UREDNIŠTVO IN	UPRAVA:
34100 Trst, ulica Ghega 8/1, telefon 80824 , 34170 Gorica, piazza Vittoria 48/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 1 1 / 8 4 6 4 Poitnina plačana v gotovini
N
I
K
NAROČNINA: četrtletna lir 1.250 - polletna lir 2.500 - letna 5.000 :: Za inozemstvo: letna naročnina lir 6 000 - Oglasi po dogovoru -Sped. in abb. post. I. gr. 70%.
SETTIMANALE
ŠT. 1052
TRST, ČETRTEK 18. SEPTEMBRA 1975, GORICA
LET. XXIV.
Pred seminarjem v Ovčji vesi
Prihodnjo soboto se bo začel v Ovčji vesi dvodnevni seminar Slovenske skupnosti, ki se ga bodo udeležili člani strankinih pokrajinskih svetov iz Trsta in Gorice kot tudi nekateri izvedenci na področju politike, kulture in družbenih ved. Namen seminarja, ki je izrazito študijske narave, je globlje proučiti stanje znotraj Slovenske skupnosti, preveriti veljavnost in aktualnost njenih temeljnih programskih načel ter začrtati nove smernice za nadaljnje politično delovanje.
Nujnost in koristnost seminarja sta na dlani. Že nekaj let je namreč opaziti v vrstah Slovenske skupnosti upadanje nekdanjega elana, kar najbrž ni posledica le u-trujenosti. Vtis imamo, kot da je Slovenska skupnost zgubila tesnejši stik s slovenskimi množicami, zlasti z nekaterimi njenimi plastmi. Pereč je zlasti problem stikov z mladino, tudi in predvsem s študirajočo mladino. Mladi so že po naravi bojeviti in neučakani ter že nekako kon-stitucionalno v sporu z dejanskostjo, ki jih obdaja. Ne morejo razumeti taktiziranja in kompromisarstva ter zahtevajo in pričakujejo od svoje politične organizacije več odločnosti in poguma, skratka več bojevitosti. V tem pogledu prav gotovo ne morejo biti zadovoljni s stanjem v Slovenski skupnosti, in sicer tudi zato ne, ker ga ne P°znajo natančno, saj jim je morda bolj znan kliše, ki ga o Slovenski skupnosti prinaša italijanski tisk in nasprotna ustna in pismena propaganda. Zato čaka Slovensko skupnost, zlasti na tem področju, še veliko dela.
Slovenska skupnost pa mora, po našem, poleg tega in drugih podobnih problemov ponovno pretresti glavni smisel in prvenstveni razlog svojega obstoja, ki obstajata
v	nenehni skrbi in trajnemu prizadevanju za obstoj ter vsestransko nadaljnjo rast slovenske narodne manjšine v Italiji. Moti se namreč tisti, ki misli — in takih ni malo med nami — da bo korenita družbena sprememba v državi avtomatično rešila tudi slovenske manjšinske probleme in nas odvezala od nadaljnjih prizadevanj ter bojev za uveljavljanje naših najosnovnejših pravic. Ne da bi podcenjevali ali o-malovaževali morebitne, tudi nujno potrebne družbene spremembe, ruas zlasti novejša zgodovina uči, da so obstajale in še obstajajo hude težave, kar zadeva pravilne in pravične odnose med Slovenci in Italijani tudi v taki stranki, kot je KPI, kar je med drugim prišlo do izraza na zadnjem strankinem kongresu v Trstu.
(dalje na 3. strani)
ITALIJI MANJKA SAMO VLADA
Mnogo se govori in piše o politični in gospodarski krizi, v katero je zašla Italija, toda bistvo vse krize je v tem, da Italiji manjka prava vlada. Že ob nastopu Mo-rove vlade smo opozorili na njeno šibkost; Moro ni osebnost, ki bi imel kake posebne odlike in sposobnosti za reševanje velikih problemov v času krize. Njegova moč, če se lahko tako reče, je v tem, da zna posredovati: t.j. da ima poseben dar prepričevanja sprtih strank, da še obsedijo za mizo, namesto da bi vstale in šle narazen ali pa si skočile v lase. Tudi to je dragocena lastnost v času hudih prepirov in sporov. Toda to ni vladanje in s tem, da se še naprej debatira za mizo o težkih problemih, še nikakor ni rečeno, da se jih tudi rešuje. Govorjenje in diskutiranje je eno, reševanje problemov pa drugo. Trenutno je položaj tak, da se v vladi in zunaj nje veliko diskutira, pa malo ali nič naredi.
Mogoče bo kdo dejal, da je to dokaz demokracije. Toda dejansko je bolj dokaz demagogije, ali bolje rečeno, neodločnosti, ki bi rada naredila vtis, kot da nekaj dela in kot da je vsa vneta za reševanje krize oziroma za to, »da popelje Italijo iz dolgega tunela krize«, kot se danes temu pra-
vi	z najnovejšo modno politično frazo.
Človek bi pričakoval, da je v današnjih razmerah v Italiji, spričo politične in gospodarske krize, prvo in najbolj nujno odločno dejanje oziroma dejanja. Potrebno bi bilo dati novega zagona gospodarstvu, predvsem z raznimi nujnimi ukrepi, ki bi vrnili zaupanje in podjetnost tistim gospodarskim panogam, ki so najbolj v krizi, kot npr. gradbeništvo. Potrebno bi bilo zasnovati in začeti čimprej uresničevati obsežen program ljudskih stanovanj. Zvišati bi bilo treba produktivnost dela, spodbuditi potrošnjo in napraviti red v bančništvu, ki se je spremenilo v oderuško podjetnost. Z jasnimi in odločnimi predpisi, nadzorstvom in sankcijami bi bilo treba razgibati sito in leno birokracijo v državnih in poldržav-nih ustanovah, da bi hitreje, to se pravi sproti reševala vse zadeve, ne pa jih zavlačevala mesece in leta. Medtem ko so bari v bližini velikih državnih podjetij vedno polni njihovih nameščencev, morajo ljudje čakati pred okenci, za katerimi ne najdejo vsaj v 60 odstotkih primerov nikogar. Treba bi bilo napraviti konec neprestanim in nesmiselnim stavkam, bodisi da se konkretizira z zakonom ustavno načelo, da je treba »urediti pravico do stavke«,
ali da se v vseh možnih primerih ugodi delavskim in nameščenskim zahtevam, če so upravičene.
Pri tem bi bilo treba pritegniti tudi po zakonodajni poti delavce in nameščence k soupravljanju in s tem k soodgovornosti pri gospodarskem upravljanju podjetij, tako da se bodo lahko sami prepričali, kako podjetje deluje, koliko ima dobička in koliko lahko daje za plače, ne pa da se bodo večno vdajali mitu, da ima podjetnik neomejene možnosti dobička in da so njegovi nameščenci vedno zatirani in ogoljufani za velik del plačila za svoje delo, na čemer temelji frazeologija o »padronih« in »mezdnih sužnjih«. To velja danes le še za tiste, ki niso organizirani v sindikatih, ne zato, ker bi sami hoteli, ampak zato, ker jih sindikati nočejo, ker se jim dozdevno ne splača več, da bi se ukvarjali z »majhnimi zadevami«. Njihova strategija je preračunana na mase in s tem na politični pritisk.
Treba bi bilo zagotoviti dosledno zakonitost poslovanja vseh ustanov, državnih in drugih, v resnici pa vlada v tem pogledu, tudi po krivdi samovoljne birokracije, pravi kaos. Mnogi državljani morajo s tožbami izterjati od države svojo pravico, kar jim jemlje čas in denar. Ljudi se polašča nezaupanje, ko vidijo, da lahko javne, državne in poldržavne ustanove očitno leta in leta kršijo zakone, ne da bi jim kdo kaj mogel, medtem ko je zasebnik ali zasebno podjetje za isti prekršek strogo kaznovan. In lahko bi še naštevali.
