eto L XV -št.11
SLOVENSKI GLASILO ČEBELARSKIH ORGANIZACIJ
SLO V h N IJ L
c F R F TAR
LJ J—J J—J ii il St. 11	Ljubljana,	1.	novembra	1963	Luto	LXV
VSEBINA
Alojz Drešar: Kako prezimujem	čebele .	.	.	241
Alojz Milač: Ne dovolimo, da bi gospodarila v
naših panjih nosema!........................244
Dr. Nežka Snoj: Kuga ali huda gniloba čc-
eelje zalege................................245
Jože Resnik: Iz prakse čebelarskega preglednika ...........................................248
Alojz Janžekovič: Nevednost	•—	draga	stvar	.	251
Vlado Martelanc: Dosedanje ugotovitve v razvoju noseme med letom.......................254
Edi Senegačnik: Najnovejše ugotovitve o čebeljem strupu — zdravila proti različnim boleznim .........................................259
Valentin Benedičič: O čehoslovaških čebelarskih organizacijah..............................265
MALI KRUHEK
Katastrofalni padec čebeljih družin v Schwarz-vvaldu. Zimske izgube. Zanimive številke. Večje in bolj pridne čebele. Zdravilne lastnosti pro-polisa. Sc o zadelavini.........................267
NASA ORGANIZACIJA
Poročilo o XII. rednem občnem zboru (Nadaljevanje) ......................................269
Občni zbor čebelarskega društva za Mežiško dolino..........................................270
OSMRTNICE
Gerlanc Jože, Knez Rudolf.......................272
PANJSKA KONČNICA KOT UVODNA VINJETA Absalon
List izhaja vsakega 1. v mescu. Člani, ki plačajo letno članarino 1000 din, ga prejemajo zastonj. Izdaja ga Zveza čebelarskih društev za Slovenijo v Ljubljani, Miklošičeva cesta 30, tiska ČP Delo — obrat Triglavska tiskarna v Ljubljani, ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik: Edi Senegačnik. Letna naročnina zn nečlane 1200 din, zn inozemstvo 1500 din. Posamezna številka na 32 straneh stane 140 din, na 16 straneh 70 din. Odpovedi med letom ne upoštevamo. Kdor plaču je članarino v obrokih, se s prvim obrokom zaveže, da jo bo do konca leta v celoti poravnal. Isto velja za naročnino. Številka žiro-rnčuna pri Narodni banki v Ljubljani,
Miklošičeva cesta, 600-14/603-116
KAKO PREZIMUJEM ČEBELE
A I. O J Z DRESA R
Prejšnja zima je bila zares huda, dolga in ostra. Za čebelarje je 1'ila prava preizkušnja njihovega znanja in ravnanja s čebelami. Od vsepovsod slišimo, da je umrlo veliko čebeljih družin. Krivo je bilo najbrž bolj napačno ravnanje čebelarjev pri prezimovanju čebel kakor pa zima sama. Meni so čebelje družine kljub ostri in dolgi zimi zelo dobro prezimile. Ne spominjam se, da bi mi zima kdaj napravila v čebelnjaku obeutnejšo škodo. Seveda vedno skrbim, da čebele pravilno zazimim.
Letos sem imel na paši čebele le spomladi, večinoma na resi. Od maja naprej sem jih imel kar doma na Skaručni. Razvoj čebel je bil zelo dober. Družine so dočakale jesen razmeroma močne. Ob brez-pašni dobi. ki včasih večkrat nastopi tudi med letom, sem začel čebele takoj pitati, da matice niso prenehale zalegati. V ta namen imam v čebelnjaku en panj vedno na tehtnici, da mi takoj pokaže, kdaj so čebele brez paše. Družine mi tako nikdar ne oslabijo, ampak imajo vedno dovolj mlade in močne zalege. Tako jih pravzaprav že med letom pripravljam za zimo s tem. da stalno skrbim, da so družine močne in zdrave.
Neposredno pričnem čebele pripravljati na prezimovanje že avgusta. Nekateri čebelarji prezimujejo čebele deloma kar na gozd-
nem medu, čeprav je bilo že večkrat ugotovljeno, da ta med za prezimovanje ni primeren. Čebele prezimujem vedno le na sladkorju.
V	tem sta mi bila učitelja sedaj že pokojni tov. Josip Verbič, nekdanji predsednik čebelarskih društev, in župnik Janez Dežman s Skaručne. Iz prvih let svojega čebelarjenja se še spominjam hude zime v letih 1928/29. Ilojevega medu je bilo tedaj dosti, pa sem vsega stočil in zelo uspešno prezimil čebele samo na sladkorju. Tedaj je bilo to združeno z večjimi materialnimi stroški, ker je bil sladkor dražji kakor med, kljub temu se je še vedno splačalo. Danes smo v tem pogledu veliko
Takale je bila podoba večine naših čebelnjakov minulo pomlarl
na boljšem, ker ima med višjo ceno kakor sladkor, ki je torej najcenejša in hkrati najbol jša hrana za prezimovanje čebel.
Sladkor vedno prekuham, ker potem ne kristalizira. Čebele ga tudi laže predelajo v med. Prevelikih količin naenkrat ne dajem. Dam le toliko, da ga more jo čebele sproti predelati in zadelati. Dnevno jim dajem po en liter sladkorja na panj. Važno je, da so čebele napi-tane čim prej, da matice do zime dobro zalegajo ter tako družine dočakajo zimo s številnimi mladimi čebelami. Star pregovor pravi: »Daj čebelam jesti, stotero ti bodo povrnile!« Resničnost tega pregovora sem že večkrat preizkusil.
Najbolje je, da postavljamo sate v medišče in iztočimo potem, ko se zalega poleže. Videl sem že čebelarje, ki so imeli čebele v hojevi paši in so točili iz plodišča z zalego vred, ker čebele medišča niso več zasedale. Ni dobro, da puščamo čebele predolgo na gozdni paši. Tako se spominjam, da je leta 1928. hoja medila do trde jeseni. Ko se mi je zdelo, da so čebele že dovolj nabrale, sem jih peljal domov, čeprav
so mi nekateri čebelarji svetovali, naj jili še nekaj časa pustim na paši, ki tako dobro kaže. Vendar sem storil prav. Imel sem ne samo med, ampak tudi močne čebelje družine. Prezimile so mi takrat zelo dobro, medtem ko jili je drugim veliko pomrlo. Imeli so le staro žival; ker je bilo že pozno, so se stare čebele pogubile, mladih pa ni bilo. Zato so imeli spomladi prazne in povrhu še ponesnažene panje. Nekaj kilogramov medu več te škode pač ni odtehtalo.
Ker ne vemo, kako dolga bo zima, je prav, da se vedno pripravimo na najhujše. Tako imam navado, da dam čebelam vedno toliko slad-
Tov. Milač iz Lg. Pirnič pri Medvodah prot! čebelnjakom spomladi 1963
korja, da se lahko preživijo tja do maja. Tako sem storil tudi lansko leto. Uspeli ni izostal. Huha zima mojim čebelam ni prišla do živega. Vedno skrbim, da imam konec septembra čebele že pripravljene za zimo.
Važno je, da je družina za prezimovanje toliko močna, da zaseda najmanj šest satov. Lansko leto sem štiri družine prezimil le na štirih satih. Prezimile so, toda na pomlad so bile zelo šibke. Spomladi pa je bil razvoj vseli čebel zelo dober. Vendar jili letos nisem peljal nikamor na pašo. Čebelaril sem bolj na roje. Roji so bili zelo zgodaj, številni in močni. Medu nisem natočil veliko, pač pa sem prodal nekaj družin za proizvodnjo matičjega mlečka, ker je bil čebeljnjak že prepoln. Tako kljub temu, da je bilo malo medu, izgube nisem imel.
Tudi letos sem kot običajno že pripravil čebele za prezimovanje. Dal sem jim dovolj sladkorja, preostali med pa sem iztočil. Družine so razmeroma močne in dobro oskrbljene, zato se zime ne bojim, čeprav nam bo morda zagodla tako kakor lansko leto.
NE DOVOLIMO, DA BI GOSPODARILA V NAŠIH PANJIH NOSEMA!
A I, O J 7. M I L A C
Precej je že bilo pisanja o posledicah letošnje zime in (o večinoma v zvezi z neprimerno hrano, kakor so kostanjev in hojev med ter hrastova mana. Premalo pa smo poudarjali pomen toplega ode-vanja in spomladanskega zoževanja družin, ki je bilo lelos še posebej pomembno. Pri še tako primerni zimski hrani je namreč odpadlo od zimske gruče in ostalo na dnu panja precej več čebel koi druga lela. Če smo jim tedaj zmanjšali prostor, so ga laže ogrevale in sicer brez večjega uživanja hrane in več čebel je lahko izlefavalo na pašo ter si z obnožino oziroma pelodom nabiralo potrebnih beljakovin. Po mnenju strokovnjakov za čebelje bolezni živijo čebele in nosema \ nekem sožitju. Nosema apis je s trosi nosemavosti stalno prisotna \ čebeljih družinah in trosi le čakajo ugodne prilike, da zagospodarijo v panjih. Letošnjo pomlad so te zunanje okoliščine nastopile. Čebele so bile namreč oslabljene zaradi dolge zime in niso mogle vzdrževati primerne temperature, namreč nad ■>!"('. Temperatura okoli >l"(' je pa idealna za razmnoževanje trosov. Družine, ki so bile zožene, so lahko ohranile primerno toploto in nevarni parazit se ni mogel razviti.
Naj povem, kako sem prezimoval ter kako sem prišel do izkušenj v borbi z nosemavost jo. Lansko leto sem imel čebele v liojevi paši pod Rakitno. Konec avgusta sem jih odpeljal na Barje, da bi dobile nekaj obnožine. Ker je bilo medenje otave že pri kraju, sem takoj uredil gnezda. V sredini plodišča sem pustil dva do tri sate z zalego ter pri strani po en sat z medom, ostale štiri sate pa sem dal v medišče. V plodišča sem dal na vsako stran gnezda po dva prazna sata. Ves čas sem na Barju krmil na zalego, ki se je dobro razvila. Sredi septembra sem doma še zadnjič pregledal plodišča, potem pa dodal štiri do pet kilogramov sladkorja. Jeseni družin nisem ožil, ker so bile dovolj močne za običajno zimo. Ko je novembra nastopil mraz, sem čebele temeljito odel. Nad matično rešetko dam običajno najprej papir, nato slamnate blazine, prav tako od okenca do vrat. V spodnji vrsti panjev potisnem pod nosilce satov lepenko, ki jo pri žrelu poševno prirežem. Tako temeljito jih odevam od leta l1)^, ko sem imel čebele na pomladanski resjevi paši na Primorskem. Po nasvetu »izkušenega čebelarja, češ da tam sploh ni mraza, sem kot novinec popolnoma odprl žrela. Zaradi tega sem pripeljal domov skoraj prazne panje, kajti burja je zdeci-mirala čebelje vrste. Tedaj je nastopila še nosemavost in uničila sko-
raj vse pašne čebele. Zdravil sem jih kar s toplo sladkorno raztopino, ker se je nosemak še težko dobil. Družine so ostale pri življenju le zaradi lega. ker je bilo že dovolj toplo, vendar vse leto ni bilo nika-kega donosa.
Po hudi zimi me je kakor vse čebelarje skrbelo, ali se bodo čebele pravočasno očistile. Ko so v začetku marca prvič izletele in se začele trebiti, sem panje takoj očistil mrtvic, ki jih je bilo precej več kot druga leta. Da čebele ne bi ponesnažile panjskih končnic, ki jih imam večji del poslikane, sem na vsako končnico pritrdil list časopisnega papirja. Tako sem si prihranil umivanje panjev ali celo ponovno barvanje. Od ">4 družin jih je K) bolje prezimilo ko druga leta, () normalno, 15 jih je pa precej oslabelo. Takoj je bilo treba ukrepati, da se ne pojavi nosemavost. Ob drugem izletnem dnevu sem v zakurjenem čebelnjaku (da se ne bi zalega prehladila) vsem slabičem zožil gnezda na štiri, pet ali šest satov. Za ločilne deske sem zatlačil krpe iz filca, tako da so čebele laže grele prostor. V panjih, ki so imeli vsi zdrave matice, je bilo že precej zalege. Do konca marca sem pustil čebele v miru, potem sem jih do paše na borovnici in češnji dražilno krmil s sladkorjem in medom. Slabiče, ki so se hitro razvijali, sem postopoma širil in v začetku maja nisem potreboval več ločilnih desk.
Tako sem prišel do zaključka, da je vzdrževanje primerne toplote v panjih eden izmed pomembnih faktorjev v borbi proti čebeljim boleznim, posebno proti nosemavosti.
KUGA ALI HUDA GNILOBA ČEBELJE ZALEGE
DR. NEŽKA SNOJ VETERINARSKI ZAVOD SLOVENIJE
Članek je namenjen čebelarjem na tistih področjih, kjer že leta i I i in se vedno znova pojavlja kuga čebelje zalege. Moj namen je, da skupno s čebelarji bolezen ugotovimo in odredimo ukrepe, s katerimi jo bomo preprečili in zatrli. Če imamo namen drug drugemu pomagati, je razumljivo, da moramo biti dodobra seznanjeni z vsemi fazami te kužne bolezni. Le če bomo bolezen pravočasno opazili, bomo lahko preprečili širjenje na stojiščih oziroma v čebelnjakih. Posebno previdni moramo biti tam, kjer oskrbujejo isti ljudje več sto panjev in kjer uporabljajo na raznih stojiščih in V čebelnjakili nerazkuženo čebelarsko orodje in druge čebelarske potrebščine.
Kdaj opazimo bolezen'' Bolezen opazimo navadno šele takrat, ko okužena družina močno oslabi. Takrat pa je tudi največkrat že pre-
pozno, ker bolezen ni več omejena le na ta panj, temveč smo jo raznesli po vsej verjetnosii že na sosednje panje istega ali celo sosednjega čebelnjaka. Da je stvar še bolj zamotana, okužena družina v začetku bolezni bolne ličinke sproti odstranjuje. Zato lahko opazi čebelar v tem času le presledkasto ali razmetano zalego, kar pomeni, da v zalezenem krogu niso ličinke iste starosti, temveč da se te glede na starost med seboj razlikujejo. Prve bolne ličinke najdemo navadno sorazmerno pozno, skoraj vedno šele takrat, ko družina že toliko oslabi, da ne zmore več čiščenja odmrlih bolnih 1 ic-ink. Zato začno te pod pokrovčkom gniti. To velja posebno za tiste družine, ki jih v brezpašni dobi krmimo, ker jih s tem dražimo in obenem tudi povečujemo čistilni nagon. Vendar čistilni nagon skoraj nikoli ni tako močan, da bi se z njim lahko družina stalno branila proti tej bolezni. Dokler družina številčno ne oslabi, vzdržujemo s pitanjem družine čistilni nagon, ki se pri številčnem padcu družine vedno bolj in bolj zmanjšuje. Zaradi tega začno potem bolne ličinke tudi zaostajati v celicah. V izjemnih primerih se celo zgodi, da uspe družini takoj v začetku okužbe očistiti ves kužni material in se rešiti bolezni.
