List 8. b.
Gospodarske stvari.
0 vcenitvi  zemljišč
z ozirom na uravnavo zemljiškega davka.
Čedalje bolj se tu in tam ugibuje, kako da bode izšla nova vcenitev zemljišč.
Nekateri trdijo, da tarifa ene soseske v primeri z drugo ni primerna, in da je to kaj čudno. Drugi pa pred vsem le prašajo: ali bo nova vcenitev gruntni davek zmanjšala, ker jih, kakor posebno Kranjske kmetovalce , ki so že zdaj dokazano s presilnim zemljiškim davkom obloženi, strah navdaja, da ne bi se še povikšal. *)
Ni pa čuda, da nova vcenitev zemljišč poljedelcem našim hudo glave beli; vsaj je njih^ blagor in tako rekoč njih obstanek od nje odvisen. Žalibog, da se od nje izvrševanja čisto malo izve\
Sledeče vrstice so tedaj namenjene, kmetom našim reč nekoliko pojasniti.
Kdor trdi, da tarifa ene soseske proti drugi je ze!6 čudna in da ni v pravi primeri, ta nima prave vednosti o novi vcenitvi in ne pozna razločka med njo in pa vcenitvijo po starem načinu.
Nekdaj je vsaka katasterska soseska bila zase samostojen odsek , in je imela svoje dobrotne vrste in svojo vrstilno tarifo. Na podlogi te tarife , ki je pred začetkom vcenitve svojo stanovitno veljavo dosegla, so dotični možje v svoji soseski vcenitev izvršili. Njim je bilo gledati le na to, da se je vcenitev z bližnjimi, to je, sosednimi soseskami, vjemala; treba je zato bilo le zemljišča svoja in pa sosednih sosesk pred očmi imeti in zastran dobrote drugo z drugim primerjati. Na ta način bila je vcenitev kaj lahka, se je pa tudi hitro izvršila, ker so jo domači možje v vsaki so« seski opravljali, in se je tedaj v veliko soseskah ob enem vršila.
A vse drugače  je pa zdaj po novi postavi.
Na podlagi nove postave za vcenitev zemljišč je namreč vsaka   dežela v toliko cenilnih komisij razde-
*) Živo živo poprosimo vse gospode, ki imajo besedo o izvrševanji postave od 24. maja 1869. leta, naj ne zabijo o važni tej zadevi resničnega pregovora, da „po toči zvoniti, je prepozno". Ce je navedene postave cilj in konec le fiskalna korist, onemoglo bode poljedelstvo popolnoma. Zato „videant consules — — —u                                                    Vred.
ljena, kolikor je političnih okrajev v deželi; cenilni okraji so zopet v vrstiine odseke razcepljeni in vsak odsek zopet v cenilne skupine po 20 in še več kata-sterskih občin; prav malo jih šteje pod 20 sosesk. Za vsako skupino je izvolila dotična cenilna komisija iz svojih udov po 2 cenilca. Vsak vrstilni odsek ima svoje dobrotne vrste in svojo vrstilno tarifo; na to se vcenitev opira tako, da cenilci se morajo po tem stroji na tanko ravnati. Pri tej vcenitvi morajo cenilci neprenehoma dobroto in druge razmere posamesnih zemljišč od 20 in še več katasterskih sosesk pred očmi imeti, in druge k drugim primerjati, če hočejo na vse strani pravični biti. Od cenilcev je tedaj dobra ali slaba vcenitev odvisna. Zaupati jim smemo, da svojo težavno nalogo vestno opravljajo, vsaj je večina njih v vcenilne komisije iz vrste poljedelcev izvoljena, kateri dobro poznajo težave, katere kmeta tarejo. Ker imajo oni možje tudi večino v cenilnih skupinah, sme se od njih po vsi pravici pričakovati, da bodo svojo imenitno pa tudi težavno nalogo po svoji najboljši vesti in vednosti na dobro deželi svoji rešili. Njih poštenje in čast je za to zastavljena.
Ali bo pa po novi vcenitvi zemljiški davek visi ali nizi, tega ne more nihče že zdaj zanesljivo povedati, ker deželnih vrstilnih tarif dozdaj c. k. mini-sterstvo še ni potrdilo, kar se bode do onega Časa zavleklo, ko bode centralna cenilna komisija na Dunaji vrstiine tarife ene dežele proti drugi uravnala. To se bo pa še le takrat zgodilo, kedar bodo ob mejah vsake dežele, ki se z drugo deželo meji, cenilci tu in tam vcenitev zemljišč dognali.
Ce se vrstilna tarifa naše Kranjske dežele bistveno ne spremeni, in ostane taka, kakor jo je deželna cenilna komisija določila, smemo si gotovi biti, da bo pri nas zemljiški davek vprihodnje nizi, kakor je zdaj. Ker pa nas ni volja luči staviti pod mernik, zato moramo pa tudi omeniti to, da ondi, kjer se je od časa stare vcenitve nerodovitni svet v rodovitnega (kakor na priliko Ljubljanski mah) spremenil, bo dotične posestnike visi davek zadel.
Konečno nam pa še nekaj na srcu leži, česar ne moremo zamolčati, in to je, da bilo bi boljše, da bi se vrstiine tarife vseh deželd že zdaj o začetku vcenitve definitivno (konečno) uravnale. Cenilci bi imeli potem pri vcenitvi stanovitno podlago, tedaj bi Čisti donesek vsake parcele zamogli stalno določiti, in ne bilo bi se bati, da se vprihodnje njena dobrotna vrsta spremeni.   Tudi bi potem kasneje ne bilo treba novih
58
cenitev in pa novih velikih stroškov, kar pa bode neizogibljivo, ako se vrstilna tarifa kasneje pre-drugači. Ta reč je resnega prevdarka vredna, zato jo toplo na srce pokladamo vsem onim, ki imajo o tem v določilnih krajih besedo.