Toda namesto da bi vlada spričo vsega tega zagrabila za delo in postala motor, ki bi pognal vsa stoječa ali prepočasi se vrteča kolesa državnega stroja in gospodarskega ustroja, se obotavlja, diskutira, prosi, svari, izreka temne napovedi, se dobrika opoziciji, ki ne misli na drugo kot na oblast, naj bo vendar prizanesljiva in dobrohotna in naj ji pomaga iz zadreg. (Glej Morov govor v Bariju!) Komunistom mora iti na smeh... Namesto da bi vlada vladala, se obupno ozira okrog in išče rešilne roke. Medtem pa se vlada in odloča povsod, samo ne tam, kjer bi se moralo. Vse oči so uprte v vodstvo strank, krščan-sko-demokratske, socialistične in komunistične, kaj bodo storila, kakor da imajo ona pravico in oblast, da odločajo o tistem, kar bi morala storiti vlada. Odločajo vodstva sindikatov, ki so med velikim šmarnom spravila državo skoraj v kaos in gro-(dalje z 2. strani)
RADIO TRST A
:: NEDELJA, 21. septembra, ob: 8.00 Koledar.
8.05 Slovenski motivi. 8.30 Kmetijska oddaja.
9.00 Sv. maša. 9.45 F. Busoni: Sonata št. 2 v e molu za violino in klavir, op. 36. 10.15 Poslušali boste. 11.15 Mladinski oder: »Modra kapica«. Napisala Alma Meille Cailvino, prevedla Desa Kraševec. Režija: Lojzka Lombar.
12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas.
12.30 Glasbena skrinja. 13.30 - 15.45 Glasba po željah. 14.30 Nedeljski vestnik. 15.45 »Matura«. Igra, napisal Ladislav Fodor, prevedla Nada Konjedic. RO. Režija: Jože Peterlin. 17.45 Hiti na 45 obratov. 18.00 Šport in glasba. 19.00 Folk iz vseh dežel. 19.30 Zvoki in ritmi. 20.00 Šport.
20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika, prazniki iin obletnice, slovenske viže in popevke.
22.00 Nedelja v športu. 22.10 Sodobna glasba. Igor Štuhec: C Tion. Ansambel »Slavko Osterc« iz Ljubljane vodi Ivo Petrič. 22.35 Pesmi za vse okuse.
:: PONEDELJEK, 22. septembra, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Opoldne z vami. 13.30 Glasba po šeljah. 14.30 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušav-ce. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve.
18.30 Baletna glasba. 19.10 Odvetnik za vsa: kogar. 19.20 Jazz glasba. 20.00 Športna tribuna. 20.35 Slovenski razgledi: Literarni sprehodi po naših krajih - Klarinetist Igor Karlin, pianist Aci Bertoncelj. Aleksej Butakov: Suita; Bohuslav Martinu: Sonatina - Trst in okolica v zgodovini Matija Sila - Slovenski ansambli in zbori. 22.15 Glasba v noč.
: :	TOREK, 23. septembra, ob: 7.00 Koledar.
7.05 Jutranja glasba. 11.30 Pratika, prazniki in obletnice, slovenske viže in popevke. 12.50 Klavirska medigra. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Kvartet »Amadeus«. 19.10 Slovenski biografski roman. (Martin Jevnikar). 19.30 Za najmlajše: »Blejsko jezero«. Napisal Franc Jeza. RO Režija: Stana Kopitar. 20.00 Šport. 20.35 G. Verdi: Moč 'usode, opera. 21.55 Nežno in tiho.
: :	SREDA, 24. septembra, ob: 7.00 Koledar.
7 05 Jutranja glasba. 11.35 Opoldne z vami. 13 30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslu-šavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Soprsmistka Glo-ria Paulizza, pianist Enndo Silvestri. 18.45 Jazz ansambel Maria Schiana. 19.10 Avtor in knjiga. 19.30 Zbori in folklora. 20.00 Šport. 20.35 Simfonični koncert. Vodi Anton Nanut. Sodelujeta harfistka Ruda Kosi in basist Ivan Sancin. Slavko Osterc: Religioso iz Suite za orkester; Zvonimir Oiglič: Conoertino za harfo in gcdalni orkester; Josip Michl - ork. Krvino Cipci: Pevcu; Fran Serafin Vilhar - ork. Kruno Cipci: Mornar; Slovenski komorni orkester. 21.40 Motivi iz filmov in glasbenih kori ^ČETRTEK, 25. septembra, ob: 7.00 Koledar.
7.05 Jutranja glasba. 11.35 Slovenski razgledi.
13.30 Glasba po željah. 17.00 Za naše poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 V ljudskem tonu. 19.10 Človeško telo in njegove obrambne sposobnosti (Giovanni Marcozzi). 19.25 Za najmlajše: pravljice, pesmi in glasba. 20.00 Šport.
• • PETEK 26 septembra, ob: 7.00 Koledar. 705 Jutranja glasba. 11.35 Opoldne z vami. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Simfonične skladbe. 18.55 Vokalni ansambel »The Flatters«. 19.10 Na počitnice. 19.20 Jazz glasba. 20.00 Šport. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Vokalno instrumentalni koncert Vodi Rado Simoniti. Sodelujejo sopranistka Zlata Ognjanovič, mezzosopranistki Božena Glavak in Milka Evtimova, tenorista Simeon Gugulovski in Juri Reja, baritonist Stane Koritnik in basist Ivan Sancin. Orkester ljubljanske Opere. 22.10 V plesnem koraku.
: : SOBOTA, 27. septembra, ob: 7.00 Koledar. 7 05 Jutranja glasba. 11.35 Poslušajmo spet. 13.30 15.45 Glasba po žielljah. 15.45 Avtoradio 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Tržaški baročni ansambel: flavtist Miloš Pahor, oboiist Giovanni Sperandio, violončelist Nereo Gašperini, klavičembalistka Dina Slama. 18.50 Glasbena zlepljenka. 19.10 Spomini in pričevanja. 19.30 Pevska revija. 20.00 Šport. 20.35 Teden v Italiji 20.50 »Tončetove dogodivščine« Radijska igra, napisala Marija Petaros. RO. Režija: Jože Peterlin. 21.30 Vaše popevke. 22.30 Orkester tedna: Paul Mauriat.
Italiji manjka samo vlada
(Nadaljevanje z 1. strani) zij>o te dni to spet storiti; odločajo organizacije podjetnikov, velike banke, sodišča, policija, davkarije, veleindustrije, vsakovrstni samovoljni monopoli in organizacije. Oblast je razdrobljena na tisoč deležev in vsak skuša svojega še povečati na škodo drugih in celote. Ni slučaj, da se je pojavil izraz »fevdalizacija oblasti«: vse to namreč spominja na srednjeveški »fevdalni sistem delitve oblasti. Toda to povzroča kaos, razmere postajajo nevzdržne, kriminal najde v njih idealne pogoje za svojo ogabno dejavnost in ni čudno, če se širijo kot kuga najostudnejše oblike hudodelstva, kot npr. ugrabitve in ubijanje u-grabljenih, bančni ropi s talci in uboji itd.
Italijo lahko potegne iz takega stanja samo odločna in sposobna vlada, ki se bo zavedala, kaj je njena naloga in dolžnost. Vlada, ki bo dosledno spoštovala demokracijo, a ji tudi pri drugih pripomogla do zmage s tem, da bo napravila konec uradnim in neuradnim samovoljnostim in očitnemu kršenju zakonov; ki si bo upala
krepko poseči v gospodarsko in socialno dogajanje s premišljenimi in smiselnimi ter dovolj širokopoteznimi posegi; vlada, ki se ne bo držala na oblasti samo s sposobnostjo »posredovanja« in pregovarjanja svojega predsednika ali s tem, da baje drugačno politično ravnovesje ni mogoče, ali zaradi računov med raznimi skupinami. Taka vlada bo vrnila Italiji zaupanje v demokracijo in demokratične stranke in se ji ne bo treba bati iti na volitve.