Kdaj bomo opazili prve gnile ličinke v satju zaleženih površin, zavisi od moči družine, v katero je vnesen kužni material in od količine kužnega materiala, ki je prispel v družino. Razumljivo je. da se bodo pojavile v krajšem času, če se okuži več ličink v šibki družini, in obratno.
Kakšna so znamenja te bolezni? Kakor smo že omenili, kažejo glavna znamenja bolezni odmrle ličinke. Ker pa je to bolezen samo pokrite zalege, je razumljivo, da se bodo prva vidna znamenja pokazala prav na pokrovčkih. Tako najdemo najprej pokrovčke s temnejšimi madeži, ki so sicer še rahlo izbočeni. Kasneje se pokrovčki zravnajo in celo udro. Te spremembe na pokrovčkih nastanejo zaradi gnitja ličink in poznejšega izsuševanja odmrlih ličink. Pogosto opazimo predvsem pri starih zanemarjenih primerih kuge nagrizene pokrovčke kot znak, da hočejo čebele očistiti bolne ličinke. Delo pa jih preraste, zato ga ne utegnejo opraviti.
Pri odstranjevanju spremenjenih pokrovčkov najdemo ličinke v različnih fazah razkrojevanja: od komaj spremenjene svetlorumene pa vse do popolnoma razkrojene temnorjave gmote. Če vtaknemo vanjo vžigalico, lahko to gmoto razvlačimo v dolge niti. V zastarelih primerih ugotovimo tudi pod pokrovčki na videz prazne celice. Kapnimo vanje le kapljico vode, pa bo v kratkem času v njej nabreknila
gmota; ta gmota bo temnorjava in lepljiva. Iz segnitih ličink namreč sčasoma izhlapi voda in se zato spremene v krastice, ki so prilepljene ob spodnji zid celice s skoraj isto barvo kakor njen zid. Ob dodatku vode pa ponovno nabreknejo.
Ne zanemarjajmo jesenskega pregleda. Ko se namreč v jeseni poleže vsa zalega, ostanejo po satju razmetane pokrite celice. Če odstranimo pokrovček, so celice pod njimi na videz prazne. Prav to znamenje pa lahko pomeni, da boleha družina za kugo. Večkrat nam namreč vsa druga znamenja v času razvoja družine odpovedo, tako da so nam prav te razmetane pokrite celice zanesljiv znanilec te bolezni.
Pogosto se zgodi, da čebelarji vse opisane znake bolezni spregledajo. Čudijo pa se, da družina kljub stalnemu slabljenju še roji in sicer pozno v jeseni. To so po navadi zelo majhni roji. Značilno zanje je, da potegne roj za sabo iz panja skoraj vse čebele. Vendar se čebelarji motijo v tem, ker to ni roj v pravem pomenu besede, temveč le beg pred popolnim uničenjem. Družina se namreč instik-tivno umakne zlu, ki preži nanjo v panju. Povečini se takšni roji razvijejo v zdrave družine, če jih vsadimo na satnice in na neokužene sate.
Poleg razpoznavnih znamenj bolezni moramo vedeti, kako se bolezni ognemo. Ne kupujmo družin neznanega izvora, niti ne uporabljajmo pri delu izposojenega, sosedovega orodja. Še manj priporočamo nakup in uporabo starega satja ali panjev. Če te panje kljub temu uporabljamo, jih moramo pred uporabo razkužiti z obžiganjem. Če kupimo satje, ga moramo brezpogojno pretopiti. Kupljene družine morajo za mesec dni v karanteno, tj. moramo jih oskrbovati ločeno od domačih. Preden jih postavimo na skupno stojišče z domačimi, jih temeljito pregledamo. Ne kupujmo medu za pitanje čebeljih družin, niti ne pitajmo čebel z medom sumljivih družin. Navadimo se, da si pred začetkom in po končanem delu redno operemo roke in sicer tako, da si jih trikrat namilimo in splaknemo v vodi, ki jo nato zlijemo v pokrito jamo. Pametno je, da imamo pri delu opasan predpasnik, najbolje gumijast, ki ga moramo večkrat oprati in razkužiti. Vsak sumljiv primer takoj razčistimo. Najbolje napravimo, da pošljemo vzorec sumljivega materiala v diagnostični zavod.
Pazimo, da vsak panj, v katerem je družina odmrla, takoj zapremo in odstranimo iz čebelnjaka v prostor, kamor čebele ne morejo. Enaka skrb velja tudi praznim panjem, ki so jih zaradi okuženja zapustile čebele in rojile. Na stojiščih oziroma v čebelnjakih naj vla-
data red in čistoča. Satje in druge čebelarske potrebščine spravljajmo tako, da čebele ne morejo do njih. S temi osnovnimi napotki si bomo lahko prihranili izgube, ki nam jih ta bolezen vsiljuje. Bolezen zatiramo po zakona. Vse ukrepe v zvezi s tem odredi občinska veterinarska inšpekcija.
iz prakse Čebelarskega preglednika
JOŽE RESNIK
Menim, da je prav, da napišemo od časa do časa kaj tudi čebelarski pregledniki, saj smo nekakšni čebelji varuhi. Po enajstih letih prakse se mi je v popotni torbi nabralo marsikaj, kar lahko koristi mlajšim preglednikom in čebelarjem. Delokrog čebelarskih preglednikov obsega široko področje, od njih vestnosti in znanja pa je včasih odvisno zdravstveno stanje čebel cele čebelarske družine ali njemu določenega okoliša. Zato je moral opraviti tečaj in izpit, preden je prejel od svojega društva ta naslov. Ta funkcija je trajna in ne začasna, kakor ostale v naši organizaciji, zato je tudi zelo pomembna in odgovorna, lej stroki naj se posvečajo le tisti čebelarji, ki so resnični ljubitelji čebel.
Čim dalje se ukvarjam kot preglednik, tem bolj sem prepričan, da se zadovoljujemo z nekim samoljubjem in delamo velike napake. Danes, ko znanost na vseh področjih silno napreduje, so nam postale mnoge stvari znane, čeprav o njih še pred nedavnim nismo mnogo vedeli. Kako nespametno bi bilo, če bi vse to prezirali in še naprej prekrižanih rok gledali na primer nosemo v naših čebelnjakih.
Povzročitelja te kužne bolezni po večini vsi poznamo kakor tudi njegovo škodl jivo delovanje z vsemi posledicami. Prof. dr. Tvo To-mašec govori o nosemi: »Nosema je največje zlo v čebelarstvu, kajti bacil Nosema apis se ne nahaja samo v srednjem črevesu čebele, kjer zajeda in uničuje steno želodca. Natančnejše preiskave so pokazale, da živi v raznih delih in organih čebel. Nosemave čebele imajo slabše razvite mlečne žleze, zato tudi slabše krmijo zalego, pri maticah pa so ugotovili bacile noseme v jajčnikih. Vsak čebelar bi moral vedeti, če ima čebele okužene z nosemo in do kakšne stopnje. Tz navedenega lahko zaključimo, zakaj se nosemave čebele pri najboljši negi slabo razvijajo, matice pa prelegajo ali celo padajo. V našem glasilu je bilo že mnogo napisanega, kako obvarujemo čebele pred nosemo s preven-
livnimi merami, zlasti je bilo mnogo razprav o zazimovanju. K temu bi dodal še to, da je glavno kužilo noseme drobir, ki ga moramo čebelam pomagati odstranjevati iz panjev. Zato bi tudi kazalo opustiti vse pitalnike, s katerimi krmimo čebele pod gnezdom. Kedna izmenjava mladega satja je glavna sanitarna mera za vse čebelje bolezni. Skoraj odveč pa je pisati o tem, da je nosemak zanesljivo zdravilo proti nosemi. Le to bi pripomnil, da čebelarji često premalo upoštevajo navodila, ki jih prejmejo pri nakupu tablet. Ko bi še po njih ravnali, bi lahko več prispevali k zboljšanju zdravstvenega stanja čebel. Pri zatiranju noseme moramo biti dosledni vsi brez izjem in sicer zato, ker nam ta bolezen vsako leto uniči največ čebel.
V	večini primerov je donos medu na račun te bolezni mnogo manjši.
Kot preglednik sem imel v nekaj primerili opravka s hudo gnilobo čebelje zalege. Prvo tako srečanje sem doživel ob pregledu čebel v Lenartu v Slov. goricah. Preobširno bi bilo, da bi opisal vse okoliščine. ki sem jih ugotovil pri tem pregledu, in omenil vse napake, ki so jili napravili čebelarji in občinski veterinar. Ta pač ni imel denarja, da bi lahko radikalno ukrepal, kakor se mora, kadar je to ob bolezni potrebno. Žarišče kuge je bilo že ugotovljeno in tudi to, da je kupil čebelar panje in orodje v neki sosednji vasi. Prodala mu jili je vdova čebelarja, ki je po smrti svojega moža razprodajala zapuščino. Ugotovili smo, da je v tem čebelarstvu že večkrat razsajala kuga.
Kakor običajno tako so tudi tokrat kugo odkrili šele v jeseni. Čebelarji so čebele že zazimovali, pri društvu v Mariboru pa nismo mogli ničesar zvedeti, kaj se dogaja v Lenartu. Vedeli nismo niti tega, če so sploh kaj ukrenili. Naročeno mi je bilo, da pojdem tja in raziščem vse okoliščine tega žarišča in se prepričam, če je samo ta primer ali morda še kaj hujšega.
Najprej sem se oglasil pri domačem pregledniku, s katerim sva odšla k občinskemu veterinarju. S tem so bile opravljene vse formalnosti, ki so v lakem primeru na tujem področju potrebne. Z domačim preglednikom sva pregledala še ostale čebelje družine ogroženega čebelnjaka in ugotovila, da je v njem varno zavetje kuge! Natančno sem raziskal vse podrobnosti pri prizadetem čebelarju od začetka njegovega čebelarjenja pa do izbruha bolezni.
Kakšne so bile ugotovitve preiskave? Ko je bila bakteriološko ugotovljena kuga. ni bilo nikogar več na kraj žarišča. Čebelar začetnik je bil prepuščen samemu sebi. Bil je brez vsakršnih navodil.
Da je bila nesreča še večja, je začel sam nekaj ukrepati. Po prejemu izvida bakteriološkega zavoda je čebeljo družino, ki je že popolnoma oslabela, uničil in mi o tem takole dejal: »Matico sem uničil, čebele izgnal iz panja, naj si kje drugje izprosijo novi dom, panju sem zamašil žrelo in satovje odstranil iz panja ter ga shranil v odprtem zaboju na podstrešju, da bi ga lahko pokazal, če se bo še kdo zanimal zanj. Veseli me, da ste se potrudili priti iz Maribora, morda boste vi kaj ukrenili. Naš veterinar je omenil, da bi bilo najbolje vse skupaj zažgati.« »Zakaj tega že niste storili?« sem se razhudil. Domači preglednik mi je zadevo pojasnil takole: »Saj nima denarja niti on niti občina, povsod sem posredoval.«
V	naslednjem čebelnjaku, ki sem ga pregledal pri najbližjem sosedu čebelarju, sem prav tako ugotovil kugo. Po vsem tem sem sklepal, da je enako stanje po celem irgu, ker so lahko vse čebele iz Lenarta odnašale preostali med iz satja, ki je bilo shranjeno v odprtem zaboju na podstrešju najprej odkritega žarišča kuge.
Lahko si potem mislite, kakšen preplah je nastal v Lenartu med čebelarji! Do prihodnjega leta so z vsemi možnimi sredstvi in sicer z ognjem in žveplom, varnostnimi merami in zdravili bolezen docela zatrli. Občinski ljudski odbor in DOZ sta sicer po kratkem obotavljanju le odrinila dolžne vsote za nastalo škodo. Kasneje sem se prepričal, da lenarški čebelarji odslej pridno uporabljajo antibiotike, sulfatiazol in streptomicin za preprečevanje čebelje kuge. Primer kuge, ki sem ga opisal, je zelo značilen. Vsi ostali so temu podobni. Če se ugotovi ta nevarna bolezen v nekem čebelnjaku, jo je treba kar takoj iskati v sosednjem, da ne bo zajela celega okoliša. Danes se je laže boriti proti boleznim, ker imamo že izkušnje in sredstva.
Kdor pozna geografski položaj na severni meji, ve, da je onkraj nje doma pršica, ki že dolgo ogroža naše čebelarstvo na tej strani. Na Pohorje pripeljejo ogromno čebel, kadar zamedi gozd. Nihče se nikoli ni vprašal, kakšno je tamkaj zdravstveno stanje čebel. Dokaj čudno je, da od nas povsod zahtevajo zdravstveno spričevalo, medtem ko na naša pasišča često dovažajo čebele na gozdno pašo brez njega. Ta nediscipliniranost nekaterih prevaževalcev na naših pohorskih pasiščih je iz leta v leto vedno bol j pereč problem. Glede na navedene okolnosti, predvsem pa na nevarnost, ki nam še vedno preti iz zamejstva, ne kaže, da bi bili še nadalje popustljivi do tistih prevaževalcev, ki ne upoštevajo zakonitih določil o prevažanju čebel iz kraja v kraj. Ti ne upoštevajo tega, da je le v njihovo lastno korist prizadevanje
številni h preglednikov in veterinarske službe, da ohranimo zdrave čebele. To je žel ja vsakega čebelarja domačina in prevaževalca.
V	dveh primerih smo uspešno zatrli napredovanje pršice, ki se je prikradla že čisto blizu Maribora, v Dravski in Pesniški dolini. Dobro se zavedamo tega, da jo bo težko ali sploh nemogoče zatreti, če nam pobegne ta nevarna bolezen mimo Maribora. Čebelarsko društvo v Mariboru je letos zopet izprašalo večje število čebelarskih preglednikov. S tem se bo naš kader močno okrepil, kar nam bo omogočilo, da homo v bodoče obvladali položaj na naših pasiščih.
Letošnja zima je bila zelo ugodna za nabiranje mrtvic, ker ni bilo izletov. To smo dobro izkoristili ter smo do konca januarja odposlali 450 vzorcev mrtvic.
