Državni zbor. Gimnazija v Tešinu. 30. novembra in 1. dec. se je obravnavalo edinole o gimnaziji v Tešinu. Tešin je mesto v Šleziji, kjer so Poljaki vstanovili pred nekaterimi leti srednjo latinsko šolo na svoje stroške. Kakor se nahajajo pri ias Slovencih v tem oziru krivi6ne razmere, tako se godi v Šleziji tudi Gehom in Poliakom. Poljakov in Cehov je v Šleziji ve6 kot polovica vsega prebivalstva 5 toda Slovani nimajo nobene pravice, pa6 pa imajo Nemci, katerih je mnogo manj, vse polno ljudskih in srednjih Sol. Poljski poslanec Kubik, po svojem poslu mizar, je stavil v porazumljenju z drugimi svojimi rojaki nujni predlog, naj država prevzame na svoje stroške to gimnazijo v Tešinu, za katero morajo vedno zbirati in pla6evati Poljaki. Priprosti mož govoril je v poljskem jeziku, ob koncu tudi nekoliko nemško, a pri tem je treskal s svojo pestjo ob mizo, da se mu je svetila v obrazu sveta jeza, katera mu je narekovala besedo. Ob koncu je prosil katoliško ljudsko in krš6. socialno stranko, naj glasujeta za to pravi6no zahtevo. Z vso nemško jezo se vpirajo temu modremu predlogu Nemci iz Šlezije: Demel, Tiirk m Menger. Nobenega dokaza niso mogli navesti, iz katerega bi se razvidelo, da je zahteva Poljakov neopravi6ena. Podpirala sta pa Kubika Poljaka Ce6 in Sokolovski, Čehi Kurz in Slama, pa poljski socialdemokrat Dascinsky. Poslednji je povedal, da vsi nemški delavci v Šleziji podpirajo to zahtevo Poljakov in da mora sram biti vsacega Nemca, ki bi se temu upiral. Brez števila govornikov se je zglasilo k besedi za predlog in proti njemu, a ko je razgovor trpel že šest ur, se sprejme konec debate (razprave). Izvolila sta se glavna gogornika: za predlog Swiezy, profesor veroznanstva na gimnaziji v Tešinu — proti pa nek urednik Heeger, tudi iz Šlezije. Na vrsto sta prišla drugi dan 1. decembra. Swiezy je predsednik društva, ki pobira doneske za ono privatno gimnazijo, je torej zmožen, vse razmere razložiti, ki so silile Poljake, vstanoviti ta zavod. Govoril je prav primerno, da mu tudi nasprotniki niso mogli ugovarjati. Sevč: Heeger je nasprotoval. Nekateri govorniki: Javorski, Stojalovski so popravljali ugovore nasprotnikov. Da se sprejme predlog kot nujen, treba dve tretjini vseh navzoeih poslancev. Za predlog so glasovali Poljaki, Čehi, Slovenci in socialni demokrati; katol. stranka pa je — zbežala iz zbornice; predlog se ni sprejel. Sprava med avstrijskimi narodi. Ker so Čehi za6eli ovirati delovanje državnega zbora z dolgimi govori, so ponudili levičarji roko, naj se napravi mir in vpeljejo redne parlamentarske razprave. V ta namen se je sešlo zadnjega novembra 12 desni6arjev in 8 Ievi6arjev, ki so se razgovarjali o mogo6osti tacega mira. Razgovori se nadaljujejo 2. decembra. Ce zahtevajo Nemci, da se vdamo Slovani njihovemu »binkoštnemu programu«, se pa6 silno motijo. Po tem programu bi se med drugim moralo podu6evati po vseh šolah, ki spadajo pod graško deželno sodišče, izklju6no v nemSkem jeziku, bi se imele po Spodnjem Štajarskem vršiti vse obravnave v nemščini in bi se moralo uradovati pri okrajnih šolskih svetih samo v nemškem jeziku. Kdo se bo pogajal s takimi norci!? Da jih ni sram, kaj tacega zahtevati ob koncu 19. stoletja! Prora6un za 1. 1900. O državnem prora6unu }e govoril 1. dec. Schonererjanec dr. Fochler. Predrznil se je, zdaj, ko vlada vse stori, da zatira Slovane, da mora glasovati proti dovolitvi prora6una, ker vlada Nemce — zatira. Takšno zatiranje bi bilo Slovanom kaj prijetno. V ponedeljek je govoril ve6 ur v 6eškem in tudi nemškem jeziku Čeh Šileni ter poiasnjeval, kako krivi6no postopa vlada proti Gehom. V torek, 5. dec. govori proti vladi v enakem smislu Ceh Udržal. Mirovna pogajanja. Obštrukcija, katero so za6eli v zbornici Gehi z dolgimi govori, je vladi kakor tudi Ievi6arjem prav neprijetna. Radi bi se je znebili. V ta namen se je zbralo 12 voditeljev izmed desnice in 8 Ievi6arjev, ki skušajo najti pot, da se naredi mir med Cehi in Nemci. V te razgovore je posegel tudi zborni6ni dr. Fuchs sam ter predlagal: naj se izvoli jezikovni odsek 48 udov, ki ima v 6 tednih staviti zbornici primerne predloge. Ce se porazumljenje v odseku ne doseže, naj vlada saraa izda jezikovni zakon. Danes se pač ne more povedati, se-li sprejme ta Fuchsov predlog. Nasprotujejo mu ne le Ievi6arski Nemci, temve6 tudi — vsaj nekateri — Poljaki. Poljakom nlkakor ne gre k srcu ta misel, da bi pripoznali Rusinom iste pvavice v Galiciji, kakoršne vživajo sami. Slovenci tudi ne moremo samo s tem biti zadovoljni, da le Čehi dobijo svoje narodne pravice; obenem se moraio podeliti tudi nam; sicer bomo na nje 6akali morebiti celo bodo6e stoletje. »Slovanski krš6. narodni zvezi« je torej predlog dr. Fuchsa prav po volji. Nadaljevanjerazgovora 0 drž. pror a 6 u n a. Ko je Udržal nehal govoriti, predlaga levica sklep debate. Za predlog so glasovali Ievi6arji in — katoliška ljudska stranka. Z desnico pa socijalni demokrati. Desnica ie bila v ve6ini 104 proti 95 glasovom. Preden so se glasovi šteli, so Čehi ropotali, da so pokazali, kaj nameravajo, 6e se njim vzame beseda. Ko se je predlog za sklep razgovora zavrgel, se je ropot takoj spremenil v živahno ploskanje.