Nastala je še ena nova država, Papuanija na Novi Gvineji, ki jo je doslej upravljala Avstralija. Nova država ima okrog 460.000 kv. km. in približno 2,500.000 prebivalcev. Večinoma so še pogani.
Španski diktator Franco se krvavo poslavlja, kot je krvavo tudi prišel. V ječah čaka na izvršitev smrtne obsodbe pet mladih Baskov, zdaj pa zahteva vojaški tožilec smrtno obsodbo še za pet drugih. Med njimi sta dve dekleti.
SKOZI DALJNOGLED |
KDO MORA IMETI DROBIŽ
Mnogi tržaški trgovci in baristi nočejo postreči gostu, ki hoče plačati z bankov-sem namesto z drobižem. Navadno ga tudi precej neprijazno odpravijo. Menimo, da bi se morali za to pozanimati policijski in sodni organi. Italijanski bankovci so zakonito plačilno sredstvo in kdor plača z njimi, so mu v trgovinah in barih dolžni postreči, drugače storijo dejansko kaznivo dejanje. Zato je njihova stvar, da si preskrbijo drobiž ali znamke ali telefonske kovance za menjavo, predvsem pa da terjajo drobiž od bank, ne pa od gostov. To opombo naslovljamo tudi na omenjene organe.
ZAKAJ NE BI POSKUSILI TUDI PRI NJIH?
Televizija Ljubljana je oddajala obisk predsednika Tita v veliki ljubljanski tovarni Litostroj, pri čemer smo se lahko tudi pri nas prepričali, kako vneto so njeni ravnatelji, inženirji in drugi, ki so mu razlagali, kako deluje, »mlatili« nekako srbohrvaščino in seveda štokavščino, medtem ko je predsednik Tito doma s kajkav-skega področja severnozahodno od Zagreba, kjer se ljudje sicer čutijo po narodnosti Hrvate, vendar govorijo kajkavsko narečje, ki je — gledano z jezikoslovnega narečja — eno izmed narečij slovenskega jezika. Tako bi mu bila slovenščina gotovo bolj razumljiva kot ljubljanska štokavšči-na, neglede na to, da je slovenščina po ustavi in vseh mogočih zakonih eden izmed državnih in enakopravnih jezikov v Jugoslaviji in uradni jezik v republiki Sloveniji. Mogoče bi dr. Dolhar in drugi izvoljeni predstavniki Slovencev na Tržaškem in Goriškem, ki se toliko trudijo, da bi priborili slovenščini veljavo in ugled v tukajšnjih izvoljenih telesih in v javnem življenju, dobro storili, če bi naslovili kak poziv v tem smislu tudi na vodstvo »Litostroja« in morda še kakega drugega »stroja« v Ljubljani. Vsekakor pa se odslej ne bodo
več čudili, če jim bo kak nasprotnik slovenščine v tržaškem občinskem svetu zabrusil, naj se rajši pulijo za enakopravnost slovenščine v Ljubljani kot v Trstu.
SLOVENIJA DEŽELA ALI REPUBLIKA?
Naše in tukajšnje italijansko časopisje nam skoro vsak dan postreže z novicami o kakem »srečanju« ali sodelovanju med deželami Furlanijo - Julijsko krajino, Slovenijo in Koroško. Najnovejša teh vesti naznanja neko športno srečanje na Koroškem. Nič nimamo proti sodelovanju in srečanju med obmejnimi deželami, vendar se nam zdi, da Slovenija ne spada v to družbo. Slovenija je po svoji in jugoslovanski ustavi država slovenskega naroda, medtem ko sta Furlanija - Julijska krajina in Koroška samo avtonomni obmejni deželi sosednih držav. Slovenija je torej državno pravno veliko več kot dve deželi in pomeni zato zanjo pravno in politično degradacijo, če se jo postavlja na isto raven z dvema takima deželama, ki nimata nobenega atributa državnosti. Predvsem pa je to ponižanje za slovenski narod, ki se v osvobodilni vojni gotovo ni boril za to, da bo dobil »deželo« a la Koroška ali Julijska krajina, ampak za svojo državo-republiko, katero tudi priznava v SR Sloveniji. Menimo, da bi spadala v družbo Furlanije -Julijske krajine in Koroške ena izmed tradicionalnih slovenskih dežel, kot Primorska ali Kranjska ali magari obe skupaj, za kar bi bilo treba najti nek upravni okvir, nikakor pa ne vsa Slovenija, saj drugače se bodo tudi sosedje navadili videti v SR Sloveniji ne slovensko državo, ampak zgolj neko avtonomno upravno enoto jugoslovanske države, pri čemer jim bo ostala skrita ali zabrisana njena federativna ureditev. Na to bi moral misliti tudi slovenski tisk, ko se navdušuje za »trikotnik« Furlanija - Julijska krajina, Slovenija in Koroška.
Slovenska skupnost za uporabo slovenščine
PISMO DEŽELNEGA SVETOVALCA ŠTOKE
Trst, 15.8.1975
Spošt. gospod
ARNALDO PITTON1
Predsednik deželnega sveta
Furlanije - Julijske krajine
Trg Oberdan, 8
Trst
Spoštovani gospod predsednik!
Deželni svet Furlanije - Julijske krajine je 21. maja 1974 razpravljal o spremembah notranjega pravilnika. Na tej seji bi moral deželni svet razpravljati tudi o popravkih k členoma 56 ter 103 pravilnika, ki sem ju predložil 20. maja istega leta.
Kot vam je znano, se omenjena spre-minjevalna predloga nanašata na pravico uporabe s strani deželnih svetovalcev slovenskega jezika v deželnih komisijah in v svetu samem. Svoja dva spreminjevalna predloga sem utemeljeval ne samo s predpisom čl. 3 deželnega sveta, ampak tudi s členi, ki zagotavljajo iste pravice nemški manjšini v deželi Tridentinsko - Gornje Poadižje ter francoski manjšini v deželi Doline Aosta.
Znano je, da so se skoro vse stranke, ki so zastopane v deželnem svetu, v eni ali drugi obliki izrazile za pravico uporabe slovenskega jezika v izvoljenih organih s strani slovenskih svetovalcev. Ta pravica je med drugim zajamčena tudi v republiški ustavi.
Dne 7. februarja letos sem Vas, gospod predsednik, v posebnem pismu naprosil, da v svojstvu tako predsednika deželnega sveta kakor tudi predsednika odbora za pravilnik skličete najprej odbor za notranji pravilnik, nato pa deželni svet, ki naj razpravljata in konkretno odločata o pravici uporabe slovenskega jezika v okviru deželnega sveta.
14. februarja letos ste odgovorili na o-nienjeno moje pismo in zagotovili, da se bo čimprej sestal odbor za pravilnik, da ponovno prouči predloge o popravkih čl. 58 in 103 notranjega pravilnika ki bi tako o-mogočili, po Vaših besedah, rabo slovenščine v deželnem svetu.
Ker je od takrat minilo že skoraj sedem mesecev in ker mi ni znano, da bi se medtem sestal odbor za notranji pravilnik in razpravljal o tem problemu, Vas ponovno naprošam, da čimprej skličete ta 'odbor, nato pa deželni svet, da se tako dokončno zagotovi pravica uporabe materinega jezika deželnim svetovalcem slovenskega jezika v okviru deželnega sveta.