Poleg čebeljih bolezni nastaja še zelo pereč problem, ki pade pretežno na ramena čebelarskih preglednikov. Gre za zastrupitev čebel s kemičnimi sredstvi, l akih primerov ni malo, vsako leto jih je več. Verjetno bi jih ne bilo toliko, če bi se ta sredstva pravilno in o pravem času uporabljala. Neverjetno se zdi človeku, da preti čebelam nevarnost prav od tam, kjer so najbolj potrebne in koristne. Kako je to sploh mogoče v današnji moderni dobi?
Kljub prizadevanju čebelarske organizacije nam še vedno ni uspelo vzpostaviti z agronomi takih stikov, kot jilt imamo z veterinarji pri zatiranju čebeljih kužnih bolezni. Prej ali slej nas ho čas k temu prisilil. Če bo šlo še tako dalje, bomo čebelarji brez čebel, rastline pa brez oplojevalk. Če se bomo šele takrat znašli, bo prepozno.
NEVEDNOST — DRAGA STVAR
ALOJZ JANŽEKOVIČ
Pred nekaj leti je prejela ptujska občina prijavo, da je v Žetalah pri čebelarju l. K. kuga čebelje zalege. Veterinar me je poklical s prošnjo, če bi hotel pregledati čebele pri omenjenem čebelarju in okoliš nekaj kilometrov naokrog. Ustregel sem prošnji in se odpravil s kolesom v Haloze, kjer so Žetale. To je hribovit okoliš, poraščen večinoma z gozdovi in s kostanji, sončne strani hribov pa pokriva oh času cvetenja kot rdeč plašč esparzeta. Ob potokih je nekaj vrbe in tako so ob ugodnih letih v teh krajih dobri donosi.
Bilo je sredi maja, ko sem se zglasil pri čebelarju I. K., kjer naj bi bila kuga čebelje zalege. Imel je samo dve družini. Pri pregledu
nisem našel nič sumljivega. Omenjeni čebelar je priznal, da je imel gnilobo preteklo leio. Čebele je uničil in si zopet omislil druge. Povedal je, da je razkužil panje z vrelim lugom. Na vprašanje, ali je razkužil tudi čebelarsko orodje in točilo, je molčal. Od tega čebelarja sem šel k sosednjemu, ki je bil nekaj metrov oddaljen od žarišča kuge. Ta je imel le štiri družine. Pri dveh najmočnejših sem našel kugo čebelje zalege v polnem stadiju. Ugotovil sem. da mu je posodil točilo sosed, ki ga je bil pozabil razkužiti. Koliko prigovarjanja je bilo treba, da sem tega čebelarja pripravil, da je družini uničil. Menil je celo. da ima tudi od obolelih čebel dobiček.
Pri nekem čebelarju sem našel tri družine, ki so padle zaradi pomanjkanja hrane, druge pa so se prav tako borile s smrtjo. Čebelar mi je priznal, da ni dal v jeseni čebelam dovolj sladkorja, še danes mi je hvaležen, da sem s pregledom rešil smrti vseh petnajst družin.
Pri čebelarju I). I ., ki je imel šest družin, sem opazil pri odpiranju vratc, da so tako mokra, kakor da bi jih kdo polil z vodo. Takoj sem vedel, da nekaj ni v redu. Čebelar mi je povedal, da je najmočnejše družine prestavil in lo lako, da je vzel iz plodišča štiri sate zalege in jih dal v medišče na vsako stran po dva sata. Prav tako je storil tudi v plodišču. V sredino plodišča in medišča je dal neizdelano sat je. Pripominjam, da je bilo to v času, ko je sredi maja zapadel sneg in so visele ledene sveče od cvetočega sadnega drevja. Pri eni družini sem našel odmrlo zalego, ker so se čebele zaradi mraza stisnile v gručo. Odmrlo zalego smo odstranili, ostalo pa vrnili v plodišče.
l a čebelar ni imel pojma, kdaj in kako se prestavlja. Večina teh čebelarjev pa tudi ni imela pri hiši nobene čebelarske literature. Včasih bi morda res težko odrinil tisočaka za Slovenskega čebelarja. To vsekakor ne bi bilo tako drago kakor škoda, ki si jo napravijo z neznanjem. Zato čebelarijo brez uspeha in ni čuda. da izgine potem vsa dobra volja do čebelarstva.
Nikdar ne bom pozabil doživljaja pri čebelarju Ž. V., kjer naj bi bil kronan uspeh in zaključek pregledovanja. Pri njem sem našel poleg treh družin še eno družino z »Imstardi ; v panju so bili namreč sršeni. Čebelnjak, ki je bil s slamo krit, se je držal hiše, ki je bila prav tako krita s slamo. Čebelarju sem povedal, kako škodo delajo čebelam sršeni in zato jih je treba uničiti. Svetoval sem. da jih je najbolje zažveplati. Gospodar je dejal, da nima žvepla pri hiši. in
naglo odšel. Vrnil se je s cunjo, jo namočil v bencin, zažgal in vrgel v panj s sršeni. Bencin pa je bil hitrejši in visok plamen je švignil k slamnati strehi čebelnjaka. Že sem hotel poriniti panj iz čebelnjaka, ko je lastnik prijel goreč panj in ga treščil nekaj metrov proč od čebelnjaka. Gospodar se je precej opekel, panj pa je bil trhel in se je razletel na kose ter gorel s sršeni vred na dvorišču. Na ta ropot je priletela iz hiše žena z zavihanimi rokavi. Iz rok ji je padalo testo, ker je ravnokar pripravljala krušno peko. Na možu je obtičal njen jezni pogled s ponižujočimi očitki, ali res misli zažgati hišo. Nekaj besed je padlo tudi na moj račun. Hotel sem takoj oditi, toda mož je ženi hitro povedal, da nisem jaz kriv, da sem bolje svetoval in da je on to v naglici storil. Gospodinja se je oprostila, nas povabila v liišo in nam postregla z najboljšim. Pri kapljici smo pozabili, da bi poleg sršenov lahko zgorela tudi domačija, l isti dan sem se vračal pozno domov in med potjo premišljal, kako bi se bila lahko zgodila velika nesreča prav zaradi nevednosti in nepoučenosti.
Docent dr. Jaroslav Svoboda, delovni predsednik XIX. medna rodnega čebelarskega kongresa v Pragi, pozdravlja delegate in čebelarje iz vseh delov sveta ter jim želi
dobrodošlico
DOSEDANJE UGOTOVITVE O RAZVOJU
NOSEME MED LETOM
VLADO MARTELANC
Snov v 6. številki našega lista je bila povečini posvečena problemom letošnje porazne zime. Tudi v svojem članku, ki je izšel v tej številki, sem skušal podati čim jasnejšo sliko o katastrofi in nekaj skromnih napotkov za bodočnost. V takih okoliščinah ni sedaj drugega izhoda kot to, da prezimujemo čim močnejše in dobro odete panje na zanesljivi zimski hrani.
Znova lahko potrdimo, da je skoro pri vsakem umrlem panju botrovala nosema. Konec februarja in v pričetku marca je bilo sicer tudi nekaj takih izgub, ki jih po mikroskopski preiskavi nismo mogli naprtiti zgolj nosemi, toda te so bile v veliki manjšini. Tu je šlo pač za druge vzroke, kol npr. za nezadostno zimsko zalogo, ko je postal panj žrtev lakote, ali za nepravilno formirano gnezdo, ko se čebele zaradi mraza niso mogle premakniti za hrano itd. Vendar lahko štejemo te izgube med navadne zimske nesreče, ki se jim ne more izogniti še tako previden čebelar. Današnje vrstice hočemo posvetiti predvsem nosemi, ki je s svojo smrtonosno koso tako neusmiljeno kosila v našem čebelarstvu. Ker se na tem mestu ne moremo nadrobneje ukvarjati z značilnostmi le bolezni, kot tudi ne z biologijo njenega povzročitelja, priporočam boljše razumevanje članka, da bravec najprej prouči sestavke o noseinavosti v naših čebelarskih knjigah. Najobširneje je to bolezen obdelal dr. Leon Kocjan v svoji brošuri »Nosemavost«, ki je izšla v založbi »Kmečka knjiga« leta 1956.
Čeravno so nosemavost, posebno švicarski in nemški strokovnjaki že pred desetletji obravnavali kot skrajno pogubno bolezen, smo jo imeli Slovenci za manj nevarno bolezen in ji nismo posvečali dovolj pozornosti. Mislili smo, da se je lahko s primernimi varnostnimi ukrepi uspešno ubranimo. Letošnja zima pa je pokazala, da z nosemo ne moremo več igrali na te karte.
Predvsem nas zanima, kako daleč so prišli čebelarski znanstveniki pri proučevanju noseinavosti. V najnovejši nemški čebelarski knjigi »Čebela in čebelarstvo«, ki sla jo izdala skupaj s priznanimi sodelavci dr. A.Biidel in E. Herold (Biene und Bienenzucht) leta I960, najdemo pri obravnavi čebeljih bolezni tudi izčrpen opis noseinavosti izpod peresa znanega strokovnjaka II. Gontarskega. Mimogrede naj omenim, da je bil ta znanstvenik pred leti gost ZČD in da je pred kratkim nenadoma umrl. Sestavil je tudi znano zdravilo »nosemak«, ki nam je dostopen in se ga čebelarji oprijem-ljejo kot odrešilne bilke. Že izvor tega zdravila nam je lahko jamstvo, da ne gre lu za kakšno reklamno mazaštvo. Iznajditelj zdravila nas opozarja, da je v zmoti, kdor pričakuje, da bo z uporabo zdravila za vselej ozdravil čebele in panj razkužil. Pri zajedavcu, ki povzroča nosemavost, moramo razlikovati dve življenjski obdobji: dobo razvijanja in razmnoževanja ter dobo mirovanja v obliki trosa. V trosu je bolezenska klica zavarovana s trdnim ovojkom in ne potrebuje ničesar za svoje življenje. Pomnimo, da nosemak mori in ugonablja zajedavca samo v prvi življenjski dobi. ko je čebeli resnično škodljiv. Kakor hitro pa se zajedavec preobrazi v tros. je
izven vsake nevarnosti, da bi mu še taka množina nosemaka škodovala. Ako upoštevamo ugotovitev Gontarskega in Wagnerja, da vsebuje želodček bolne čebele do 262 milijonov trosov noseme, a blatnik celo do V2 milijarde, se naravnost zgrozimo ob zavesti, da nismo z uporabo nosemaka niti enega trosa uničili. Ako so bolne čebele primorane trebiti se v panju, potem si lahko mislimo, kako velikanske množine trosov poližejo s temi iztrebki mogoče mlade, še neokužene čebele. Sicer je bilo pri okuževanju potrebnih za izbruh bolezni kakih 100.000 trosov, a v našem primeru dobijo čebele v iztrebkih gotovo večkratno tako količino. Toda pri tem nas mora vsekakor
to 1.
35
30 25 20 K
10
S
0
I tl Ul IV V VI
Razvoj zalege in parazita noseme v razdobju enega leta (Po dr. O. Morgenthalerju)
ohrabriti dejstvo, da bomo pri zdravljenju z nosemakom zajeli tudi to garnituro trosov, kakor hitro bodo pričeli v čebeljih želodčkih kaliti in izmotavali polarne niti. Iz tega tudi vidimo, kako važno je, da se laliko čebele trebijo zunaj v naravi in se s tem znebe neštetih milijard trosov, ki ne morejo več ogrožati čebel.
Razen dr. Zandra, ki je odkril povzročitelja nosemavosti leta 1909, se je s proučevanjem te bolezni mnogo ukvarjal tudi dr. Morgenthaler. Leta 1939 je neumorno skozi vse leto mikroskopsko nadziral v določenem panju stopnjo okužbe. Pri tem je ugotovil, da ždi ta zahrbtna bolezen v čebelji družini od avgusta do februarja prihodnjega leta, torej polnih 6 mescev z rahlo 2—3 % okužbo, ki je po navadi ne jemljemo za resno. V februarju in marcu poskoči okužba od 2 % na 3 % ter v aprilu na 18%, med majem in junijem, to je na višku rojilne dobe, pa doseže z 38 % nekak vrh. Takoj naslednji mesec zdrkne okužba na 18 %, a po nadaljnjih dveh mesecih, tj. avgusta, jo najdemo nekako umirjeno na 2—3 % okuženosti, kar bi ustrezalo izhodiščni točki v februarju. Vzporedno z meritvijo naraščanja bolezni
Nosema
Število
jajčec
Srednja
vrednost
je Morgenthaler zapisoval procentualna števila zalezenih celic z jajčeci. 'I u je prišel do naravnost presenetljivega zaključka, da se naraščajoči odstotek jajčec krije z naraščajočo okužbo po nosemi. Oba pojava korakata nekako vzporedno, kar nam ponazoruje prvi diagram po Morgenthalerju. Prekinjena črta označuje število poleženih jajčec, izvlečena črta pa vzpon in padec okužbe. Pod spodnjo črto so z rimskimi številkami zaznamovani mesci, številke ob navpičnici pa pomenijo odstotek. Vodoravna prekinjena črta predstavlja nekako srednjo vrednost. Takoj so začeli sumiti in naposled tudi sklepati, da deluje tu skupen, toda še nepoznan faktor. S tem odkritjem so dokončno ovrgli dotedanjo zmotno domnevo, da vlada med nosemo in čebeljo družino neko mirno, neškodljivo sožitje (simbioza), tako nekako kot med krplji in čebelami. Ako bi bilo to res, ne bi smel noben panj pasti zaradi noseme.
Znano je, da potrebuje porajajoča se zalega za svojo rast in razvoj mnogo beljakovinske hrane. Čebele so med zaleganjem nekako vklenjene v množično proizvodnjo te važne življenjske snovi, ki izvira iz obnožine in deloma iz rezerv, ki jih imajo čebele nakopičene že od prejšnjega leta v svojih telescih. Obnožina pomeni v čebelji prehrani isto, kar v človeški meso, jajca, mleko, sir ipd. Zanimivo pa je, da so tudi nosemi potrebne za njen razvoj beljakovine. Tako sedita čebelja zalega in nosema za isto mizo. toda s to razliko, da si poslednja jemlje svoj beljakovinski delež iz zaloge v telesih čebel, medtem ko je zalega odvisna le od tega, kar ji čebele-dojilje pripravijo. Poleg tega ne smemo pozabiti, da je parazit stalen in množičen uničevavec črevesnih površinskih (epitelnih) celic, ki s svojimi fermenti razkrajajo hrano predvsem v srednjem črevesu čebele. Z uničenjem teli celic je obstoj vsake posamezne čebele tako rekoč zapečaten.
