgrabil z obema rokama za desnico. "Nikakor Vas nočem žaliti, a danes je zvestoba redka, in nemara bo še kdo nocoj zanjo glavo dal."
"Jaz, če bo treba, častiti gospod," se je ponesel Hohenwart. "Prisegel sem cesarju, in kakor sem zvesto služil celjskim grofom, tako ne daj Bog doživeti niti meni, niti mojemu potomstvu tistega dne, ko bi nam omahnila zvestoba do cesarja."
"Vrlo dobro, gospod Hohenwart! Zdaj pa poslušajte mene!" je dejal oni in ga vlekel k oknu in mu razodel ves naklep Vitovčev. Strme je poslušal Hohenwart novico, in krčevito mu je stiskala desnica mečev roč.
"Torej Vi ste z nami proti Vitovcu in njegovi vojski?" je povzel, zopet'kaplan.
"Proti vsem vragom, kar jih je v peklu," je odvrnil oni. "A zdaj brž na delo, dokler je še čas. V gradu je dvesto cesarskih konjikov in petdeset mojih. Dobri vojaki so, in da se z njimi tudi proti premoči kaj opraviti; in če mi jih pobije Vitovec tudi sto,
še bodemo branili grad. Na planem namreč, častiti gospod, se ne moremo poskusiti z Vitov-cem, in treba bo cesarju bežati v grad, ne v Gradec."
(Dalje prihodnjič.)
DNEVNE VESTI
V Dctroitu je policija aretirala Dorcas Bacon, ki je v petih minutah poskušala oropati dve trgovini in je dvakrat ustrelila na nekega uslužbenca, ki ji ni hotel izročiti denarja. Na policiji je izjavila, da se ne boji Boga, da je brez .vsake vere in je pokazala svoje gole roke, na katerih ima tetoviranih vsepolno znamenj.
THE OLD HOME TOWN
Kcsisttrod U. S. Pntonl Office
ni klopi v Salt Lake City, obložena roparskega umora draguljarja Sam Franka v Memphis, Tenn. Ubila ga jc z udarcem steklenice, polom ko mu je zamašila usta s steklenico. Način smrti si bo lahlco sama izbrala: ali jo bodo obesili, ali pa ustrelili.
/ THEY TELL ' ME HE C,oT SELLING RIGHTS FOR THE WHOLE STATE AND PART OF
\ PENNSYLVANIA1.
fiS?
THE OLD-TIMERS AT HANCOCKS STORE FIGURED LEM CEASY) CHILTON HAD HIS SoLDIEIS BONUS
money Just forty-tvjo hours when he
BOUGHT THE STATE RIGHTS OF .A NEW PATEMT SMOKELESS RAIN MAKING CANNON
(g)ie3i L»g sTAnurr


Chicago dobi naravni plin iz Texasa
Chicago, 6. aprila. Pravkar je bila speljana ogromna cev iz Amarillo, Texas, v to mesto. Po tej cevi, ki ima 24 palcev premera, bo prihajal v Chicagi naravni plin. Cev je dolga 960 milj. Ta Judež se je obesil še
pred časom
Auburn, N. Y., 6. aprila. 29 letni Alfred Hooker, ki bi moral igrati včeraj vlogo Judeža Iška-rijota v neki igri, je šel in storil samomor. Igra se ni mogla vršiti.
Bomba za politične kandidate v Chicagi
Chicago, 6. aprila. V hišo John P. Sikorskega, ki je kandidat za aldermana v Chicagi, je bila včeraj vržena bomba, ki je povzročila za $300 škode. Sikorskega in njegove družine ob onem času ni bilo doma. Trije dečki utonili v čolnu blizu Akrona
Akron, Ohio, 6. aprila. Južno od Akrona se nahaja reservoir za vodo, kamor so se včeraj podali trije dečki, stari od 11 do 13 let. Kakih 100 čevljev od brega se je sesul njih čoln, in vsi trije so utonili. Trupla so dobili več ur pozneje.