V	prepričanju, da boste napravili primerne korake za rešitev tega vprašanja,
Vam izražam svoje spoštovanje in prisrčne pozdrave,
Dr. Drago Štoka Deželni svetovalec Slovenske skupnosti
PISMO OBČINSKEGA ODBORNIKA DR DOLHARJA
Trst, 15.IX.1975 Spoštovani gospod župan, inž. Marcello Spaccini!
Ob skorajšnjem pričetku dela tržaškega občinskega sveta, bi Vas rad spomnil, da sem lansko leto ob tej priložnosti zahteval uporabo materinščine v sejni dvorani. Tedaj ste Vi, gospod župan, v tej zvezi vprašali za mnenje predsedstvo vlade v
Rimu. Kasneje smo osebno o isti zadevi izročili pismeni memorandum v roke podtajnika pri predsedstvu vlade, poslanca Sa-lizzonija. Končno sem o tej zadevi zainteresiral vse tržaške poslance strank ustavnega loka. Toda doslej ni bilo še nobenega odgovora na mojo zahtevo, ki smatram, da je postala tudi Vaša. Hvaležen Vam bom, če mi boste sporočili kakšne korake ste v zvezi s tem vprašanjem storili pri predsedstvu vlade v Rimu. Končno bi Vas, gospod župan, rad opozoril, da je vprašanje rabe materinščine slovenskih izvoljenih predstavnikov v upravnih svetih za stranko, ki jo imam čast zastopati v tržaškem občinskem svetu, bistvenega pomena. Zato bo moj odnos do občinske uprave, ki jo vi, gospod župan, vodite v tesni medsebojni zvezi z rešitvijo tega vprašanja.
Pričakujem Vaš odgovor in Vas prav prisrčno pozdravljam.
Rafko Dolhar
Bacil iz Arafatovega brloga
Nainovejše dejanje palestinskih tero-stov v Madridu je spet dramatično opozorilo na nevarnost, ki gnezdi na Bližnjem vzhodu, ne toliko v splošni situaciji, kot se kaže pod soncem, kot pa v podtalnih silah, ki žde v temnih sencah. Odkrito situacijo se lahko nadzira, kar delata predvsem obe največji sili, Združene države in Sovjetska zveza. Nobena nima zdaj, kot dokazujejo dogodki, interesa, da bi netila spor in hujskala k vojni. Težje pa je ohraniti nadzor nad skritimi, podtalnimi silami, ki bi hotele prevrniti težavno ravnovesje, ki ga ustvarja in podpira diplomacija. Glavna teti sil je teroristična organizacija, ki jo vodi prosluli Arafat.
Sklicuje se na to, da je njegova organizacija »osvobodilna«, toda dejansko je čisto teroristična. Njeni pripadniki se nikakor ne spuščajo v kako gverilsko vojskovanje z izraelsko vojsko, čeprav je o-zemlje v Izraelu — polno skalovja, kotanj in votlin — zelo primerno za to, ampak so specializirani za tipične teroristične akcije: za vdore v kibuce, za ubijanje neoboroženih družin v njihovih lastnih hišah in jemanje talcev ter za take vrste atentate, kot so jih napravili na atenskem letališču in še marsikje drugje, z desetinami smrtnih žrtev, ki niso imele nobene zveze z izraelsko-arabskim sporom.
Arafatovo gibanje dejansko niti ni politično gibanje: ni stranka, ni program, ni politična ideja, je samo demagoško geslo in organizacija za opravljanje terorističnih dejanj. Pri tem pa je Arafat dovolj prefrigan, da se preveč ne izpostavi.
Pred seminarjem v Ovčji vesi
(Nadaljevanje s 1. strani)
Na koncu tega kratkega razmišljanja si dovoljujemo opozoriti tudi na problem odnosov med Slovensko skupnostjo in matično državo. Ti odnosi so bili sicer načelno že pred leti izoblikovani in tudi opredeljeni, vendar ne kaže pozabiti na skušnjave, ki so vselej prisotne, da pride do kakih odklonov, kot so nam v zadnjem času
pokazali nekateri dogodki, za katere sicer Slovenska skupnost nima neposredne niti posredne odgovornosti, ki pa so jih določeni politični nasprotniki izkoristili v svojem boju proti Slovenski skupnosti.
Če bodo na seminarju v Ovčji vesi tudi o tem spregovorili, bodo naši slovenski politični organizaciji in našemu ljudstvu na splošno le koristili.
Nobenega dvoma ni, da je on tisti, ki snuje in ukazuje atentate na vsem področju od Skandinavije do Bangkoka, kjer nastopajo arabski teroristi; on jih opremlja z orožjem in denarjem. Sami si tega ne bi mogli privoščiti, kajti taka potovanja z dolgimi tedni postopanja in vohunjenja za žrtvami, z bivanjem v hotelih ali posebej najetih stanovanjih, tihotapljenje orožja itd. so draga. Mladi Palestinci si jih ne bi mogli privoščiti. Tudi trenutke in terene za akcijo lahko določi le tisti, ki ima od-daleč pregled nad dogajanjem in dobro organizirano vohunsko omrežje. To pa je lahko le Arafat, ki razpolaga z velikimi denarnimi sredstvi, ki mu dotekajo iz blagajn raznih arabskih državnih poglavarjev in organizacij; z njimi lahko vzdržuje skupine sfanatiziranih mladih Palestincev in jih drži v odvisnosti od sebe, zahtevajoč od njih slepo pokorščino in zagotavljajoč jim imunost po dokončani akciji. Ves svet ve, da je tisto o palestinskem gverilskem sodišču, ki naj bi baje sodilo zločinske atentatorje, katere izročajo arabske države Arafatu, samo trik; takega sodišča ni in še nikoli ni bil noben terorist obsojen od sodnikov Arafatove organizacije.
Prevara in taktika so tudi dozdevne številne teroristične skupine, pod katerih imeni nastopajo teroristi. Pri vsaki akciji se pojavi kako novo ime, kaka nova organizacija, nakar spet utone v temo. Te organizacije so seveda fiktivne. V resnici Arafat na ta način odvrača od sebe odgovornost, da bi si ohranil pred mednarodno javnostjo in zlasti pred Združenimi narodi ugled politika in voditelja »čistega« osvobodilnega gibanja in se morda izognil odgovornosti za stra'hotne pomore. Vsi atentatorji so iz Arafatofe organizacije. če bi ne bilo tako, bi lahko bil že davno napravil konec tem zločinom, kakršnih niso počenjali pred vojno niti hitler-janci.
Sploh se je treba vprašati, kaj se skriva za vsem tem Arafatovim početjem. Če se držimo meril, ki jih je izoblikovala zgodovina zadnjih petdesetih let, se ni mogo-
(Dalje na 7. strani)
Razprava o programu nove uprave
Prejšnji petek se je končala razprava o programski izjavi nove devinsko-nabre-žinske uprave, ki, kot znano, razpolaga le z devetimi glasovi od skupnih 20 svetovalcev (7 KPI in 2 PSI).
Programska izjava, ki jo je ob svoji izvolitvi podal župan poslanec Škerk, je zelo splošna in nam ne pove nič novega, saj so problemi vedno isti za katerokoli upravo, težko pa jih je rešiti, če ni finančnega kritja. V izjavi pa je tudi nekaj demagogije, saj se veliko govori o novem načinu upravljanja in o odprtosti, kar pa se je izkazalo, da vsaj za sedaj ne drži.
V	razpravo, ki se je zavlekla na dve seji, so posegli predstavniki vseh strank. KD je najprej z bivšim podžupanom Co-lombanom zelo kritično ocenila program in zlasti očitala »večini«, da omalovažuje vse že pričeto delo prejšnje uprave. Nato sta govorila še Beltramini in Medelin, ki sta se dotaknila dveh specifičnih problemov: mladine in športa ter sindikatov. Končno je načelnih svetovalske skupine dr. Pase podal politično oceno programa, ki ne more biti pozitivna, in pozval socialiste, naj ohranijo od komunistov enako avtonomijo, kot so jo imeli do K D.
