-----    128    -----
Zgodovinska črtica.
Odkod klic „hurrah".
V časniku „Gr." se bere sledeče: Pri narodnem preseljevanji v starodavnih časih so Germani (Nemci) kričali „hara"; brž ko ne je v vzhodnih deželah v boji s Slovani, Huni in Avari klic „hara" se premenil v „warau; po križanskih vojskah sta se v vojski nemških konjikov med druzimi klici slišala klica „hara jo" in „warra wei". Iz „hara" izvirajo lovski klici „hala", „halo" in „hali". Trume prostih vojakov (Lanzknechte) so kričale „herra her". V 301etni vojski so nemški zastavniki vpili „hoscha". V začetku našega stoletja je klic „hurrah"  iz ruske  armade  se  med prusko za-
-----    129   -----
plodil, in zdaj so Nemci spet svoj starodavni vojni klic sprejeli, kterega so si Rusi od Germanov izposodili. Opomniti je, da se je klic „hurrah" tudi v 71etni vojski mnogokrat čul in sicer v krdelih cesarskih slovanskega rodu; kričali so „hurraj", to je „v raj" (paradiž); ta klic se menda bolje vjema z ruskim „hurrah" kakor s starogermanskim „harra".