Devet let ni govorila, in
sedaj je tožba
Chicago, 6. aprila. Herman Eraser je vložil tožbo proti svoji ženi na ločitev zakona. V prošnji za ločitev zakona povdarja, da žena devet let ni govorila s svojim možem.
* V umirajočem stanju še nahaja predsednik japonske vlade Hamaguchi.
Dekle išče
delo za hišna opravila ali v res-tavrantu. 1128 E. 63rd St., zadaj.	(84)
Društvo "Kranj"
Slovensko podporno društvo "Kranj" je na zadnji mesečni seji sklenilo, da je za vse nove kandidate za letos prosta pristopnina, samo zdravniško preiskavo vsak kandidat sam plača. — Zdravniki za društvo Kranj so: V Clevelandu dr. F. J. Kern, 6233 St. Clair Ave., v Collin-vvoodu dr. L. J. Perme, 15619 Waterloo Rd., v Nottinghamu dr. A. škur, 787 E. 185th St. Seje društva Kranj se vršijo vsako prvo sredo v mesecu ob pol osmi uri zvečer v Grdinovi dvorani na 6025 St. Clair Ave. Tajnik Joseph Kne, 7219 Myron Ave.
Garaža
pripravna za popravljanje avtomobilov ali barvanje se odda. Velikost 60x38, nahaja se na St. Clair Ave. blizu 61. ceste, zadaj. Vpraša se na 6129 St. Clair Ave.
(Tue. Fri. x)
Zahvala in naznanje
Mojim cenjenim prijateljem in znancem se prav lepo zahvaljujem za poslana mi velikonočna voščila, in hvaležno vračam enaka voščila. To leto nisem nikomur poslal posebnih velikonočnih voščil, razven kar je bilo v časopisih priobčeno. Za Božič in Novo leto zopet pripravljamo posebna voščila. Ostajam hvaležen v imenu družine, kakor tudi v imenu našega trgovskega in pogrebnega podjetja — Anton Grdina.
Garaža
se da v najem. $5.00 rent na mesec. 6526 St. Clair Ave. Tel. FLorida 1984-W.	(83)
Peč naprodaj
White Star, velika, kot nova. Se mora 'takoj' prodati za $65.00. 1.6001 Parkgr'ove Ave.
MALI OGLASI
Peč naprodaj
na plin ali premog, 4 odprtine za plin, štiri za premog. V dobrem stanju. Samo $10.00. Oglasite se na 5815 Bonna Ave.
Išče se
ženska, stara od 30 do 40 let, da bi varovala otroke. Slovenka ali Hrvatica. Naslov se pozve v uradu tega lista.
GLAS IZ NOVE LJUBLJANE
Cenjeiiemu občinstvu naznanjamo, da se bo zopet vršila velika slavnost ob priliki triletnice proglasitve "Nove Ljubljane," dne 30. in 31. maja. Vabimo vse tiste, ki se hočejo prijaviti, da kandidirajo za župana ali za "Miss Ljubljana," da pišejo ali se osebno prijavi-1 jo na seji dne 8. aprila, v! sredo, ob 8. uri zvečer. Vsak Jugoslovan ali Ju-goslovanka ima do tega popolno pravico. Vas prosimo, da upoštevate to naše naznanilo, mi pa od vas pričakujemo še nadaljne naklonjenosti. O podrobnostih se razglasi še pozneje. Prosvetni odbor J. S. Del.
Doma, Euclid, O.
PRIPOROČILO
Ali želite popraviti vaše žlebove, postaviti fornez ali kako drugo kleparsko delo? Zglasite se pri nas in gotovo bomo vam postregli prvovrstno po zmerni ceni.
Joseph F. Dolinar
6925 St. Clair Avenue
HEndcrson 473G
DOBER PREMOG!	1
Točna postrežba!
The Hill Coal Co.	®
12fit MARQUETTE HI")
Stari Cimpcrinanovi prostori	všV
IlEndcrson 5798	(g>)
CBMTRAl. PRBSfc
LEIJA PRILIKA
Hišo, pet sob, •/, vsemi modernimi udobnostmi in /. garažo, vam zgradim za $-1,001) in več. Imam tudi več lotov, katere prodam od $400 naprej. Izdelujem stavbene načrte brezplačno mojim odjemalcem. Se vam priporočam
M. L. JALOVEC
STAVBENIK
15)404 Mohican Ave.	KEnmore 1837-J
AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 7TH, 1931
POZOR!