Za PSI je govoril Colja, ki je ponovno izrazil željo, da bi prišlo čimprej do razširitve sedanje koalicije in ki se je obvezal, da si bodo socialisti prizadevali v okviru uprave, da ne bo nihče diskriminiran. Socialdemokrat Zanevra je izjavil, da bo njegova stranka sodila upravo po dejanjih in da se bo pri glasovanjih ravnal od primera do primera.
Za Slovensko Skupnost sta se oglasila oba predstavnika. Brezigar je na prvi seji kritično ocenil nekatere točke programa, kateremu je očital površnost. Govori se o protifašističnemu odboru, je dejal, pozablja pa se, da ta odbor že obstaja in da je po dogovoru predsednik tega odbora sam župan. Govori se o iskanju novih finančnih sredstev, ne da bi se nakazal način, kako priti do tega. Omenja se boljše izkoriščanje uslužbencev, pozablja pa se, da je najprej treba urediti njihov pravni in ekonomski položaj. Dotaknil se je tudi problema Avtonomne turistične ustanove v Ses-ljanu, ki v programu ni omenjena in s katero doslej nismo bili zadovoljni. Izrazil je željo Slovenske skupnosti, da bi nova uprava dosegla bolj demokratično vodenje
te ustanove. Končno je predlagal, naj se ustanovi enoten odbor, ki naj preuči problem decentralizacije in ki naj skliče vaške sestanke, kjer bo o tem javna debata. Ta predlog je bil sprejet v nasprotju s tem, kar je prej predlagal župan posl. Škerk, ki je mislil na javnih sestankih po vaseh razlagati program nove uprave.
Končno je Terčon obžaloval, da niso načelniki demokratičnih strank, ki so zastopane v občinskem svetu, obveščeni o pobudah uprave ter člasti o delovanju odbora, kot je bilo to prej v navadi. Naglasil je, da je Slovenska skupnost za decentralizacijo, saj je bila to ena glavnih točk njenega programa, da pa odločno odklanja način upravljanja preko javnih skupščin. Občinski svet, je dejal, mora poslušati mnenje prebivalstva, nato pa mora samostojno odločati. Govornik je v skladu s programom pozval vse stranke, ki imajo svoje zastopnike v parlamentu, da se končno doseže razprava o zakonskem osnutku za zaščito Slovencev, tako da bomo enkrat na jasnem, katera stranka je resnično za razvoj manjšine, katera pa je proti. Vsiljuje se nam nemreč mnenje, da smo le predvolilni instrument vseh vsedržavnih strank! Terčon je pozval upravo, da čimprej podpiše pogodbo z že določenim projektantom za nabrežinski kulturni dom, za katerega že obstajajo finančna sredstva, ter da se čimprej odkupi poslopje INAM v Nabrežini v skladu z že starim sklepom občinskega sveta. Občinska uprava bi morala načeti problem jusarskih zemljišč v Med-jivasi.
Končno je svetovalec Terčon predlagal
V	nadaljevanju razgovorov z vodstvi strank ustavnega loka v Trstu se je delegaciji SSG v ponedeljek, 15. t.m., sestala s Krščansko demokracijo in socialdemokrati.
Na sedežu KD v palači Diana je zastopstvo izvršnega odbora SSG tajniku stranke in drugim članom vodstva prikazalo ne-vzdržnost trenutnega položaja ustanove, čigar obstoj je prav ob tridesetletnici njenega neprekinjenega delovanja ogrožen. Ob ugotovitvi, da bo edino posebni zakon definitivno uredil vprašanje SSG in ga iz-
resolucijo v podporo SSG, ki je bila soglasno sprejeta (na seji je bil odsoten neo-fašist).
eupan posl. Škerk je prosil, da bi se seja prekinila, da bi sam lahko proučil razne predloge, se dokumentiral in prihodnjič temeljito odgovoril na vse posege. Pred koncem je zaprosil za besedo odbornik in tajnik KPI prof. Depangher, ki je zlasti kritično ocenil izvajanja KD, ki pa je skušal upoštevati le tisti del posegov Slovenske skupnosti, ki so mu bili pogodu. Očitno je, da se je odnos KPI (vsaj njegovega tajnika begunca Depangherja) do Slovenske skupnosti spremenil, saj se zaveda, da ta koalicija ne more absolutno sama upravljati več kot še nekaj mesecev. Na drugi strani pa se mora Slovenska skupnost še izjasniti o bodočem za-dažanju do strank ustavnega loka.
A. T.
RESOLUCIJA V PODPORO SSG Na predlog svetovalca Slovenske skupnosti Antka Terčona je devinsko-nabrežin-ski občinski svet dne 12. t.m. odobril naslednjo resolucijo:
Občinski svet občine Devin-Nabrežina, zbran na redni seji dne 12.9.1975 glede na brezupen finančni kot pravni položaj SSG, ZAHTEVA od pristojnih državnih organov, da se čimprej napravi vse, da doseže SSG stalež stalnosti.
Obenem poziva vse stranke ustavnega loka, zlasti tiste, ki imajo svoje predstavnike v parlamentu, da se z vsemi svojimi močmi zavzameijo za dokončno ureditev tega nemogočega stanja, ki škodi vsej slovenski skupnosti in obuboža kulturno bogastvo vsega prebivalstva Furlanije - Julijske krajine.
vlekel iz začaranega kroga sedanje brez-izglednosti, je prišlo tudi do izraza vprašanje kako omogočiti delovanje ustanove do sprejetja zakona v rimskem parlamentu. Tajnik KD je izrazil svojo veliko zaskrbljenost v zvezi z zagotovitvijo potrebnih premostitvenih kreditov, obenem pa je tudi obljubil, da bo njegova stranka zastavila vse svoje moči za premostitev težav, ki ogrožajo obstoj in nadaljnje delovanje SSG.
Vodstvo socialdemokratske stranke, seznanjeno s pobudo o posebnem zakonu, je delegaciji SSG dalo zagotovilo, da bo tudi (Dalje na 8. strani)
SLIKARSKI EX-TEMPORE KASTE
Opozarjamo na slikarski ex-tempore, ki ga bo priredil krožek absolventov Slovenske trgovske akademije v Trstu — KASTA
—	v nedeljo, 21. t.m. v Gropadi v osnovni šoli »Karel Destovnik - Kajuh«. K sodelovanju vabi vse slikarje iz naše dežele. Mladina do 15. leta bo uvrščena v posebno kategorijo. Mere platen: največ 120 cm, a površina platen ne sme presegati enega kvadratnega metra. Dovoljeni sta dve platni, a izroči se le eno. Žigosanje platen bo v nedeljo od 7.30 do 13.30, dela pa bo treba izročiti — nepodpisana — do 15. ure. Najboljša bodo nagrajena in vsa dobra tudi razstavljena.
Od obrtniških izkušenj v trgovinsko dejavnost	POSEBNI POPUSTI!!! OBIŠČITE NAS!!!