Povrnimo se sedaj zopet h gornjemu diagramu. Kdaj pride okužena čebelja družina pravzaprav v kritično stanje? Vsekakor takrat, ko krivulja okužbe močno preseže krivuljo zaleženih jajčec. To se dogaja v aprilu in deloma v maju, ko je odmiranje čebel tako močno, da se panj izprazni. Kot žalostna zapuščina tega pojava ostane na satih nekaj dlani zalege. Mnenje, da potrebuje povzročitelj nosemavosti za svoj obstoj posebno v zimskih mescih beljakovine, je bilo treba dokazati. Dokazov pa na žalost ni bilo. Celo sam Morgenthaler je leta 1939 izjavil, da je način življenja in razvoj zajedavca kolikor toliko pojasnjen, ni pa znano njegovo zadržanje, ko začne kaliti in izmetavati polarne niti z ameboidnimi klicami. S tem vprašanjem se je v novejšem času ukvarjal tudi dr. Steche. V tretjem poglavju svoje razprave »Gospodarjenje čebelje družine z beljakovinami ol> prisotnosti noseme«, ki je izšla leta 1961 v znanstveni reviji Združenja nemških čebelarjev, pravi, da je hotel priti glede tega do končne razjasnitve in da si je pri tem zastavil tale tri vprašanja:
1. Katere komponente omogočajo trosu, da skali in sproži polarno nit?
2. Po kateri poti pride tako imenovana ameboidna klica iz trosa v svoje okolje?
3. Kakšna je pravzaprav ameboidna klica?
Ta tri vprašanja so sicer reševali že različni raziskovavci. vendar z različnimi zaključki. Čeravno se je Steche pri mikroskopu dolge ure mučil, da bi videl vsaj en primer, kako prodre ameboidna klica iz trosa v celico
čebelje želodčne stene, ni imel sreče, da bi to dočakal. Prišel je do prepričanja, da je tros, ki ga ni mogoče primerno obarvati, zaradi svoje nežne strukture pod mikroskopom skoro nezaznaven. Poleg tega ga tudi vsako barvno fiksiranje deformira. Zato se je odločil za takle poizkus: Na pripravljeno hranilno podlago, sestoječo iz beljakovine in drugih primesi, je presadil nekaj trosov noseme, vse primerno ogrel in nad mikroskopom nestrpno pričakoval, kaj se bo zgodilo. Njegov trud ni bil zaman. V svoje veliko veselje je opazil, da so se trosi začeli nekako tresti in iz svojega ožjega konca spuščati dolge spiralasto zvite polarne niti. Konci teh niti so se stegovali in iskali trdne opore, v kateri bi se zasidrali. To se jim je naposled tudi posrečilo ne steni steklenih ploščic, med katerima je bil preparat. S tem uspelim poizkusom je potrdil, da potrebujejo trosi noseme določene
ec •/.
60
iO 20 C
VIII IX X XI XII I II III IV
Odstotni delež zimskili maščobnih plasti v zdravi in bolni čebelji družini
(Po R. Lotmnrjevi)
beljakovinske ne fermentne snovi za prehod v škodljivo obliko svojega delovanja.
V	naših strokovnih knjigah, kot \ glasilu samem, je bilo že večkrat poudarjeno, da mora ili panj v zimo z mladimi jesenskimi čebelami, ki so neizrabljene in je v njihovih telescih nakopičenih čim več beljakovinsko maščobnih blazinic. Te blazinice so nekako osnova zaj presnavljanje in pripravljanje hrane za zalego v januarju in februarju, ko vlada zunaj še hud mraz. V januarju imajo zdrave čebele še kakih 75 %> rezervnih beljakovin, ko se začne porajati zalega, pa porabijo za njeno negovanje toliko te dragocene snovi, da pade v marcu na borih 12 %. Skrajni čas je. tla dobijo tedaj zdrave čebele naravno ali umetno beljakovinsko hrano, saj «o potrebe z naraščajočo zalego vedno večje. Pri čebelah, ki gredo v zimo izredno okužene z nosemo, porabijo njeni zajedavci toliko beljakovinske rezerve, da pade ta v primerjavi z zdravo družino že dva meseca poprej, ij. v decembru, na 20—22%', kar povzroči neizbežen padec družine. Drugi diagram nam natančno ponazoruje to navedbe. Rimske številke v spodnji vrsti označujejo mesce v letu od avgusta do prihodnjega aprila, številki' na levem robu pa uavajajo odstotek. Neprekinjena gornja krivulja kaže potencial beljako-vinsko-maščobnih blazinic v čebelah zdrave družine, spodnja črtkasta krivulja pa velja za močno okuženo družino, pri kateri je omenjena beljakovinska. rezerva padla od (>() na 20 %, kar je družino že v decembru še pred pojavom zalege zrušilo.
Zdrava
druiina
liolna
druiina
Padec	1
okuienc druiine
Nadalje navedeni pisec v svoji razpravi ne izključuje možnosti, da pospešuje izdatno spomladansko krmljenje na zalego z močnim dodatkom beljakovinastih snovi v okuženi družini pogubni izbruh nosemavosti. Zato se ne čudimo, da so že marsikod po svetu, predvsem na zahodu, to že močno opustili in se ravnajo po izreku: Najboljše spomladansko krmljenje je obilna zimska zaloga!
Skušajmo nekaj gornjih ugotovitev uporabiti in z njimi pojasniti potek letošnje katastrofe. Na lanskih hojevih pasiščih, zlasti v višjih legah, ni bilo napajališč s tekočo vodo. Čebele so dobivale vodo v raznih mlakužah in se največkrat že med pitjem okužile. Ob skopi jesenski paši pa se je poleglo bolj pičlo število mladic, tako da so šle družine s pretežno starimi čebelami v zimo. Kjer ni čebelar vse mane nadomestil s sladkorjem, so začele čebele uživati mano že v poznih jesenskih mesecih, kar jim je otežkočalo prebavo. Nastopili so ugodni pogoji za razvoj noseme po diagramu št. 2. V čebeljih telescih je parazit našel beljakovinske zaloge in jih že do decembra tako izčrpal, da je sledil nujen padec celotne družine. Nesrečo so še pospešili težko prebavljiva zimska hrana, nemir in pomanjkanje izletnih dni za trebljenje. Te izgube je povzročila nosema ob nastopu koledarske zime. Manj okužene družine so to obdobje sicer dobro prestale, vendar jih je kasneje v februarju in marcu zajel začarani krog, opisan v 6. številki SČ. Zajedavci noseme so v čebeljih telescih porabili zalogo beljakovinastih snovi za svoj razvoj in zaleganje je začelo pojemati. Proces bolezni je sedaj potekal po vzorcu, navedenem v prvem diagramu. Parazit je imel vse pogoje, da se je neovirano širil. Ko je dosegel kritično točko, je družino upropastil. K tem žrtvam spadajo čebelarji, ki so se po prvem izletu še pohvalili, da so jim skoro vsi panji ostali živi, a je šlo kasneje tako navzdol, da so imeli po enem mesecu že do 50 in še več odstotkov izgub. Poznam primer, kjer so začeli že v februarju mikroskopsko ugotavljati stopnjo okužbe po nosemi. Pri tem so v mnogih preživelih družinah ugotovili tako neznatno okužbo, da so panj evidentirali skoro kot zdrav. Čez en mesec so panje znova preiskali in ugotovili zelo močno okužbo vseh družin. Ali je od teh panjev pozneje v aprilu ali maju tudi kakšen padel, nisem zvedel; gotovo pa so bile še kakšne izgube.
Ta primer nam popolnoma jasno potrjuje pravilnost Morgenthalerjevega odkritja v diagramu št. 1. Tu je pravzaprav vsa osnova za boj zoper nosemo. Ne pozabimo pa, da velja diagram za normalno družino, v katerem drži močan razvoj zalege nekako v šahu razvoj bolezni.
Sedaj pa še nekaj besed o pravilnem zdravljenju z nosemakom! Mnogi čebelarji imajo o delovanju in uporabi nosemaka nejasne pojme in se iz neke svojeglavosti ne ravnajo po zdravilu priloženih tiskanih navodilih. Važno je, da zdravilna sladkorna raztopina ne pride v dotik s kakršnokoli kovino, kajti oksidacija, ki pri tem nastaja, napravi zdravilo neučinkovito Pri pitanju z nosemakom pride v poštev samo brezhibno emajlirana kovinska posoda, steklo in les ali lesonit. Bistven namen nosemaka je, da pride v stik z zajedavci, ki so aktivni v srednjem delu čebeljega črevesa. Zato ga moramo pokladati v manjših obrokih in v času, ko ni nobene paše. Kaj je dosegel čebelar, ki je treščil tri tablete nosemaka v panj s pokladanjem
zimske zaloge? Prvič ga je preveč razredčil, drugič pa nosemak zaradi pospešene predelave večjih količin raztopine ni prišel v želodčke čebel do parazitov, ampak samo v golše, a od tod nazaj na prosto in v celice. Tretja napaka pa je v tem, da so ga čebele vskladiščile in zadelale v satovje, kjer jo tako dobro spravljen, da imajo paraziti noseme lep mir pred njim. Da bomo nosemak pravilno in razumno uporabljali, si še enkrat oglejmo diagram št. 1 in skušajmo določiti, kdaj je najugodnejši čas za pitanje s tem zdravilom. To je nekako v prvi polovici avgusta pred ajdovo pašo. To dobo, ko je zdravljenje združeno s pitanjem na zalego, ima tudi iznajditelj zdravila za najprimernejšo. Ker ni tedaj v naravi skoro nobene paše (ako ni mane), so čebele nekako prisiljene, da se z raztopino prehranjujejo, a le tako pride nosemak v resnici do parazitov v srednjem črevesu. Čebele zdravimo v sili lahko tudi v zgodnji pomladi, vendar je zdravljenje v poznem poletju priporočljivejše.
Namen mojih vrstic ni, da bi vzbudil pri naših čebelarjih nekak strah in preplah pred nosemavostjo. Hotel sem jih samo opozoriti, da te bolezni ne smemo podcenjevati. Vsekakor je bolje, da se nosemavosti bojimo, kot da jo imamo za neko manj nevarno čebeljo bolezen. Obravnavajmo jo v bodoče z vso resnostjo, kot delajo to naprednejši narodi. Bodimo prepričani, da je to najnevarnejša sovražnica čebel in čebelarjev. Izgube vseh drugih bolezni skupaj, bi lahko rekli, ne segajo izgubam, ki nastajajo zaradi noseme, niti do gležnja.
NAJNOVEJŠE UGOTOVITVE O ČEBELJEM STRUPU — ZDRAVILU PROTI RAZLIČNIM BOLEZNIM
EDI SENEGAČNIK
Čebelji strup pozna ljudska medicina že dolga leta kot uspešno zdravilo proti revmatizmu. Moderna medicinska znanost ga je sprejela med učinkovita zdravila proti revmatizmu in izdelala mnogo preparatov, ki so jih potem nudili bolnikom pod različnimi imeni. Prav ničesar pa doslej nismo vedeli o tem, da čebelji strup zdravi in preprečuje celo vrsto drugih bolezni. Tako se je uvrstil s svojim zdravilnim učinkom poleg matičjega mlečka in zadelavine (propolisa). O tem so namreč govorili na XIX. mednarodnem čebelarskem kongresu v Pragi. Posebno predavanje o čebeljem strupu je imel kirurg dr. Joseph Saine iz Motreula v Kanadi. Delegatom na kongresu je razdelil posebno brošuro, v kateri zelo natančno opisuje sestavine čebeljega sirupa, njegove lastnosti, način uporabe in učinek na človeški organizem pri različnih boleznih. V tej brošuri govori o poskusih, ki so jih delali na različnih klinikah, in oslanja svoje trditve in ugotovitve na poročilo prof. I. F. Koronenka, docenta na medicinski fakulteti v Harkovu. Ker so ugotovitve obeh znanstvenikov zelo zanimive in za nas popolnoma nove. bomo ves referat prevedli in na ta način seznanili naše bravce z njegovo
vsebino. Referat obsega (lese! tipkanih strani, zato bomo objavili drugi del v prihodnji številki našega lista.
Večkrat je Slovenski čebelar že pisal o tem, da doživijo čebelarji zelo visoko starost in da le redki uinro za rakom. Nekateri čebelarski znanstveniki pripisujejo to dejstvo ne samo uživanju medu in stalnemu gibanju, patini tudi različnim blagodejnim hlapom in vonjem, ki prihajajo iz panja. Doslej nismo še pomislili na čebelje pike, ki jih je čebelar deležen ob vsakem opravljanju čebel. Morda sodijo tudi ti med vse ostale činitelje, ki vplivajo tako blagodejno na čebelarjevo zdravje. Danes res ne vemo, kaj vse bo še čebelarska znanost ugotovila v tej zvezi. Zadnje čase slišimo precej tudi o zdravilnosti zadelavine, o kateri so tudi razpravljali na kongresu v Pragi. O njej poroča naš list na drugem mestu.
Pa poglejmo zdaj poročilo, ki ga je poslal dr. Saine s svoje klinike \ Montrealu v Kanadi merodajnim znanstvenim ustanovam in zdravnikom.
Montreal, 8. novembra l%L*.
MINISTRSTVOM ZA ZDRAVSTVO IN NJEGOVIM SODELAVCEM DEKANOM MEDICINSKIH FAKULTET IN NJIHOVIM ASISTENTOM REKTORJEM MEDICINSKIH VISOKIH SOI, KIRURŠKIM IN INTERNIM KLINIKAM V KANADI ZDRAVNIKOM V KANADI IN V ZDRUŽENIH DRŽAVAH
Spoštovani kolegi!
Danes vam pošiljamo prepis delu profesorja I. K. Koronenka /. Medicinskega inštituta v Harkovu, kot ga je predložil XVII. mednarodnemu čebelarskemu kongresu v Rimu leta 1958. Prevod je oskrbelo Britansko znanstveno društvo v Londonu, ki sodeluje z Mednarodno zvezo za apiterapijo.
Prof. Koronenko opisuje kot so to storili že mnogi drugi iz različnih dežel antibiotične in stimulativne lastnosti čebeljega sirupa in njegovo uporaba pri različnih srčnih boleznih ter boleznih njegovega ožilja, pri zdravljenju in preprečevanju zvišanega pritiska v žilah, pri arteriosklerozi, o njegovi učinkovitosti pri zdravljenju astme, motenj perifernega živčnega sistema, revmatizma in artritisa.
Danes je nemogoče, da bi katerikoli center za kardiologijo ali revma-tologijo ne upošteval čebeljega strupa kol uspešnega zdravila. Vsakdo, ki hi ga omalovaževal, bi sc pokazal kol zastarel in nazadnjaški. Kmalu bodo mnoge univerze v severni Ameriki, ki so jih vzpodbudile te ugotovitve, začele raziskovati biološke lastnosti čebeljega strupa, kot so to v veliki meri delali že doslej v Evropi. Zares napredne so tiste univerze, ki jih vodijo razgledani in bistroumni ljudje, katerih nadarjenost je združena z resnično nenasitno znanstveno radovednostjo.