Rojaki, kateri potrebujete napeljavo elektrike ali P popravila različnih poprav (outletov), električnih motorjev in sploh vseh električnih aparatov, sedaj vam naredimo po zelo ■ j zmerni ceni. Delo garantiram vam v zadovoljstvo; imam izkušnje in prakso v tem. Dobite me na domu. Se priporočam,
Frank Tekautz
6515 Edna Ave.
ali pa pustite naročilo pri , Grdina Hardware, 6127 ' St. Clair Ave.
S


Izlet kakor vse kaže bo nekaj posebnega, nekaj pomembnega in veselega za vse, ki se bodo izleta udeležili.
Iz tega je razvidno* da bo izlet nekaj zanimivega in veselega
Zato se vabi vse rojake sirom Amerike in Kanade, da se tega po membnega izleta v obilnem številu udeleže.
Med potjo se bodo izletniki ustavili v "LISIEUX" na Francoskem, kjer bodo počastili grob "Male Cvetke sv. Terezije". Dalje si bodo potniki ogledali Pariz in druge znamenite posebnosti na Francoskem. Nato se bo odpotovalo proti Ljubljani, kjer se bo počastilo grob slovenskega pijonirja in ustanovitelja K. S. K. Jednote, pokojnega Rev. F. S. šušteršiča. Počastilo se bo razne druge dostojanstvenike in ogledalo se bo razne zanimive kraje naše stare domovine.
Glede potnih listov, permitov, vožnjih listkov, itd., pišite za na daljna pojasnila na nižje podpisanega
JOSIP ZALAR, glavni tajnik, 1004 N. Chicago Street, Joliet, Illinois
Ravno tako bo dana prilika vsem, ki se. bodo želeli pokloniti sv Očetu v Rimu, da bodo to lahko storili.
AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 7TH, 1931
skodom Kmiticem, kakor lovski psi za lovcem, toda jedva so se premaknili z mesta, ko se je vhod v sotesko, ležeč kakih sto korakov pred njim, zatemnil od ljudi in konj.
Kmitic je pogledal in duša je vztrepetala v njem od strahu.
Bili so švedje.
Pokazali so se tako blizu, da je bilo nemogoče se umakniti, zlasti ker so imeli kraljevi izmučene konje. Preostalo jim ni nič drugega, kakor prebiti se ali poginiti ali pa se pustiti ujeti. — Kralj je v tem hipu razumel to, zato je zgrabil sabljo za ročaj.
"Obkoljite kralja in nazaj!" je zakričal Kmitic.
Kakor bi mignil, se je Tizen-haus postavil dvajsetim ljudem na čelo, toda Kmitic se jim ni pridružil, temveč je oddirjal najhitreje Švedom nasproti.
Na sebi je imel švedsko obleko, baš ono, v katero se je bil preoblekel, ko je odhajal iz samostana, zato švedje zdaj niso koj,opazili, kdo je. Videč tako oblečenega jezdeca, da se jim približuje, so najbrž smatrali vse kraljevo spremstvo za kako lastno četo, ker niso pospešili korakov, le poveljujoči kapitan je skočil pred prve jezdece.
"Kakšni ljudje so to?" je rekel po švedsko, zroč na grozno in bledo obličje bližajočega se junaka.
Kmitic je prijezdil k njemu tako blizu, da sta skoraj trčila s koleni skupaj, in brez najmanjše besedice ga je ustrelil s samokresom naravnost v uho.
Krik groze se je izvil jezdecem iz prsi, toda še mogočnejše je zagrmel glas gospoda Andreja Kmitica:
"Bij!"
In kakor-se vali od stene odtrgana skala v prepad in poman-dra v begu vse, tako je tudi on planil na prvo vrsto, noseč smrt in pogubo. Oba mlada Kemli-ča, podobna dvema medvedoma, sta skočila za njim v gnečo. — Udarci sabelj po oklepih in če-
ladah pa so odmevali kakor težki udarci cepcev in odgovarjali so jim vrišči in stoki.