• Serijsko pohištvo	
• Pohištvo po meri	
• Preureditve TT—T*	TRST
Anton Koršič	Prodajalna: ul. S. Cilino, 38 telefon 54390
Oprema za terase in vrtove	Dom in delavnica: ul. Damiano Chiesa, 91 telefon 725757
Stiki Stalnega slovenskega gledališča
Spomenik	padlim	b
S TRŽAŠKEGA
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
RAZPISUJE
ABONMA
REPERTOAR:
V	ABONMAJU:
Anton Leskovec: DVA BREGOVA - Drama (iz življenja beračev) v treh dejanjih Maksim Gorki: BARBARI - Drama v štorih dejanjih - prvič v slovenščini Josip Tavčar: IGORJU UGAJA BACH - Igra v dveh delih - krstna uprizoritev Frank Wedekind: POMLADNO PREBUJENJE-Drama v treh dejanjih - prvič v slovenščini
Georges Feydeau: CHAMPIGNOL ALI VOJAK PO SILI - Voudeville v treh dejanjih -prvič v slovenščini Andrej Hieng: IZGUBLJENI SIN - Melodrama v štorih slikah - Slovenska novost - Gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega -----------GLASBENA	KOMEDIJA	-	Gostovanje gledališča »Komedija« iz Zagreba
IZVEN ABONMAJA:
Aldo Nicolaj: STARA GARDA - Tragikomedija v dveh delih - prvič v slovenščini Franz Krdetz: PARJENJE - Drama v slikah iz sodobnega življenja - prvič v slovenščini -Mali oder
Ivan Cankar: PODOBE IZ SANJ IN ŽIVLJENJA - Dramski kolaž - prvič na gledališkem odru
Pavel Golia: SRCE IGRAČK - Mladinska predstava.
OSTALA GOSTOVANJA:
JUGOSLOVANSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE -Beograd
DRAMA SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA - Ljubljana DRAMA SLOVENSKEGA NARODNEGO GLEDALIŠČA - Maribor , SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE - Celje PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE - Nova Gorica
mladinsko gledališče - Ljubljana LUTKOVNO GLEDALIŠČE - Ljubljana
PONOVITVE:
Benedetič - Košuta: RIŽARNA Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR Hennequin - Duval: AN ATOLOV DVOJNIK Stanko Majoen: APOKALIPSA
Gradnja spomenika padlim borcem v Podgori gre h koncu. Požrtvovalni Podgorci mrzlično dovršujejo zadnja dela, da bi bil spomenik postavljen do 28. septembra, dneva njegovega odkritja, ko bo istočasno tudi proslava 30-letnice osvoboditve.
Zamisel, da se postavi v Podgori ta spomenik, se je porodila že pred leti, ko je postalo nujno, da se ohrani in počasti spomin 44 padlih borcev in 11 internirancev umrlih v uničevalnih taboriščih, tako se Podgora vsaj delno oddolži za njih visoki doprinos v borbi za svobodo in da ne padeta v pozabo dolgoletni odpor in težka, požrtvovalna borba proti fašizmu.
Mnoge so bile ovire in težave, ki jih je bilo treba odstraniti. Navdušenje in trdna volja Podgorcev pa je vse težkoče premostila.
Izbrali so si zemljišče v središču vasi, last tekstilne tovarne »Bustese«, katerega je ta rade volje odstopila. Očistili so ga in postavili temelje. Spomenik se je kaj kmalu začel dvigati s tal. Čudovito je bilo opazovati, kolikšni sta bili vnema in požrtvovalnost na gradbišču, kjer je ob prostih urah kar mrgolelo prostovoljnih delavcev (bilo jih je tudi do 40), potrebnih je bilo nad 4000 delovnih ur, nešteto vreč cementa, ogromnega drugega materiala (precej tega materiala so zvozili iz porušene palače grofov Attems), potrebnega pa je bilo predvsem mnogo denarja. In tu sta prišli do izraza duša in zavest Podgorcev: vsi vaščani, brez izjeme, ne glede na prepriča-
PEVSKO TEKMOVANJE IN ZBOROVANJE
V	torek dopoldne se je začelo v Attemsovi palači v Gorici šesto mednarodno srečanje strokovnjakov iz enajstih držav, ki razpravljajo o delih italijanskega skladatelja Palestrine.
Tridnevnega glasbenega zborovanja se udeležujejo tudi strokovnjaki iz Jugoslavije.
Od četrtka do nedelje zvečer so pa na sporedu mednarodne tekme pevskih zborov v polifoniji.
Te so že šestnajste tekme pevskih zborov pod okriljem pevskega društva »Seghiz-zi«. V folklorni pesmi pa se bodo zbori pomerili v soboto in v nedeljo, ko je na vrsti tudi zaključno zborovanje.
nje in njih pripadnost, so sodelovali s prostovoljnimi prispevki in tako omogočili, da se je uresničila ta plemenita zamisel.
Sedaj imajo Podgorci svoj spomenik, na katerega so lahko ponosni. Očistili in popravili so tudi okolje in uredili dostop do Soče, kjer bodo postavili na bregove klopi, da bo tako tu postal prijeten kraj v poletnih večerih.
Spomenik, simbol Podgorcev, se veličastno dviga sredi vasi, kot opomin za bodoče rodove, da ne smejo več dovoliti vrnitve mračnih časov fašističnega nasilja.
Okolje tega spomenika bo predstavljalo pravo središče nove Podgore in mlajšega rodu.
—o—
V SPOMIN!
Klub starih goriških študentov krepko nadaljuje s svojimi pobudami in praktičnim delom za ohranitev in počastitev spomina nekdanjih goriških zaslužnih mož.
V nedeljo 21. septembra ob 10.30 uri bo Klub odkril na Erjavčevi cesti v Novi Gorici doprsni kip politika, časnikarja, alpinista in vsestranskega kulturnega delavca dr. Henrika Tume.
Slavnostno odkritje, pri katerem bosta govorila dr. Joža Vilfan in Tone Strojin, je združeno s kratko kulturno prireditvijo.
Odvetnik dr. Tuma je bil tudi eden prvih planincev in pisateljev te stroke. Zato je tudi Planinska zveza Slovenije prevzela pokroviteljstvo nad to spominsko svečanostjo.
V nedeljo, 21. t.m., praznujejo na Mirenskem gradu tradicionalno kvatemico. Ob desetih dopoldne (po jugoslovanskem času) bo slovesna maša, pri kateri bo pel domači cerkveni pevski zbor z izbranim sporedom. Sklepna slovesnost bo ob štirih popoldne (prav tako po jugoslovanskem času).
Goriški muzej v Novi Gorici je priredil retrospektivno razstavo del slikarja Rafaela Nemca. Odprli so jo 12. t.m. na gradu Kromberk.
—o—
Slovenska demokratska zveza v Gorici je izdala šapirografirano brošuro na 36 straneh velikega formata pod naslovom »Ob tridesetletnici osvoboditve«, v kateri je objavljenega mnogo zanimivega dokumentarnega gradiva o slovenskem odporniškem gibanju proti fašizmu pred zadnjo vojno na Primorskem in o procesih pred posebnimi sodišči.
—o—
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
M. Hennequin - G. Duval AN ATOLOV DVOJNIK komedija v treh dejanjih
V	torek, 23. t.m. ob 20.30 v dvorani Simon Gregorčič v Štandrežu v sredo, 24. t.m. ob 20,30 v župnijski dvorani v Števerjanu v četrtek, 25. t.m. ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah in v petek, 26. t.m. ob 20,30 v župnijski dvorani v Doberdobu
NOVA TRGOVINA
poljedelskih strojev, priključkov, kmečkega in vinogradniškega oroja z vsemi nadomestnimi deli znanih znamk BCS, FERRARI, NOBILI, GOLDONI, S E.P, CASTOR, ACHE, LOMBARDINI
AGROFOREST
G O R I C A, - UL. CARDUCCI 30 - Tel 87.154
BOGATA IZBIRA UGODNE CENE
NAKUP PRI NAS POMENI PRIHRANEK
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Umrl je Tone Kralj
Prejšnji teden smo po televiziji, radiu in časopisih zvedeli, da je v sredo, 10. t. m., umrl znani slovenski umetnik, slikar, kipar in grafik Tone Kralj. V našem listu smo se ga pred kratkim spomnili ob njegovi 75-letnici rojstva, ki jo je obhajal 23. avgusta letos, vedeli smo tudi, da je že dalj časa hudo bolan, vendar smo upali, da se bo njegovo zdravje le izboljšalo. Na njegov rojstni dan smo celo slišali pogovor z njim na radiu Trst, v katerem je pripovedoval o svojem delovanju na Primorskem, kjer je poslikal nekaj desetin cerkva. Samo nekaj dni pred smrtjo so v Kostanjevici na Krki priredili proslavo ob rojstnem dnevu, na kateri je nastopila tudi njegova hči. sopranistka v ljubljanski operi Tatiana Kralj. Prav tako v počastitev tega jubileja so v Velenju pripravili razstavo njegovih olj, grafik in kipov.