Z naj lepšimi željami vas pozdravja
Joseph Saine, M. D.. predsednik mednarodne zveze za apiterapijo.
Prof. I. F. Koronenko, docent, direktor Nevrološke klinike, Fakulteta za pediatrijo, Medicinski inštitut Harkov
PREPARAT ČEBELJEGA STRUPA »MELISSIN«
KOT ZDRAVILO IN SREDSTVO ZA PREPREČEVANJE BOLEZNI
V	ljudski medicini imajo čebelji proizvodi že nekaj stoletij važno vlogo. Pionirji, ki so začeli uporabljati čebelji strup v zdravilne namene v obliki pikov, so bili M. I. Lukomsky (1864) (I) in I. V. Lyulmrsky (1897) (2) v Rusiji, l^anger J. (1897—1915) v Cehoslovaški (3), Desjardin (1947) v Franciji (4) Altschul (1935) v Avstriji (5), Hale (1937) v Ameriki (6), Beck B. F. (1935) v Angliji (7).
Način zdravljenja s čebeljimi piki pa se ni preveč uveljavil, in sicer zaradi resnih stranskih učinkov pri nekaterih boleznih. To je privedlo do zaključka, da je treba ]x»iskati nove metode, s katerimi bi pripravili medicinske preparate, ki bi ne imeli nezaželenih stranskih učinkov. Uspelo nam je, da smo sestavili preparat čebeljega strupa »melissin«, ki ima te lastnosti, da se ne kopiči, ni strupen in nima nobenih stranskih učinkov. Naš preparat melissin vsebuje majhno količino čebeljega strupa in je raztopljen v olju (za daljše zdravljenje) ali pa v vodi.
Za študij fizikalnih in kemijskih lastnosti melissina in matičjega mlečka smo uporabljali metodo dvodimenzionalne papirne kromatografije in nekaj biokemijskih metod. Specifična teža čebeljega strupa je 1—0200 g/ccm in melissina pri 20" ('	0.900 g/ccm pl 1	- 5.4. kar pomeni slabo kislost. Čebelji
strup vsebuje naslednje elemente oziroma njihove sledove: vodik, ogljik, kisik, dušik, kalij, kalcij, železo, fosfor, magnezij, baker, litij, žveplo, mangan, cink. jod, klor, prav tako pa tudi maščobe in smole; nadalje vsebuje 15 prostih aniino-kislin: cysiin. arginin. lysin. glutaminsko in aspara-fiinsko kislino, glycocoll. alanin. serin, methionin. histidin. tyrozin, threonnn. tryptophan, leucin. izoleocin. Maiičji mleček vsebu je 20 aniino-kislin kakor tudi desoxyribonukleinsko in ribonukleinsko kislino. Pri eksperimentih z morskimi prašički so našli ferment encim h.ialuronidazo (9)-.
Uporabljajoč tehniko S. P. Nikolaichuk-Glebova (1956), smo našli steroidom podobne snovi v nadledvičnih žlezah podgan (10 II). Biološke preiskave na rožah petelinov so pokazale, tla imata oljna raztopina in čisti čebelji strup značilen hormonski vpliv.
Študij delovanja melissina na gladko mišičje prebavnega trakta pri poskusih na\ izoliranih kosih zajčjega drobovja je pokazal, da ima melissin v koncentraciji I : 100 do 1 : 2500 stimulativni vpliv na tonus kakor tudi na gibljivost črevesja. Študij mehanizma tega vpliva pri poskusih z atropinom in papaverinom je pokazal, da deluje melissin s svojimi biokemičnimi koli-nergičniini sistemi kakor tudi direktno z elementi gladkega mišičevja v drobovju. Te ugotovitve so omogočile, da so porodi zaradi uporabe melissina brez bolečin. Uporabljamo ga tudi za okrepitev oslabelih ljudi. Poleg vsega tega so prenehale krvavitve maternice po uporabi tega preparata. Pri poskusih na mišicah žab in zajcev smo ugotovili, da je melissin v dozi od 0,25 do 0.50 mg na kilogram telesne teže povzročil zvišanje mišične zmogljivosti
zu približno 30 do 4-0%, in .sicer za dobo dveh ur. Eksperimenti pri človeku .so pokazali, da je aparat za merjenje storilnosti pokazal povprečno zvišanje zmogljivosti za 25 % že po 30 minutah. Pri aparatu, ki je bil obtežen s 3 kf>. se je pokazuhi oslabelost mišic dvakrat pozneje kakor normalno.
Študij antibakterialnih lastnosti melissina na 26 sojih bakterij različnih \rst (difterialne bakterije težjega in blagega tipa, stafilokoki, streptokoki, enterokoki. Bacil subtilis, antrakoid, Mycobacterium tuberculosis) je pokazal, da je imela v epruvetah vodna raztopina melissina bakteriostatične in bakteriocidne učinke. Če so preparati vreli deset minut, se ni prav nič zmanjšala njegova antibakterialna dejavnost (13).
Pri poskusili na živih morskih prašičkih je pokazal preparat izrazito delovanje proti odmiranju tkiva (pri umetni difterialni infekciji). To je omogočilo, da smo uporabili njegovo učinkovitost tudi v klinični praksi na kliconosih bacilov davice kakor tudi na kliconosih hemolitičnih streptokokov in stafilokokov ter pri različnih boleznih Dokaze o antibakterialnih lastnostih so že preje objavili M. Pavan in A. Nascimbene (1948) (14). M. Pavan (1933) (15), G. P. Brangi in M. Pavan (1954) (16), M. Phisalix (1922—1932 do 1954) (17).
Pritisk znižujočo dejavnost melissina na dinamiko krvnega pritiska smo opazili pri poskusih na psih. ki smo jim umetno povzročili visoki pritisk, na zajcih z reflcksogenskim zvišanim pritiskom in v akutnih primerih na mačkih. Krvni serum bolnikov z zvišanim pritiskom je imel pred zdravljenjem pozitivno intropičen učinek na izolirano zajčje srce. Amplituda srčnih krčenj se je povečala za 20 do 70 %• v primeru z začetno stopnjo. Toda po končanem zdravljenju z melissinom so stimulativne snovi v serumu izginile ali pa se zelo znižale. Študij vpliva tega preparata na dejavnost pogojnih refleksov je pokazal, da je melissin povečal zaviralne procese v možganski skorji. Patohistološko smo ugotovili, da je imel melissin tudi protivnetne lastnosti pri srčnih mišicah v eksperimentalnem miokarditi.su. povzročenem z delovanjem teofilina in andrelina. Kot rezultat poskusnih študij na različnih živalih (toplokrvnih in mrzlokrvnih), pod pogoji različnih metod injekcij, v različnih dozah, v akutnih in kroničnih eksperimentih smo ugotovili, da se melissin ne nabira, da ni strupen in da nima nobenih stranskih učinkov. Vse to nam je potem dovolilo, da smo Ra lahko uvedli v klinično prakso za široko uporabo v celi vrsti različnih bolezni (19).
Melissin smo na primer uporabili pri 830 bolnikih, ki so imeli zvišan kr vni pritisk, možganske motnje in arteriosklerozo. Od teh je bilo 66 bolnikov prve stopnje in pri 65 izmed njih se je pritisk žil po zdravljenju normaliziral. Od 445 bolnikov druge stopnje se je normalizacija pritiska pokazala pri 194 in znatno znižanje smo opazili pri 232 bolnikih. Od 319 bolnikov tretje stopnje smo opazili znižanje do normalne stopnje v 30 primerih in znatno znižanje (40 mm HG) pri 188 bolnikih. Poleg znižanja kvrnega pritiska med zdravl jenjem smo opazili, da je izginilo ali pa se zmanjšalo mnogo simptomov, ki so vznemirjali bolnike. Ti so bili subjektivnega in objektivnega značaja: spanje je postalo normalno, omotičnost in nenaravna občutljivost sta izginili; apetit, moč, splošni ton in zmogljivost se je povečala. Stanje depresije in nezaupanja glede ozdravljenja je izginilo; razburljivost in razdraženost sta se zmanjšali.
Zaviralni procesi so se povečali. Bolečine zaradi visokega pritiska in napadi stenokardije so izginili. Rezultati dodatnih preiskav so nam dovolili, da smo lahko ugotovili blagodejen učinek preparata na delovanje srca in ožilja, to je na kardiovaskularni sistem. Elektrokardiogram je pokazal pomembne učinke, ki sodijo v področje kardiologije. Pri različnih srčnih
težavah so izvensisiolične motnje povsem izginile.	(AT	,	t	•	\
(Nadaljevanje)
o Cehoslovaških Čebelarskih O RGANIZACIJAH
l> R E V E DEL V A I. E N T I N It E NEDIČI <
V	imenu Cehoslovaške zveze čebelarjev predlagam, da zagotovijo vse države članice Apimondije možnost zamenjave čebelarskih časopisov z vsemi inozemskimi organizacijami in v 'danili primerih tudi s posamezniki, če imajo interes za zamenjavo.
Za vzgojo poklicnih čebelarjev je preskrbljeno s čebelarsko šolo za vajence in za mojstre. V CSSR sta dve taki šoli.
Študij za mladino v starosti 14 let v vajeniški šoli in za odrasle v starosti nad 18 let v mojstrski šoli traja 1 leto. Za čebelarje, starejše od 40 let, prirejamo tritedenske čebelarsko tečaje.
Čehoslovaška zveza čebelarjev posveča tudi vzgoji čebelarskega naraščaja veliko pozornost. To dejstvo razvija predvsem med šolsko mladino. Mladina se aktivno udejstvuje pri ustanavljanju in vodstvu čebelarskih krožkov. V vsej CSSR je bilo doslej ustanovljenih 1159 takih krožkov, v katerih je delalo več kakor 11.240 šoloobveznih mladincev. Iz vrst te mladine so izšli številni dobri čebelarji in sodelavci Zveze čebelarjev.
Za čebelarske organizacije je velikega pomena tudi pomoč, ki jim jo nudi Čehoslovaška zveza čebelarjev. Ta pomoč se nanaša na strokovne nasvete in opravila, na pravne nasvete, največ pri poravnavi sporov med sosedi ter na nasvete in neposredno zastopanje v pravnih in sodnih zadevah, predvsem glede škode, ki so jo povzročile čebele in podobno. Nič manj važno ni zavarovanje čebelarjev in njihovega premoženja za primer nesreče ob plačilu minimalne pristojbine. S tem je zavarovana lastnina čebelarjev proti naravnim katastrofam, tatvini in ropu ter čebelar sam proti posledicam odgovornosti po zakonu.
Z zavarovanjem, ki je sklenjeno pri Cehoslovaški zvezi čebelarjev, je zavarovana lastnina čebelarjev v njeni polni vrednosti. Za primere škodo izplačani zneski znašajo letno več kakor pol milijona KCS.
Zelo potrebno in koristno za naše organizacije je tudi sodelovanje z drugimi družbenimi organizacijami kot npr. z Zvezo vrtnarjev in sadjarjev, z Zvezo čehoslovaških lovcev in z drugimi pri prirejanju skupnih razstav, javnih predavanj in podobno.
Za brezpogojno nujno pa imamo sodelovanje z vsemi sektorji kmetijstva, in sicer predvsem zaradi zagotovitve maksimalnega opraševanja vseh kmetijskih entomofilnih (žužkocvetnih) kultur, dalje zaradi izkori-
scanj a medovitih rastlin s prevažanjem čebel /.aradi setve in saditve kultur. k.i nudijo uekiar in ul) noži no, zaradi varstva kmetijskih kultur pred škodljivci, zaradi zatiranja čebeljih bolezni, zaradi preskrbe čebelarstev s potrebščinami in zaradi odkupa čebeljih proizvodov.
N zorno sodelovanje smu dosegli z Raziskovalnim zavodom za čebelarstvo in z njegovimi postajami, dalje s čebelarskimi šolami in z uredništvi čebelarskih časopisov. To sodelovanje se zrcali tudi v tein, da so zastopani npr. znanstveni sodelavci kot funkcionarji \ organizacijah Cehoslovaške zveze čebelarjev in obratno, da so zastopniki CZC tudi v organih Raziskovalnega zavoda za čebelarstvo. Podobno je tudi pri drugih navedenih organih.
Izsledke znanosti in prakse obojestransko preizkusijo in jih razširijo v praksi z že navedenimi ukrepi. Za to skrbi ”00 čebelarskih učiteljev, ki st) sposobni sodelovati na področju organizacije in stroke.
Učiteljice propagirajo porabo medu v gospodinjstvu in medeno pecivo s stališča pravilne prehrane. Na kongresni čebelarski razstavi so pokazale nekaj primerkov svojega dela. Nalog, katerih zaradi pomanjkanja časa ne moreni našteti, ne bi mogli izvrševati, če ne bi imeli strokovnih komisi j kot posvetovalnih organov. Centralni komite CZ C ima sedem takih komisij. Te rešujejo strokovne in organizacijske naloge in prenašajo strokovno vsebino /. inštruktorji pri višjih organizacijskih enotah na nižje enote, ki jih je več kakor ((MM). Te jamčijo za izvršitev političnih, organizacijskih, strokovnih in kulturnih nalog ter pomagajo reševati različne probleme.
Vsi sodelavci pa ne bi ni osli obvladati nalog v organizaciji, ki ima 114.000 članov, če ne bi obstajala primerna organizacijska struktura Cehoslovaške zveze čebelarjev. Čebelarji so združeni v 1104 osnovnih organizacijskih enotah (čeb. družinah), ki predstavljajo osnovno organizacijsko enoto CZC. Osnovne organizacije imajo v vsaki občini po enega zastopnika, ki je organ osnovne organizacije. Takih zaupnikov je več kakor 13.000.
Osnovne organizacije so v merilu okrajev združene v okrajne organizacije. Imamo 104 take okrajne organizacije, ki sestavljajo v desetih okrožjih okrožne organizaci je, ki so zopet združene v vsedržavni Cehoslovaški zvezi.
V	vseh teh organizacijskih enotah dela več kakor 12.000 prostovoljnih, izvoljenih funkcionarjev. Njim gre zahvala za uspehe, katere so dosegli organizacije pri svojem delu.
Čebelarstvo CSSR donaša z opraševalno dejavnostjo čebel našemu narodnemu gospodarstvu letno dohodek ene milijarde KCS: s proizvodnjo modu in drugih čebeljih proizvodov pa nadaljnjih 121 milijonov kron. Zaradi tega mu tudi posvečamo tako veliko pozornost.
Pristojni organi CSSR obravnavajo vprašanja čebelarstva in postavljajo čebelarjem določene naloge. Letos je bil na podlagi izčrpne analize izdelan načrt za razvoj čebelarstva do leta 1970, ko se mora doseči v CSSR en milijon čebeljih družin. Za izpolnitev te naloge je bila določena vrsta konkretnih ukrepov in so bila iz državnih virov zagotovljena potrebna sredstva.