Presenečenim Švedom se je \ prvem hipu zdelo, da so jih napadli trije orjaki v divjem gorskem brezdnu. Prve vrste so se umaknile zmešane pred strašnim možem. Ko pa so se zadnje pokazale šele izza ovinka, je nastala v sredini gneča in zmešnjava. Konji so začeli rezgetati in se grizti. Vojaki v zadnjih vrstah niso mogli streljati, niso mogli priti na pomoč sprednjim, ki so ginili brez pomoči pod silnimi udarci treh orjakov. Zaman se zbirajo, zaman nastavljajo svoja bodala, oni pa lomijo kopja, prevračajo ljudi in konje. Kmitic je izpodbadal konja, da so se njegova kopita spenjala nad glavami konj švedskih jezdece, a sam pa je besnel, sekal, bodel. Kri mu je umazala obraz, iz oči mu je švigal ogenj, vse misli so ugasnile v njem in ostala, mu je le ena, da pogine, toda Švede mora. zadržati. Ta misel se je prerodila v neko divje navdušenje, zato so se njegove sile potrojile, njegovi gibi so bili podobni gibom risa: besni, nagli kakor blisk. In z nadčloveškimi udarci je sekal ljudi, kakor seka strela mlada drevesa; oba mlada Kemliča sta mu sledila, in stari, ki je stal nekoliko zadaj, je vsak hip sunil s sabljo med oba sinova tako naglo, kakor sikne kača z jezikom, in jo je zopet potegnil nase krvavo.
Medtem je tudi v kraljevi okolici nastalo živahno gibanje, Nuncij je kakor pred živcem, tako tudi sedaj držal vajeti njegovega konja, na drugi strani ga je zgrabil krakovski škof, in oba sta z vsemi silami vlekla konja nazaj, kralj pa ga je izpodbadal, da se je kar vzpenjal.
"Pustite me!" je vpil kralj, "Za Boga, pojezdimo skozi sovražnike!"
"Gospod, misli na domovino!'' je vpil krakovski škof.
HENRIK SIENKIEWICZ
POTOP
iz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE
________________________________________________________________J
deja, kdaj mu pademo na vrat!" je ponavljal venomer.
Nuncij pa je odgovarjal:
"Kaj je bila Ksenofontova vrnitev v primeri s tem našim potovanjem v oblakih!"
"čim više se povzpnemo, tem niže pade švedska slava," je trdil kralj.
Tako so prispeli v Novi Trg. Zdelo se je, da je že vsa nevarnost minila; vendar so gorali trdili, da se potikajo okrog čor-stina in po okolici neke tuje čete. Kralj je meni, da so to morda nemški jezdeci gospoda maršala, katerih je imel dva polka, ali pa da so njegove lastne dra-gonce, ki so jih poslali naprej, smatrali za sovražne ogledne čete. Ker se je torej tudi v čor-stonu nahajala posadka sovražnega škofa, je bilo mnenje o kraljevem spremstvu deljeno: eni so hoteli potovati v Čorsti ter odtod naprej ob sami meji v Spi-sko; drugi pa so svetovali, naj takoj krenejo proti Ogrski, ki je z enim klinom segala do Novega Trga, ter vnovič prodirajo preko vrhov in skozi soteske, poslužujoč se povsod vodnikov, ki poznajo najnevarnejše prehode.
To zadnje mnenje je zmagalo, ker se je na ta način zdelo, da je srečanje s Švedi skoraj izključeno, sicer pa je kralju ugajala ta pot skozi prepade in oblake.
Odrinili so torej iz Novega Trga nekoliko proti jugozapadu, pustivši na desni strani Beli Du-najec. Potovali so po potih, po katerih so se konji jedva mogli premikati. Včasih je bilo treba sesti s konj in jih voditi za uzdo, pa še takrat so se večkrat upirali, strigoč z ušesi in moleč odprte, kadeče se nozdrvi v prepade, iz katerih globin se je zdelo, da gleda smrt.