Kot znano, so Tonetu Kralju v zadnjem času v Kostanjevici na Krki v obnovljenem poslopju nekdanjega cistercijanskega samostana uredili stalno razstavo umetniških del, poleg domačina Jožeta Gorjupa in pral tako Dolenjca Božidarja Jakca. Verjetno si je prav zaradi tega Tone Kralj, ki je tudi bil po rodu Dolenjec, izbral to starinsko mestece za svoje poslednje prebivališče. Pogreb je bil v petek, 12.t.m.; na ta dan so njegovi posmrtni ostanki ležali najprej v cerkvi sv. Miklavža, kjer so se vrstile častne straže. Pred cerkvijo se je od njega poslovil glavni pobudnik razgibanega kulturnega življenja v Kostanjevici in tamkajšnji šolski ravnatelj Smrekar. Pogrebni
sprevod se je nato pomaknil proti pokopališču, kjer so pred vhodom šolski otroci stopili v špalir in tako zadnjič počastili u-metnika. Pogrebni obred je vodil nekdanji župnik v Kostanjevici, Kraljev osebni prijatelj, na grobu pa so govorili še predstavnik občinske skupščine in župnik v Šem-polaju Stanko Žerjal, ki je orisal njegovo delovanje na Primorskem, zlasti če v zamejstvu.
Toneta Kralja so se v nedeljo, 14. t.m., spomnili tudi na Mirenskem Gradu, kjer je pred leti poslikal cerkev, v njej pa sta tu-
di dva njegova kipa. Tega dne so namreč pri popoldanski maši peli združeni pevski cerkveni zbori postojnske dekanije pod vodstvom Slavka Hrasta (pri orglah Vladimir Pirih), zato so to slovesnost posvetili umrlemu umetniku.
NE KAREL, AMPAK VILKO
V	našo kratko novico o smrti slovenskega tiskarja v Buenos Airesu v zadnja številki se je vrinila napaka. Umrli tiskar se ni imenovali Karel, ampak Vilko Čeč.
PREJELI SMO:
Mesečnik »Dan«, št. 8.
Gledališki listi Stalnega slovenskega gledališča v Trstu (7 številk) za preteklo sezono.
»Meddobje«, Buenos Aires, št. 3.
Prva številka revije Kontinent
V	italijanskih knjigarnah in časopisnik kioskih predajajo izdajo prve številke revije KONTINENT, ki izhaja že v ruščini in nemščini, pa tudi v francoščini. To je slovita revija, ki so jo začeli izdajati v zahodni Evropi, najprej v ruščini, nekateri begunski ruski in drugi vzhodnoevropski pisatelji, predvsem Vladimir Maksimov, Aleksander Solženicin, Andrej Dimitrij Sahadov, Vladimir Kornilov, Jo-sif Brcdski in Andrej Sinjavski. Tem pa so se pridružili še nekateri drugi kot na primer Milovan Djilas, Ota Pilip, ki je doma s Slovaškega in Karl Gustav Strom.
Prva številka revije KONTINENT je po slovenskih pojmih pravzaprav bolj zbornik. Obsega namreč čez 200 strani.
Uredništvo je objavilo kratek uvodnik pod naslovom »Naša naloga«, v katerem pravi med
Pesniški list Janeza Strehovca
25. Pesniški list obsega zbirko pesmi Janeza Strehovca pod naslovom »Orfej in Narcis«. Ta mladi pesnik se je rodil leta 1950 v Ljubljani, kjer je tudi diplomiral iz filozofije in primerjalne književnosti. Pesmi objavlja v vseh pomembnejših revijah. Iz življenjepisne notice v zbirki tudi zvemo, da je leta 1973 izšla njegova prva pesniška zbirka »Pekel in Pesem o meni«, novo njegovo zbirko pa namerava izdati Državna založba Slovenije.
V skladu z naslovom je zbirka razdeljena v dva ciklusa, »Orfejevi spevi« in »Narcisove sanje«. V prvem je nanizanih sedem pesmi, kateri osnovni motiv je ljubezensko hrepenenje, spremljajo pa ga občutki nepotešenosti, razočaranja, obupa an odvratnosti nad zagledanostjo v samega sebe. Tako npr. pravi pesnik: PriSla je strma minuta, ko se moraš odločiti. Treba je razbiti gnusno misel o testeni misli
na sebe.
Treba je razbiti preveliko zrcalo iz tvoje psal-
maste sanje.
Ne več sam moraš jutri kreniti proti človeku.
V zadnji pesmi tega ciklusa pa poje pesnik: Povoščeni strohnjeni obrazi brazdajo čas pred
zavestjo.
Mala žerjavica vodeno rije otožne črke v
besede.
Megleni verzi zazvenijo v valjastih sferah
obupa.
Drugi ciklus obsega pet pesmi, ki bi jih lahko označili za himne življenju, za naravnost pohlepno dojemanje lepote in čarov, ki jih nudi življenje, pa tudi želje, da bi doumel bo lepoto in to skrivnostno pretakanje življenjskih moči in skrivnosti. Zadnji verzi tega ciklusa so nekaka umirjena sinteza tega občutja: Sanjajte, pojoče ptice, in prisluhnil vam bom
upam, upati.
Pel bom in sanjal bom vaš kresnonočni povzdignjeni ples.
Pele boste in poslušal bom pesem sveta.
Pel bom in sanjale boste isto, večno oddaljene. Bližnje.
Poleg tega obsega zbirka še pesem »Jutro«, ki je nekaka fantastično-abstraktna slika vesoljstva, prežeta z željo in upanjem na ljubezen.
Za Strehovčevo poezijo je značilno razkošje podob in tudi razkošen, skrbno izbran jezik.
V	njegovih pesmih ne najdemo nobene jezikovno nekorektne in niti banalne besede. Značilno je, da je vsak verz misel in stavek zase, kar je znak stroge formalne doslednosti in discipline, čeprav njegove pesmi niso rimane. Morda je pesnik še nekoliko preveč vezan na pesniške simbole preteklosti, toda moč in o-genj, ki ju razodeva, obetata, da se bo kmalu osvobodil tudi tega.
drugim: »Rojstvo vsake nove revije povzroči vedno veselje in bolečino. Veselje zato, ker podpre nove perspektive, vzbudi nove upe in skuša ustvarjati nov socialni in zgodovinski položaj. Bolečino pa zaradi tolikih intelektualnih in literarnih negotovosti, ki se pojavijo med njenim snovanjem, zaradi vznemirljive slutnje o bližnjem boju in zaradi odgovornosti, ki si jo naložijo pobudniki takega načrta....
Ravno zaradi tega vidimo nalogo naše revije ne toliko v politični polemiki proti totalitarizmu — nadaljuje uredništvo KONTINENTA — ampak bolj v tem, da postavljamo temu napadalnemu totalitarizmu nasproti živo silo literature in misli Vzhoda, obogateno z grenkimi osebnimi izkušnjami ter osebno vizijo, ki so jo vzbudile v posamezniku. Ta osnova se nam zdi dovolj obširna in hkrati trdna za zvezo vseh proflitotalitarističnih sil Vzhodne Evrope v njihovem diailogu z Zahodom. Kdor ima ušesa da sliši, naj posluša«.