Čebelarstvo uživa podporo z dodelitvijo cenejšega sladkorja, z veterinarsko in zdravstveno pomočjo in z brezplačnim pošiljanjem čebeljih preparatov. Tudi raziskava čebeljih vzorcev sumljivih za nalezljivo bolezen je brezplačna. Zn varstvo čebel pri zatiranju škodljivcev s kemičnimi sredstvi je izdalo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo
ustrezno odredbo. Čebelar ima možnost, da proda svoj med po določeni ceni. Postavljene norme in uradno odobrene cene jamčijo čebelarjem, da si morejo nabaviti kvalitetno in neoporečno čebelarsko orodje in priprave. Poleg tega obstoji še vrsta organizacijskih in materialnih ukrepov, ki ustvarjajo pogoje za izpolnitev postavljenih nalog.
Obenem z navedenimi ukrepi borno rešili vse naloge, ki so potrebne za izpolnitev plana, katerega so' si postavile naše čebelarske organizacije.
Doseči hočemo, da bodo vsi čebelarji organizirani v CZC in da bo dosegel vsak čebelar v strokovnosti čim višjo možno kvalifikacijo'.
Da bi dvignili neposredni donos čebeljih družin, bomo neprestano obravnavali vprašanje čebelje paše na kmetijskih zemljiščih in izkoriščanje medovitih gozdnih rastlin.
Da bomo dosegli maksimalne donose na hektar, bomo dovažali zadostno šievilo čebeljih družin v sadovnjake zaradi opraševali ja.
Stalno se borimo proti čebeljim boleznim, katere smo uspeli zmanjšati na ekonomsko znosno mero. Obenem se bomo borili za odstranitev izgub čebeljih družin, do katerih pride zaradi uporabe insekticidov pri varstvu kmetijskih kultur.
Naši čebelarji imajo še vrsto nadaljnjih nalog, za katere jamčijo, da jih bodo izpolnili. Velik del teh nalog rešijo sodelavci na področju čebelarstva v široki praksi, pa tudi raziskovalci (znanstveni) sodelavci v celi vrsti držav s svojimi pozitivnimi izsledki. S sodelovanjem Apimondije bi bilo mogoče organizirati izmenjavo izkušenj in izdati enkrat na leto zaključni (zbirni) zvezek razčiščenih problemov, da bi bilo mogoče izsledke preizkusiti tudi v pogojih drugih držav in jih čimprej vpeljati v prakso.
V	svojem referatu sem navedel osnovna načela, po katerih deluje naša čebelarska organizacija, in uspehe njenega dela. Opravili smo veliko delo, toda še več ga je pred nami. Zaradi tega ne sme naše delo zastati. V delu iščemo stalno novih poti, pri čemer se v polni meri zavedamo, da bi pomenil vsak zastoj nazadovanje.
Pri kraju naj omenim še mednarodni čebelarski teden, ki ga prirejajo države članice Apimondije. Naše čebelarske organizacije so ta teden organizirale in tisočere akcije dokazujejo, da je vsa naša domovina »šumela«, čeprav je bila že jesen.
S	pomenom čebelarstva in njegovih uspehih v inozemstvu, kolikor smo
o	njih mogli zvedeti, nismo seznanili samo čebelarjev, temveč tudi vso javnost. Mednarodni čebelarski tedni bi morali postati tudi tedni, v katerih bi izrazili čebelarji vsega sveta ne glede na! politično in versko1 prepričanje svojo voljo do prizadevanja vsega naprednega človeštva za ohranitev svetovnega miru.
Čehoslovaška zveza čebelarjev prireja za svoje člane potovanja v inozemstvo z namenom, da se čebelarji med! seboj spoznajo in da se seznanijo / življenjem ljudi v tu jih državah. Tudi našo domovino so obiskali številni čebelarski sodelavci iz mnogih držav. Sprejeli srno jih vedno radi.
Naj napreduje čebelarstvo, nepogrešljiv pomočnik našega kmetijstva!
Naj živi enotnost med čebelarji vsega sveta! Uresniči naj se geslo XIX. mednarodnega kongresa Apimondije: Čebelarstvo združuje narode sveta v mirnem sožitju!
Dodatek prevajavca:
V ČSSll obstoji torej sum o ena čebelarska organizacija v republiškem merilu, to je čehoslovaška zveza čebelarjev, kateri l)i v našem zveznem merilu ustrezal nekdanji Savez pčelara Jugoslavije.
V tej republiški čebelarski organizaciji oziroma njenih suborganiza-cijskih enotah so včlanjena poleg zasebnih čebelarjev-fizičnih oseb še državna in zadružna čebelarstva kmetijskih gospodarstev kot pravne osebe. Za pospeševanje čebelarstva v vsakem navedenih sektorjev lastništva so predvidena v planu leta 1970 tudi ustrezna državna finančna sredstva. Število čebeljih družin, ki jilt ima lahko zasebni čebelar, ni omenjeno. Največje državno čebelarstvo ima gozdna uprava v Plznu, in sicer 4535 čebeljih družin. Čebelje družine potrebujejo tudi za opraševanje gozdnih kultur zaradi pridobivanja kvalitetnejšega semena. Od državnih kmetijskih gospodarstev ima največ čebeljih družin gospodarstvo Hruševany, ki mori 9839 ha in ima 680 čebeljih družin; dalje gospodarstvo Polerady s 4000ha in 350 čebeljimi družinami. Ostala državna oziroma zadružna kmetijska gospodarstva imajo pa manj kakor po 100 čebeljih družin, ki jih imajo predvsem zaradi opraševanja žužkocvetnih kulturnih rastlin. Povprečni letni donos medu na čebeljo družino znaša od 5,80 kg, na posestvu Polerady do 17 kg pri gozdni upravi Plzen. Velika čebelarstva se razvijajo na znanstveni osnovi. Vse znanstveno in raziskovalno delo za območje ČSSR vodi Raziskovalni zavod za čebelarstvo v Dolu pri Libčicah. Ta zavod ima šest delovnih mest, ki omogočajo študij čebelarstva v vseh bioklimatskih pogojih republike.
V ČSSR prevladujeta dva tipa panjev. Češki nacionalni listovni panj ^Čehoslovak« s po tl satniki mere 37 X 30 v plodišču in inedišču. Panj je prirejen za postavljanje na prostem. Na Slovaškem prevladuje listovni panj ;Zasouvak«, ki ima enako število satnikov in enake mere kakor panj >Čehoslovak« s to razliko, da je prirejen za zlaganje v čebelnjakih in se lahko potegne hkrati na saneh vseh 11 satnikov iz plodišča.
Odkupna cena za med je zagotovljena, in sicer po 20 KČS za 1 kg. Čebelarji ga prodajajo znancem po 25 KČS.
V splošni prodaji je cena medu 30 KČS za I kg. Cena sladkorja pa je 8,40 KČS za 1 kg. Čebelarji dobijo po 7 kg čistega sladkorja na 1 čebeljo družino po ceni 6,80 KČS za 1 kg (20 popust). Članarina se odmerja po številu panjev, ki jih ima čebelar, in znaša po 6 KČS na panj. Je torej precej visoka. Število čebeljih družin se od leta 1945 dalje stalno dviga, vzporedno pa narašča tudi proizvodnja:
leta 1945	775.036	čeb.	družin, pridelek	806 t medu	in	51,1 t	voska
leta 1955	797.913	čeb.	družin, pridelek	2082 t medu	in	88,3 t	voska
leta i960	938.806	čeb.	družin, pridelek	3367 t medu	in	95,6 t	voska
plan za leto 1970	1,000.000	čeb.	družin, pridelek	5000 t medu	in	104 t	voska
Plan razvoja čebelarstva do leta 1970 je glede na dosedanji razvoj realen. Za njegovo izpolnitev so predvidena tudi potrebna finančna sredstva za vse tri sektorje lastništva.
Katastrofalen padec čebeljih družin v Schwarzwnldu (VViirtenberška). Pozna lio-jeva paša v zvezi z dolgo in mrzlo zimo je prizadela čebelarjem v Schwarzwaldu veliko škodo. Hoja je medila vse do konca oktobra in čebele so vsak dan bolj slabele. Zazimili so jili pozno in potem štiri mesce niso niti enkrat izletele. Posledice so bile porazne. Večina družin je obležala mrtva na dnu panjev. Vse jc bilo ponesnaženo. Hrane je bilo še dovolj, vendar se čebele zaradi hudega mraza niso mogle pomikati za njo, četudi jih griža ni oslabila. Natančnih podatkov o izgubah še nimajo, toda domnevajo, da je padlo 50 do 80 % družin. To pomeni izgubo več 10.000 panjev.
Na čebelarje iz teh krajev, ki so navezani na domača stojišča, ne velja valiti krivde za to katastrofo, ker pač niso mogli preprečiti, da bi njihove čebele v pozni jeseni obletavale hojo. Drugače je pri prevaževavcih, ki so hoteli obrati še zadnje kapljice hojeve mane. Morali bi vedeti, da je treba čebele najpozneje sredi avgusta prepeljati domov, če jih hočejo drugo leto še imeti. Ali med ali čebele! Sedaj si prizadevajo, da bi dobili oškodovani čebelarji državno podporo.
Po »Slidwestdeutscher Imker« S. R.
Zimske izgube. V zimskih mescih pade nemalo družin zaradi znanih bolezni. Razen tega propadejo neredko iz razloga, ki nanj večinoma sploh ne mislimo. To je zimski rop. Močno, pregrete družine namreč lahko v prvih koledarskih mescih naletijo, ko nagonsko iščejo hrano, na slabše, ki ne morejo zasedati vsega svojega prostora. Zato vdro skozi njihovo nezavarovano žrelo v panj, pridejo brez odpora do medenih satov in jih popolnoma izpraznijo. Naposled prevzame ropana družina vonj ropajočih, ki izvabi polugoma napadene čebele v tuji panj, neredko brez vsakega klanja. Ker to tiho ropanje ni tako izrazito kakor napad v toplem poletnem času,
a navadno čebelarji zamenjujo z do-
rim izletavanjem in ga zato ne opazijo pravočasno ali pa sploh ne. Tako si razlagamo razne zagonetne izgube zlasti v
sončnih legah, kjer imajo čebele mnogo možnosti za izletavanje. Spomladi so potem panji brez čebel in brez hrane.
Čebelar, ki ima čebelnjak obrnjen proti jugu ali jugovzhodu, mora spomladi biti zelo pozoren. Majhne rezervne družine, ki sede zelo toplo v medišču zasedenega panja, napadejo včasih inočne družine, če se te tišče v hladnem kotu in brez straže uživajo zimski počitek. Čebele ropajo tudi od čebelnjaka do čebelnjaka. Družine iz čebelnjaka, ki ima sončni položaj, ropajo sosedne, ki stoje v senci. Zuto moramo spomladi skrbno nadzirati žrela, da pravočasno ugotovimo in odstranimo začetek ropanja. Seveda moramo imeti precej izkušenj, da pri žrelu res lahko »beremo«.
Po »Der österreichische Imkert S. R.
Zanimive številke. Med okupacijo je prejemalo Slov. čebelarja le okoli 500 čebelarjev iz okolice Ljubljane. Zato velika večina članov naših čebelarskih organizacij ne ve, o čem je SC takrat pisal. Tega bržkone tudi nikdar ne bodo zvedeli, ker je naš list iz tiste dobe že postal redkost.
Ker je pri uredništvu SC včasih zadrega za gradivo za list, bi bilo po mojem mnenju prav, da bi SC znova priobčil kak posebno dober članek ali zapisek, ki je že bil objavljen med okupacijo, kakor npr. tegale iz SC št. 7—8, 1942.
Število 1 in 6 ter njih mnogokratniki
so zelo značilni za čebele. Čebela ima trup razdeljen na tri dele, ki ga nosijo trije pari nog. Tudi imajo 3 glavne dele.
V	panju žive 3 vrste živalic. Njih celice so pravilni šesterokotniki. Iz jajčeca se izvali čez 3 dni ličinka, ki dorašča 6 dni. Nato je 12 dni buba. Čez 3 tedne, šteto od zalezenega jajčeca, prileze iz celice čebela, trot pa rabi kake 3 dni več. Razvojne stopnje čebele so tedaj 3: jajčece ličinka in buba. Zalega potrebuje za nemoten razvoj stalno toplino 36“ C, torej zopet b X 6-
Od tretjega dneva po izvalitvi začne mlada čebela krmiti zalego, s šestim dnevom pa pita mlade žrke in je zadnje
3 dni bivanja doma budna straža pri žrelu ali v panju, da se ne priklati kak nepridiprav. S tremi tedni starosti šele začne donašati med in obnožino.
V	času velikega, dela živi povprečno do 6 tednov. V mrtvi zimski sezoni kakih
6	mescev. Matica živi tudi do (> let.
A. B.
Večje in bolj pridne čebele so baje vzredili sovjetski čebelarji, ki so krmili zalego tako, da so na en kilogram sladkorne raztopine dodali 25 ing kobaltu. Mlade čebele so imele daljše rilčke, večjo telesno težo in tudi telo, daljša krilu in večje medne želodčke, bile so do 30 % večje. Donos pri družinah s takimi čebelami je bil za 17 % večji. Po zatrjevanju ruskega predavatelja so delali te poizkuse celih deset let. ,, .
Zdravilne lastnosti propolisa in njegova uporaba — Karimova Z. 11.: O le-
čebnyh svojstvah propolisa, Pčelovod-stvo (8), 32, 1961.
Propolis je biološki preparat, ki uničuje povzročitelje tuberkuloze, d'ifterije, ekcemov, angin, gnojnih procesov itd., preprečuje vnetju, bolečine, srbenje in zvišuje naravno odpornost organizma proti okužbi. Za zdravljenje se uporablja v medicini in veterini. Pri obolenjih notranjih organov (tuberkuloza, lahka vnetja...) se uporablja maslo, ki mu primešamo propolis; pri površinskih obolenjih (turi, opekline, gnojne rane, ek-ceini ...) pa mazilo z dodatkom propolisa, pri obolenjih ust in grla (tonsilitisi. stomatitisi) pa propolis v tekoči vaselini.
Očiščen propolis je lepljiva temnozelena snov, ki se z lahkoto gnete v kepice s prijetnim specifičnim vonjem, prijetnejšim <«1 vonja medu ali voska. Kemijsko ga sestavljajo eterična olja. rastlinske smole, balzam, cvetni prah in vosek. Topi se v alkoholu, ne pa v vodi ali masteh. Odlično se lahko ekstrahira v različnih tekočinah pri temperaturi 80—100« C, bolje v živalskih in rastlinskih masteh, teže v vazelini in mleku.