Gorali pa, navajeni prepadov, so smatrali za dobre take poti, ob katerih je navadnim ljudem šumelo in se vrtelo v glavi. Naposled so dospeli v skalnato sotesko, dolg^ in odprto, a tako ozko, da so jedva trije ljudje mog-
li iti vštric.
Ta soteska je bila kakor neizmeren hodnik. Dve visoki skali sta ga zapirali z leve in desne strani. Tu pa tam so se vendar njihovi robovi razmahnili, tvorec manjše strmine, pokrite s sneženimi nasipi, na krajih, obrobljenimi s črnim borovjem. Viharji so odnesli sneg z dna soteske in konjska kopita so klo-potala povsod po kamen item tlaku. Samo zgoraj, kjer se je med vejevjem videl sinji pas, so letale sem ter tja črne jate ptic, kričeč in lopotajoč s perutnicami.
Kraljevo spremstvo se je ustavilo, da se odpočije. Od konj se je dvigala sopara, a tudi ljudje so bili izmučeni.
"Ali je to Poljska ali Ogrska?" je vprašal kralj vodnika.
"To je še Poljska."
"čemu pa nismo krenili takoj na Ogrsko?"	*
"Ker ni mogoče. Ta soteska se nedaleč odtod zaobrhe, potem pride zopet v jarek, a potem je strmo do ceste. Tam se zopet obrnemo, pojdemo skozi neko sotesko in šele potem bo ogrska stran."
"Vidim torej, da bi bilo boljše, če bi takoj potovali po poti," je rekel kralj.
"Tiho!" je odgovoril naenkrat goral.
Skočil je k skali in naslonil nanjo uho.
Vsi so uprli vanj oči, njemu pa se je v enem hipu izpremenil obraz in je rekel: • "Za ovinkom gre vojska od potoka ! Za Bo£a! če niso to Švedje?!"
"Kje? Kako? Kaj?" so začeli povpraševati od vseh strani. "Nič se ne sliši!"
"Ker leži tam sneg. Za rane božje! že so blizu! Takoj se prikažejo!"
"Morda so to ljudje gospoda maršala?" je rekel kralj.
Kmitic je v tem hipu izpodbo-del konja.
"Pojdem pogledat!" je rekel.
Kemliči so krenili takoj za go-
In kralj se ni mogel iztrgati iz njih rok, zlasti ker mu je spredaj mladi Tizenhauz zagradil pot z vsemi ljudmi. Ni šel Kmi-ticu v pomoč, žrtvoval ga je, ker je želel le kralja rešiti.
"Pri mukah Gospodovih!" je zakričal Tizenhauz, "tam poginejo oni! Milostivi gosopd, reši se, dokler je čas! Jaz jih tu šp zadržim!"
Toda kraljevi odpor ni poznal nobenih mej. Jan Kazimir je izpodbodel konja še silneje, in namesto, da bi se umaknil, se je pomikal naprej.
A čas je bežal in vsak hip je utegnil prinesti pogubo.
"Umrem na lastni zemlji! Pustite me!" je vpil kralj.
K sreči se je moglo boriti proti Kmiticu in Kemličem radi tesnega prostora le malo število ljudi, radi česar so se lahko dalje držali. Toda polagoma so začele tudi njihove sile pojemati. Kolikokrat so se švedski meči dotaknili Kmitičevega telesa in iz njega je začela teči kri. Pred očmi mu je postajalo temno. Sapa mu je začela zastajati v prsih. čutil je bližanje smrti, zato je imel edino željo, da proda drago svoje življenje.
"še vsaj enega!" si je ponavljal in zamahnil z ostrim železom po glavi ali rami najbližjega jezdeca in se zopet vračal k drugemu. Švede pa je po prvem hipu zmešnjave in strahu oči-vidno postalo sram, da so jih mogli štirje možje zadrževati tako dolgo in so navalili z vso silo; naenkrat so jih potisnili z vso težo ljudi in konj nazaj in jih potiskali vedno silneje in hitreje.
V tem je padel Kmiticu konj in val je zagrnil jezdeca.
Kemliči so se še nekaj časa borili, podobni vtopljencem, ki se trudijo, videč, da tonejo, da bi se vzdržali čim najdalje nad morsko površino, a v kratkem so padli tudi oni, . .
(Dalje sledi)
XXIV.
Kralj je s spremstvom dospel v živiec pozno ponoči in ni zbudil nobene pozornosti v mestecu, katero je bilo prestrašeno od svežega napada švedskega oddelka. Kralj ni vstopil v grad, ki so ga že prej švedje opusto-šili in deloma požgali, temveč se je ustavil v proštiji. Tu je gospod Kmitic razširil vest, da se cesarski poslanec s šleskega odpravlja v Krakov.
In naslednje jutro so odrinili proti Vadovicam in so šele daleč za mestom krenili proti Suhi. Odtod so bili namenjeni potovati čez Krečonov v Jordano-vo, odtod proti Novemu trgu in, če bi se pokazalo, da pod čorsti-nom ni švedskih oddelkov, v Čorstin; če bi bil pa Čorstin zaseden, so imeli kreniti na Ogrsko in po ogrskem ozemlju potovati v Lubomlo. Kralj je tu pričakoval, da mu zavaruje potovanje in da mu pride naproti sam veliki kronski maršal, ker je razpolagal s tako znatnimi silami, kakršnih ni imel noben vladajoči knez. Sled bi mu lah-
vinoreji, pobožno in sovražeč nevernike. Ko se je bila razširila vest o padcu Krakova in zlasti o obleganju čenstohove, kamor so opravljali pobožna romanja, so bili oni prvi, ki so zagrabili za toporišča svojih sekir in zapustili svoje gore. General Douglas, znamenit bojevnik, oborožen s topovi in puškami, jih je kaj lahko razpršil v ravninah, kjer se niso bili vajeni bojevati. Zato pa so se švedje le z največjo opreznostjo spuščali v njihova prava selišča, kjer jih je bilo nemogoče doseči, a prav lahko doživeti poraz. Tudi je izginilo nekaj manjših oddelkov, ki so se neprevidno izgubili v labirintu gorovja.
Sedaj pa je vest, da prihaja kralj z vojsko, že storila svoje, ker so se vsi kakor en mož dvignili, da ga branijo in da mu to-varišijo s svojimi "čupugami" (gorska palica), če je treba, do konca sveta. Jan Kazimir bi se bil, če bi se le bil izdal, kdo je, lahko obdal v enem hipu s tisoči pojdivjih "gazdov," toda on je prav slutil, da bi se v takem slu-
ko zmešalo to, da ni vedel, kot potuje kralj, toda med gorali vendar ni manjkalo zvestih ljudi, ki so bili pripravljeni sporočiti maršalu dogovorjene besede. Ni jim bilo treba niti izdati tajnosti, ker so šli drage volje, čim se jim je le povedalo, da gre za kraljevo službo. Saj je bilo to ljudstvo vdano kralju iz vse j duše in srca, dasi ubogo in še j napol divje, ki see je prav malo ali skoro nič bavilo z nehvaležnim kmetijstvom, živeč svoji ži-
ca ju takoj raznesla vest kakor vihar po vsej okolici, in bi švedje mogli takoj odposlati znatno vojsko za njegov sprejem, zato je rajši potoval nepoznan celo od goralov.
Kralj je bil neprestano vesel ter izpodbujal še druge, da so prenašali nenavadne muke, in jim zagotavljal, da pridejo po takih potih gotovo ravno tako srečno kakor nepričakovano v Lubomlo.
"Gospod maršal se niti ne na-
j Nadaljevanje)
ZELO VAŽNO NAZNANILO!
Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota
Prva slovenska bratska podporna jednota v Ameriki priredi prihodnje poletje
i • »
Omenjeni izlet se bo vršil na svetovno znanem, modernem brzoparniku CUNARD linije
"BERENGARIA" ki odpluje iz New Yorka dne 20. JUNIJA, 1931, o polnoči
4