Zdravilen učinek propolisa je odvisen od kakovosti propolisa, temperature, časa ekstrakcije in metode filtracije.
Propolis se pridobiva v letnem času. Struga se z okvirjev in razpok panjev, zgnete v kepe in hrani v steklenih ali emajliranih posodah, ki se dobro zapirajo, na hladnem in temnem mestu.
Tako spravi jen propolis ne izgubi zdravilnega učinka nekaj let (I -5 in še več). Pri nepravilnem spravljanju (mehke kepice, topel prostor, nezaprta posodil...) se zdravilne lastnosti postopoma znižujejo. Najboljši zdravilni učinek ima seveda sveže pripravljen.
Pred pripravo zdravilnih preparatov moramo propolis zdrobiti na drobne kosce ali pa zmleti v moko ter odstraniti vosek in druge snovi.
Maslo, ki vsebuje propolis, se pripravlja tako, da se ogreva t kg smetane v čisti emajlirani ali stekleni posodi nad ognjem in segreva do vrenja. Nato se odstavi in se ji primeša 100—300 g pripravljenega propolisa in skrbno zmeša v enolično maso. Maso ekstrahiramö pri 80C v času petih minut pri stalnem mešanju s stekleno palčko. Nato se vroča filtrira skozi enojni sloj gaze v čisto stekleno ali emajlirano posodo, ki se tesno zapira.
Tako pripravljeno 10—30 %, maslo je blodornuieno z zelenkastim odtenkom, specifičnega vonja propolisa in prijetnega, malo grenkega okusa.
Mazilo se pripravlja na isti način, le da uporabljamo namesto smetane strjeno ali tekočo vazelino.
Preparati propolisa sc hranijo v dobro zaprtih posodah v hladnem (2 do 8°C), temnem in suhem prostoru.
Za zdravljenje tuberkuloze in lažjih notranjih vnetij jemljemo 2—3 krat dnevno 10—15 g propolisovega masla (polna čajna žlička) eno do eno in pol ure pred jedjo vse tako dolgo, dokler ne opazimo zboljšanja.
Pri zunanjih obolenjih se uporablja mazilo, ki ga nanašamo z vtiranjem v kožo. Na rane ga dajemo luko. da ga namažemo na tampon, za vnetje grla pa v obliki inhalacij.
Dr. Snojeva
Še o zadelavini. Nu kongresu v Pragi so govorili tudi o zadelavini in njenem zdravilnem učinku. Nekateri naši čebelarji jo že dolgo uporabljajo kot antiseptično sredstvo. Raztapljajo jo v alkoholu in ir|M>rubljajo potem kot mazilo za različne rane. Laboratorijske preiskave pa so pokazale, da ima zadelavina. raztopljena v alkoholu v razmerju 1 : 10 in
1	: 20 tudi bakteriocidne lastnosti. Z uspehom so jo uporabljali v Sovjetski zvezi proti dezinteriji in različnim koli bacilom.
Ur
XII. OBČNI ZBOR ZCDS Poročilo o Čebelarskem muzeju
je |M>(lal tov. Resman iz Radovljice
Na lanskem rednem občnem zboru v Murski Soboti napovedani prehod Čebelarskega muzeja z društvene ustanove na družbeno se je uresničil.
Na podlagi potrdila Sveta za kutu ro in prosveto LRS z dne 21.7. 1962. da so za ustanovitev zavoda izpolnjeni pogoji i/. čl. 10 Zakona o muzejih ter na podlagi čl. ‘i Zakona o muzejih (Ur. 1. LRS 52/59). je ObLO Radovljica izdal Odlok o ustanovitvi samostojnega družbeno kulturnega zavoda Čebelarski muzej v Radovljici s sedežem v Radovljici. Odlok je bil objavljen v Uradnem vestniku Okraju Kran j št. "50 z dne 31.10.1962.
Cl. 2. Odloka določa, da je zavod poseben muzej, ki zbira muzejsko gradivo s področja zgodovine in delovanja čebelarstva na območju občine in drugih krajev.
Cl. 3. pravi: Materialna in finančna sredstva za poslovanje zavoda zagotavlja ObLO Radovljica, lahko pa dobiva tudi druga finančna sredstva.
Po določilih čl. 6. Odloka je ObLO imenoval začasni svet zavoda, dokler ne bosta v skladu s pravili zavoda organizirana organa zavoda.
Začasni svet zavoda izvršuje vse pravice in dolžnosti, ki jih imata po zakonu
o	muzejih organa zavoda.
V	Začasni svet je ObLO imenoval: Benedetiča Valentina, Vižmarje,
Prof. Miheliča Staneta. Ljubljana,
Frčeja Janeza, Boh. Bela.
Rakovca Rudolfu, Lesce,
Resmana Franca, Radovljica.
Naloge muzejskega sveta so:
Muzeji in galerije so kulturno prosvetni zavodi.
Muzeji skrbe za gradivo, ki je pomembno za ljudsko izobraževanje ter znanost in umetnost (muzejsko gradivo).
Muzeji imajo-pri tem zlasti tele naloge:
1.	Sistematično zbirajo, urejajo, hranijo in proučujejo muzejsko gradivo ter pri tem sodelujejo z drugimi muzeji.
arhivi, znanstvenimi zavodi, zavodi zn spomeniško varstvo in podobnimi zavodi;
2. Razstavljajo za ljudsko izobraževanje pomembno muzejsko gradivo;
3. Širijo zanimanje zu muzejsko gradivo s tem, da sestavljajo muzejske kataloge in vodiče, prirejajo predavanja, občasne razstave in oglede pod strokovnim vodstvom, objavljajo članke in podobno;
4. Omogočajo strokovno in znanstveno proučevanje vsega muzejskega gradivu.
Pri izvrševanju prednjih nalog se povezujejo muzeji s šolami ter zavodi in organizacijami za ljudsko prosvetno izobraževanj e.
Svet se je sestal k prvi seji dne 4. januarja 1963 in soglasno izvolil prof. Stanetu Miheliča za predsednika, imenoval tov. Benedičiča za ravnatelja in tov. Rakovca za kustosa. Sprejel je pravila muzeja ter sestavil družbeni plan muzeju za leto 1963.
Vse to je poslal pristojnemu organu ObLO Radovljica v odobritev. Ko bo začasni Svet muzeja, ki je imenovan za dve leti, dobil potrjena pravila in imenovanje direktorja, bodo nadaljnji posli muzeju tekli pod pravnim naslovom in po obračunu družbenih ustanov.
Pri drugi seji 19. I. 1963 jc Svet obdelal delovni načrt in muzejske službe, ki jih predpisuje Pravilnik o vodstvu muzejev, ki ga je izdal Svet za prosveto in kulturo. Ko prejmemo potrebne tiskovine, bodo celotne zbirke evidentirane na posebnih karticah in knjigi inven-ta rja.
■Ko zaključujemo prehodno dobo od 12.6. 1957 do 31. 12. 1962 in prehajamo na obračun družbenih ustanov,, bi vas morda zanimali tudi finančni podatki o dohodkih in izdatkih v prehodni dobi.
Dohodki:
Denarne dotacije ObLO Radovljica ........................
Denarne dotacije ZCDS Ljubljana ...........................
Denarne dotacije GZZ Ljubljana ...........................
Denarne dotacije OZZ Kranj
1,750.000
500.000
4-00.000
100.000
Prispevki društev in družin ob
skup. obisk.......................... 88.621
Vstopnina (skupine so bile
proste).............................. 18.614
Prodaju razglednic	in knjig	57.080
Skupaj din 2,914.315
Izdatki:
Odkup razstavnih predmetov 231.429
Inventar............................... 39.092
Razglednice in knjige ....	68.288
Potnine . . .  ....................... 321.558
Prepariranje in material .	.	575.031
čiščenje.............................. 115.963
Pisarna ............................... 20.460
Režija................................. 40.563
Banka................................... 2.370
Nagrade................................ 49.500
Sestava pravilnikov in pravil 30.000
Skupaj din 1,494.254
Gotovina	Skupaj	din	1,420.061
Obveznosti do 31. 12. 1962 din 214.600
Ostanek din 1,205.461
Zbranih in razstavljenih predmetov je.......................... 569 kom
od teh raznih panjskih končnic 366 kom
Te zbirke še dopolnjujejo razne diplome, odlikovanja in zemljevid, ki prikazuje, kam vse so potovale naše čebele in matice.
Knjižne zbirke so šele v začetku, vendar jo bogate razni rokopisi, med njimi originalni rokopis Ivana Jurančiča »Ce-beloreja«, nadalje korespondenca naših izvoznikov in slike raznih panjskih končnic. Pričakujemo pa še zanimivih predmetov, ki so nam obljubljeni.
Razstavni prostor je ObLO povečal za eno sobo nu pet razstavnih prostorov in to doslej brezplačno. Za muzej je pokazal mnogo zanimanja ObLO Radovljica in zanj precej žrtvoval. Za izpopolnitev muzeja pa smo poklicani prav vsi čebelarji. saj smo si zadali nalogo, da ohranimo našim zanamcem čim več iz naše čebelarske preteklosti. Toda apel, ki smo ga naslovili na naša društva in družine na lanskoletnem občnem zboru, še ni rodil vidnejših uspehov. Ponavljam ga: društva in družine naj zberejo zanesljive člane, ki bodo pretaknili vse čebelnjake svojega okoliša in o vseh važnih najdbah, zlasti pa raznih vrst panjev, poročali upravi muzeja. Morebitne stroške, ki bi s tem nastali, bo uprava povrnila.
Posnemajmo upravo Zveze in našega starosto Avgustu Bukovca, ki nenehno skrbita za to, da bi pridobila kaj novega.
In še: Ne obljubljajmo samo, ampak začnimo izpolnjevati svoje obljube!
POROČILO nadzornega odbora ZČD sta podala tov. Vlado Martelanc in Stane Potokar
Nadzorni odbor so vedno vabili na redne seje upravnega odbora /CD, ki se jih je tudi udeleževal. Sledil je delu upravnega odboru, ki je potekalo po smernicah in sklepih lanskega občnega zbora. Upravni odbor se je nenehno trudil, predvsem pa predsednik z dvema članoma odbora, da bi izvedli nakup lastnih prostorov, ki naj bi nadomestili naš nekdanji »Janšev dom«.
(Nadaljevanje)
OBČNI ZBOR ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA MEŽIŠKO DOLINO
Naše duištvo šteje 5 družin, ki imajo skupno 150 članov. Prej je obsegalo saino gornjo Mežiško dolino, konec pre-teklego leta pa se mu je priključila še čebelarska družina Ravne, tako da se sedaj krije območje društva z območjem občine Ravne in obsega vso Mežiško dolino. Društvo se je zato preimenovalo na občnem zboru v Čebelarsko društvo za Mežiško dolino.
Dne 24. marca 1963 so se zbrali ob 8. uri v osnovni šoli v Mežici na skupnem občnem zboru člani čebelarske družine Mežica in delegati čebelarskih družin društva za Gornjo Mežiško dolino. Zvezo čebelarskih društev ja zastopal tov. Jože Resnik iz Maribora. Občni zbor je bil dobro obiskan in je članstvo na njem vneto sodelovalo. Z zastopniki družin razširjeni upravni odbor čebelarske družine Mežica je predstavljal upravni odbor Čebelarskega društva za Gornjo Mežiško dolino, ki pa ni imel drugih dohodkov kot redno članarino. Ker ni to zadostovalo niti za upravne stroške, smo krili vsakoletni primanjkljaj iz blagajne čebelarske družine Mežica. Sele letos je bila omogočena osamosvojitev upravnega odbora društva. Prejel bo znatna sredstva za pospeševanje čebelarstva v naši dolini iz občinskega finančnega plana za leto 1963.
Poleg toga bo imel samostojni sklad za zatiranje čebeljih kužnih bolezni in bo tako lahko uspešno podpiral delo družin. Naše prizadevanje, da bi se koristno povezali z občinsko veterinarsko, kmetijsko in gozdarsko službo v napredek čebelarstva, je naposled le rodilo uspeli. Našemu velikemu prijatelju veterinarju tov. Rudiju Čretniku smo dolžni za njegovo vsestransko pomoč priznanje in zahvalo. Z njegovo podporo smo dosegli tudi občinsko uredbo o zatiranju čebeljih kužnih bolezni, po kateri krije vse stroške, nastale zaradi bolezni, občina. Kmetijska služba nam je zagotovila gmotna sredstva po finančnem planu občine, gozdarska služba pa nas podpira pri nabiranju lesa za izdelavo cenejših panjev in zložljivih čebelnjakov, v borbi proti škodljivim plinom itd. Kmetijska zadruga nam je poklonila stalni čebelnjak in dve točili, pionirskemu krožku pa več AZ-panjev. Na našo prošnjo vzdržuje v svoji prodajalni v Mežici zalogo čebelarskih potrebščin za vso dolino. Čebelarska družina Mežica je nabrala do sedaj pri naših kmetih 10 nr‘ plohov za izdelavo cenejših panjev. Za tako akcijo se zanimajo tudi druge družine.
Za »Mednarodni dan čebele« prirejena razstava čebelarskih predmetov v trgovinski izložbi je vzbudila med prebivav-stvoin precejšnje zanimanje. Na tečaj za vzrejo matic v Ljubljani 2. in 3. februarja 1963 smo poslali 8 članov. Tri čebelarske družine so se z agilnim delovanjem njih odborov finančno močno okrepile. Čebelarski družini Mežica in Črna sta si nabavili mikroskope za predvideni mikroskopski tečaj. 1 udi družina Ravne si ga želi, a jih ni več na trgu.
Čebelarski družabni večeri so se izkazali kot zelo koristni za družine. Članstvo se na njih povezuje in spoznava, družine pa se poleg tega še finančno opomorejo.
Glavne ovire za napredek v čebelarstvu so pri nas še vedno neugodne pašne ruzmere, škodljivi plini, nosema in pršica ter nerazgibunost v posameznih družinah. Pašne razmere se bodo zboljšale s postavitvijo stalnih pašnih čebelnjakov in izdelavo zložljivih čebelnjakov. Družini Črna in Mežica sta se z rudnikom sodno poravnali in dosegli delno odškodnino za povzročeno škodo po plinih za leto 1961. Družine so na občnih zborih sprejele pravilnike o »Samopomoči«, ki bodo omogočili nabavo
zdravil za cenejše preventivno zdravljenje nosemavosti in pršičavosti.
V	diskusiji po poročilih upravnega odboru je članstvo izrazilo željo, naj bi dali dolgoletnim čebelarjem priznanje društva v obliki diplom in posebnih znakov. Zastopnik Zveze tov. Jože Resnik je poudaril, da je organizirana skupnost najboljše jamstvo za napredek v čebelarstvu. Važne naloge društva so zatiranje čebeljih kužnih bolezni, prirejanje predavanj, izletov in razstav, nabava čebelarske literature itd. Zastopnik družine Ravne je dejal, da bi morali biti vsi kmetijski strokovnjaki naši člani, na drugi strani pa bi moralo biti nekaj naših članov tudi v občinskem ljudskem odboru. Zastopnik družine Črna je predlagal okrožnico za šole, s katero naj bi priporočil otrokom, nuj ne uničujejo z množičnim trganjem medovitih cvetlic. Po njegovem mnenju bi morali izvoliti tudi pionirje v upravne odbore družin in društev. Glede na ta predlog sta prišla v upravni odbor Čebelarske družine Mežica dva in v upravni odbor društva en pionir. Letos je v mežiškem pionirskem krožku 13 članov, liste, ki bodo ostali po končanem šolanju i kraju, bomo sprejeli med člane, če bodo naprej samostojno čebelarili. Ker ima krožek razen šestih naseljenih še sedem praznih panjev, jim bo prazne lahko za nekaj časa posodil. Krožek se na šoli vsako leto na novo formira. Pozimi je pouk teoretičen, poleti pa praktičen.
Nadalje smo ugotovili, da bi bila potrebna koordinacija dela z obmejnimi nemškimi društvi zaradi zatiranja kužnih bolezni tudi onstran meje. Sprejeli smo pravilnik o »Samopomoči«, po volitvah pa določili še delovni program za leto 1963, ki naj bi načelno veljal za vse družine. Ta obsega: akcijo za nabiranje lesa za izdelavo cenejših panjev in zložljivih čebelnjakov, predvajanje lil-mov in predavanja, družabni večer, zboljšanje paše, povezo s KZ, sodelovanje z veterinarsko, kmetijsko in gozdarsko službo, čebelarske tečaje, zatiranje nalezljivih bolezni, borbo proti škodljivim plinom, ustanovitev komisije za čebelarsko statistiko, zavarovanje čebel in čebelarske izlete.
Po izčrpanem dnevnem redu smo si s primernim prigrizkom potolažili lačne želodce, po fotografskem slikanju pa smo še nekaj časa posedeli pri kozarcu vina in neuradno kramljali naprej.
H. G.
GERLANC JOZE
Ko je na Goriškem najlepše cvetela akacija in so njegove čebelice marljivo letale s cveta na cvet. je na poti k ljubljenim čebelicam tragično preminil Jože Gerlanc, doma iz Mirne pri Gorici. Dne 17. maja
1	se je kot običajno napotil k svojim čebelam. Nekje ob poti globoko v zemlji je ležala granata še iz prve svetovne vojne in po čudnem naključju eksplodirala ravno v trenutku, ko je šel Jože tam mimo. Majhen drobec jekla ga je zadel v glavo. Bil je na mestu mrtev. Jože se je med prvo svetovno vojno boril prav tam. Tildi takrat ga je drobec jeklu zadel, u bil je le ranjen. Težka granatu, ki mu ni bila takrat namenjena, je sedaj uničila njegovo dragoceno življenje.
Prijatelji, ki so ga ta dan srečali na poti k čebelicam, so ga zaman vabili na kavo in na razgovor. Mudi se mi, iti moram,« je rekel Jože. Šel je svoji tragični usodi nasproti. Njegove čebelice ga tu dan niso dočakale.
Pokojni je bil iz čebelarske družine. Njegovi predniki so bili čebelarji. Sum se je bavil s čebelarstvom 30 let. Imel je devet otrok, tri sinove in šest hčera. Trije njegovi sinovi so čebelarji in čebelarja sta dva njegova zeta.
Med NOB je deloval kot tcrenec in sodeloval tudi pri raznih akcijah. Po vojni je sodeloval pri obnovi porušene domače vasi. Po poklicu je bil mizar in je sedaj že sedmo leto užival pokoj. Bil je priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Rad je pomagal z delom in z nasveti mladim čebelarjem. Od njega se je poslovila velika množica ljudi in čebelarji so mu izkazali zadnjo čast.
Njegovo življenje je bilo trdo in delavno. Svoje otroke je vzgojil v naprednem duhu v poštene državljane.
Jože, nič več te ne bomo srečavali pri prevažanju tvojih družin na pašo, nič več te ne bomo videli na naših sestankih. le spomin na tebe bo ostal živ v naših srcih.
KNE7. RUDOLF
Nebo so prevlekli tem-nosivi oblaki in mislili smo, <lu se bo zdaj zdaj vlila ploha, ko smo 15. VIII. 1963 spremljali na zadnji poti dolgoletnega čebelarju Rudolfa Kneza, mehanika iz Kadeč pri Zidanem mostu. Ob grobu se je poslovil od njega v imenu Čebelarskega društvu Radeče domači župnik, ki je tudi predsednik Čebelarskega društva Radeče.
Pokojni Rudolf Knez se je rodil I'). uprilu 1894. v Radečah. Ko se je po prvi svetovni vojni vrnil iz ruskega ujetništva, je pričel takoj čebeluriti. Med drugo svetovno vojno je bil z vso svojo družino preseljen v Nemčijo, od koder se je letu 1945 vrnil v Radeče. Zopet je prišel do čebel in marljivo čebelaril. Letošnja zima ga je močno prizadela. Ril je ob vse čebele. Kljub bolezni si jih je zopet nabavil. Zaradi bolezni jih je le s težavo oskrboval. Rudi so mu priskočili nu pomoč čebelarji našega društva. Končno ga je bolezen priklenila na posteljo in 13. avgusta je za vedno zaspal.
Pokojnik je bil marljiv delavec in dober človek. Vsi. ki so ga poznali, in teh ni bilo malo, kar se je videlo na pogrebu, so gu imeli radi. Vsakomur je rad pomagal, če je le mogel. Tisti, ki so bili 7. njim preseljeni v Nemčijo, pripovedujejo. kako nesebičnega se je večkrat pokazal v taborišču.
Čebelaril je z veliko ljubeznijo. Večkrat je ponavljal:	Ne čebelurim zato.
tla bi imel od tega dobiček, ampak zato. ker imam veselje s čebelami, ker jih imam rad.« Se nekaj ur pred smrtjo je dejal: »Kuko mi je hudo. ker ne morem iti k čebelam, ki jih imam tuko rud!
Dragi Rudi! Ni te več. Ostal pu bo med nami lep spomin nate, dokler bodo živeli tu v naših krajih čebelarji in dokler bo obstajalo tukajšnje čebelarsko društvo, čigar član si bil tudi ti. Počivaj v miru v svoji rodni zemlji!
Mirko Sevšek
POROČILO ZA SEPTEMBER
Razen druge dekade, ko je bilo vreme toplo in sončno, je bil september zelo deževen. Naši opazovalci so zaznamovali devet do enaindvajset deževnih dni.
Kadar je vreme dopuščalo, so čebele obletavale jesensko cvetje: ajdo. resje, buče in drugo. Prinašale so obuožino. Teža družin je v glavnem padala (mesečni povpreček: —92,9 dkg). Na boji so opazovali ušice (Rakitna). V Bosni in Liki je medenje šetraja jenjalo sredi septembra, le mestoma se je v Hrvatskem Primorju nekoliko zavleklo. Čebelarji v Sloveniji so že začeli pripravljati družine za zimo. Večinoma so dopolnjevali zimsko zalogo v drugi polovici septembra (4 do 6 kg sladkorja). Družine so dosti živalne. Na koncu meseca so imele še do štiri sate zalege.
Zerovni ca-Postoj na : Od 25. julija do 7. septembra je izgubil panj na tehtnici 485 dkg.
Cezanjevci-Ljutomer: Letos je ajda nekoliko zamedila celo sredi septembra, kar je dokaz, da se ni izrodila, ampak jo neugodno vreme ovira pri medenju.
Pušča-Bistra : Na Hvaru in Visu je začel cveteti rožmarin. Izgledi za pašo so dobri.
Škofije p r i Kopru: Tako deževnega seplembra skoraj ne pomnimo.
Kraj opazovalnice	Donos ali poraba v			Skupno pridobil ali porabil dkg	Srednja me- sečna toplina °C	Dnevi			Sončni si] v urah
	1.	II.	III.			izletni	deževni	o £ o = " m </> °	
	mesečni tretjini dkg								
Breg—Tržič		— 90	— 90	— 40	— 220	+ 15.8	21	12	0	18S
Drnžpoše—Sk. Loka . .	—	—	—	—	+ 12,4	—	15	0	148
borovnica—Postojna	— 25	0	— 85	— 110	—	24	11	0	137
Rofrntec		0	- 40	— 30	- 70	+ 15,0	30	9	0	144
Lovrenc nn Pohorju	— 1V5	— 110	— 45	— 200	+ 15,7	.'3	11	0	125
Solnim oli Dravi . . .	— 72	— 58	— 58	+ 188	4 15.4	25	10	0	153
I.ovreno nn Drnv. polju	+ 65	— 105	— 75	— 115	-L 14,6	25	9	0	200
Ceznnjevei—Ljutomer .	— 40	+ 10	— 120	— 150	+ 15,7	24	11	0	125
Burk o vri—Videm									
oli Sčnvnici ....	—	—	—	—	—	—	—	—	—
Prosenjakovci—M. Sobota	— 80	— no	— 60	— 270	+ 15,6	2’	10	0	182
M. Polana—Lendava	— 30	+ 90	— 40	+ 30	—	23	7	0	193
Svibnik—Črnomelj . .	+ 90	— 50	— 140	— 100	+ 16,3	27	9	0	1%
Iškn vns		+ 10	— 110	0	— 10 )	—	21	16	0	124
^kofi je pri Kopru . .	— 18	+ 55	+ 20	+ 55	+ 18,5	29	21	0	192
Pušča—Bistra ....	+250	+ 110	— 110	+ 210	+ 17,6	27	12	0	171
Povpreček		—	—	—	—92,9	—	—	—	—	—
VSEM ČEBELARSKIM DRUŠTVOM IN DRUŽINAM
Čebelarska društva in družine vabimo, da organizirajo mesca decembra praznovanje mednarodnega dne čebele. Priredijo naj čebelarska predavanja, razstave in okrasijo naj izložbena okna svojih prodajnih prostorov. Ce jih pa nimajo, naj prosijo druge trgovine, da smejo v njihovih izložbah razstaviti čebelarske predmete in slike s primernimi napisi. Vse naj urede tako, da bo javnost vidno opozorjena na to, da praznujejo čebelarji mednarodni dan čebele.
Predavanja priredite po možnosti s sodelovanjem ljudske univerze, da bi tudi nečebelarji spoznali koristi, ki jih ima skupnost od čebel.
ČEBELARJI!
V	organizaciji je moč! Tega se zavedajte, zato se včlanite v našo organizacijo. Slovenskega čebelarja ne bi smela pogrešati prav nobena čebelarska hiša. Danes lahko uspešno čebelari samo tisti, ki bere svoj strokovni list in drugo čebelarsko literaturo ter se na ta način seznanja z novostmi in izsledki v čebelarski stroki. Naš edini strokovni list priobčuje v poljudni in razumljivi besedi domače razprave ter prevode iz raznih tujih čebelarskih listov in knjig, svetuje in razpravlja o čebelarskih problemih, ki jih srečujemo pri svojem vsakdanjem delu. Vsi čebelarji se bomo potrudili in prizadevali, da jih bomo reševali. S skupnimi silami smo premagali že marsikako težavo. Vsakdo naj prispeva po svoje in uspehi bodo tu.
Zaradi važnosti in koristi glasila bomo skušali njegov obseg podvojiti na^ ta način, da l)i v prihodnjem letu vse številke izhajale na 32 straneh, ne da bi s tem zvišali dosedanje članarine. Brez vašega sodelovanja in pomoči seveda ne bo šlo. Med naročnike bo treba vključiti tudi čebelarje, ki še niso včlanjeni. Čebelarje, ki smatrajo naše strokovno glasilo za nepotrebno, prepričujmo o njegovi važnosti. Menimo, da bi se dalo število naročnikov brez posebnega truda podvojiti, kajti izven naše organizacije je skoro še toliko neorganiziranih čebelarjev, kolikor je že organiziranih. Če bi vsak član pridobil vsaj še enega novega naročnika, bi se dvignilo njihovo število lahko na devet ali deset tisoč.
Ob pripravah na občne zbore imamo najlepšo priliko, da pridobivamo nove
člane, ki jih povabimo na sestanke in predavanja. Pri tem delu ne pozabimo na naše knjige in razglednice, ki jili ima Zveza v zalogi. Če kdajkoli razmišljate, kaj bi podarili svojemu sorodniku, znancu ali prijatelju, tedaj se spomnite na Sodobno čebelarstvo, Slovenskega čebelarja in razglednice z raznimi čebelarskimi motivi. Pri dopisovanju uporabljajte te razglednice, ki so primerne tudi kot čestitke ob tem ali onein prazniku. Vedite, da koristite s tem ne le sebi, ampak še v večji meri naši organizaciji. Čisti dobiček gre za predavanja, zdravila in podobne stvari.
NAŠA PREDAVANJA
Prihaja čas občnih zborov in raznih čebelarskih predavanj. Pogosto se zgodi, da jih organizatorji ne pripravijo dovolj skrbno. Če smo se že potrudili, da smo jih organizirali, potem glejmo na to, da bodo prostori vsaj toliko topli, da se bodo čebelarji in predavatelji v njih dobro počutili. Večkrat so se čebelarji že pritoževali in predčasno zapustili predavanje, da ne govorimo o tem, da so se mnogi s predavateljem vred prehladili. Zato zakurimo prostore, v katerih nameravamo prirediti občne zbore ali predavanja. Gostilniške sobe, v katerih naj bi bilo predavanje, pa prej prezračimo. Večkrat so bila predavanja v sobah, ki so jih šele pred kako uro zapustili zapozneli nočni grfstje. Potem so morali čebelarji sami za njimi pospravljati in sobo urediti, kar ni napravilo najboljšega vtisa.
ČEBELARSKO DRUŠTVO LITIJA
vabi vse člane, prijatelje in organizacije na svoj letni občni zbor, ki ho v nedeljo, dne 17. novembra 1963 v Litiji.
KUPIM
večji čebelnjak, čebelarsko tehtnico in naseljene kranjiče. Ceno in naslov sporočite upravi lista.
V	TISKOVNI SKLAD
■Slovenskega čebelarja so letos še darovali: Bruno Nusdorfer iz Črnuč 300 din, Čebelarska družina Lendava 830 din, Čebelarska družina Ljubljana 20.000 din, dva neimenovana po 500 din.
Vsem darovavcem iskrena hvala! Posnemajte!