Sledita še dva krajša zapiska, ki sta ju posvetila reviji Aleksander Solžendcin in Andrej Saharov. Kar zadeva vsebino revije, je uvrščen na prvo mesto esej v pripovedni obliki »Dialektični materializem kot progresistično pojmovanje sveta«, ki ga je napisal Aleksander Solženicin in ga vključil v svoj roman »Prvi krog«. Gre pravzaprav za varianto enega izmed poglavij tega romana. V eseju se norčuje iz semplicistične razlage in pojmovanja dialektičnega materializma pri sovjetskih aktivistih. Sledi dolga novela Vladimira Kor-nilova »Brez rok, brez nog«, ki slikovito prikazuje življenje v Moskvi v prvem povojnem času. Kornilov piše z močno satirično žilico in s čutom za humor, obenem pa ima bistro oko za realno plat življenja in za vse podrobnosti. Niti ni treba pristavljati, da vidi tudi tiste plati žilvjenja, ki jih oficielna ruska literatura noče videtd. Njegov stil je živahen in napet, da je komaj mogoče prenehati z branjem, ne da bi prebrali novelo do konca. Abram Terc, kar je sinonim za Sinjavskega, pa je prispeval dolg, tudi satirično napisan esej ali pravzaprav študijo »Literarni razvoj v Rusiji«, v katerem poudarja vlogo disidentske literature v okviru današnje ruske, oziroma celotne sovjetske literature in se pri tem krvavo norčuje iz sovjetskih voditeljev, ki vidijo v disidentskih knjigah glavnega sovražnika svoje (Dalje na 7. strani)
Sodobno kmetijstvo
Manj škropiva pri manjši koncentraciji
Ponekod imajo vinogradniki hude probleme z vodo in zato večkrat ne morejo o-praviti vseh potrebnih škropljenj, marsikje pa imajo težave z delovno silo. Dobrodošle in potrebne so zato raziskave in poskusi, kako bi v tej smeri napredovali. Prve rezultate so nedavno objavili in sicer je to storila Poskusna postaja v Laimburgu (S. Michele) na Južnem Tirolskem. Poskuse so izvedli na trtah »Črni pinot« in »Ca-bernet franc«. Raziskovali so in beležili napade peronospore, oidija, sive grozdne plesni, število pajkov, odstotek napadenih oziroma okuženih listov, škodo zaradi prevelike koncentracije protizajedavskih sredstev, zamazanost grozdja itd. Pri poskusih so uporabljali razna na tržišču znana sredstva kot npr. koloidalno žveplo, bakrene pripravke, Zineb, Tetradifon + Dicofol, itd. Škropili so z ročnim atomizerjem, pri katerem je moč uravnavati količino vode (AMICA-Atim Super).
Poskusi in raziskave so dale zelo dobre rezultate glede oidija in peronospore. Pri tem niso samo zmanjšali količine škropiva, ampak tudi koncentracijo. Oboji se lahko zmanjšata za največ 20 odst. Pri zmanjšanju za 30 odst. so se pojavili močnejši napadi s strani peronospore. Glede oidija se stanje ni spremenilo dosti. Kar se tiče sive grozdne plesni (Botrytis), so poskusi in raziskave pokazale, da se napadi bolezni ob zmanjšani količini škropiva in manjši koncentraciji niso bistveno povečali oz. ni prišlo do nikakega poslabšanja. Kar pa zadeva napade rdečega in rumenega pajka, tudi ni prišlo do večjih napadov zaradi zmanjšane količine in koncentracije škropiva. Edino glede zamazanosti grozdja so poskusi pokazali, da je sledila večja, če se ne poleg količine vode zmanjša tudi koncentracija škropiva.
Na splošno lahko rečemo, da je precejšnja prednost zmanjšane količine in koncentracije škropiva v tem, da se na ta način škropivo manj cedi in kaplja kot sicer. Tudi čas za škropljenje se je zmanjšal za približno 50 odst.
(Nadaljevanje s 3. strani)
če izogniti ugotovitvi, da je to nova oblika fašizma, tokrat arabskega. Zanj je značilno vse tisto, kar je bilo značilno za druge fašizme, zlasti za italijanskega in nemškega:^ protijudovski rasizem, divji nacionalistični fanatizem, uporaba nasilja, u-mori, jemanje in ubijanje talcev, predpostavljanje interesov — ali dozdevnih interesov — lastnega naroda vsemu drugemu na svetu, brezbrižnost do tega, če bo zaradi teh nacionalističnih interesov enega samega naroda svet pahnjen v grozno katastrofo, izzivanje nove svetovne vojne, nacionalistični mit in simbolika, voditeljstvo, brezobzirnost do trpljenja lastnega naroda ki naj samo služi svojemu »vodji« kot slepo orodje, sovraštvo do Zahodne Evrope, cinično izkoriščanje sovjetske
Mislimo, da bodo ti rezultati utegnili zanimati vsa tista področja, kjer imajo težave z vodo in kjer nimajo dosti delovne sile. Oboje velja tudi za zamejstvo, zlasti za kraško področje.
Benomvl za občutljive grozdne sorte
Benomyl je specifično sredstvo v boju proti sivi grozdni plesni. Z njim so beležili precejšnje uspehe, zlasti pri tokajcu, ki ima zelo mehko in zato proti plesni manj odporno kožico. Tako iz poročila, ki ga je razposlal Raziskovalni inštitut za vinogradništvo v Coneglianu. V poročilu omenjajo, da s tem problem uspešne borbe proti sivi grozdni plesni ni še rešen povsem. Niso še odkrili mehanizma napadov sive plesni. Povrh so nedavno odkrili skupine glive, ki so odporne proti sistemskim sredstvom. Prav gotovo ima velik vpliv na razvoj bolezni potek vremena. Zelo verjetno pa vpliva na razvoj bolezni tudi sama gojitev, namreč prekomerno siljenje rasti trte. Določeno vlogo pa odigrava pri nekaterih sortah lastnosti grozda. Znano je, da plesen bolj napada kompaktne grozde, kjer so jagode zelo stisnjene. Bržkone bodo v prihodnosti šli napori raziskovalcev v iskanje bolj odpornih sort.
—o—
Koroški Slovenci se še vedno vztrajno branijo »preštevanja« manjšine, toda avstrijska vlada se zdi odločena potegniti z nacionalističnim organizacijami in skleniti štetje manjšine, da bi jo tako še bolj ustrahovala in skrčila.
III.
Sirmio je (po Gilferdingu) venetsko ime, ki izhaja iz besede srm, pro vrinku t-ja torej iz s(t)rm, strm. Strmi hribi se še danes imenujejo Srem, Sremič (blizu Save na Štajerskem), lahko tudi Siirmin pri Kopru, ki se nenadoma dvigne iz zložnega sveta.
podpore, dokler je pač potrebna, potem pa nesramno obrniti hrbet tudi Sovjetom...
Tako obstaja na Bližnjem vzhodu nova fašistična centrala v podzemlju in temi, kamor ne seže oko svetovne javnosti. Iz te teme pa prihajajo valovi vedno hujšega in vedno bolj nesramnega in izzivajočega nasilja in terorja, ki se drzne celo že zahtevati preklic in prelom mednarodnih pogodb in sporazumov, ki so jih diplomati dolge tedne in mesece skrbno pripravljali, in hoče spraviti na kolena ugledne državne poglavarje kot npr. egiptovskega predsednika Sadata.
Fašizem ni samo število, ampak tudi kužni bacil, ki lahko okuži svet na široko. In svet bi se moral paziti pred tem okuženjem iz Arafatovega brloga.
J.
PRVA ŠTEVILKA REVIJE KONTINENT (nadaljevanje s 6. strani) oblasti in svojega socializma. »Zdaj je že prišel trenutek, ko moramo sočustvovati ne s pisatelji, ampak z njihovimi zatiralci in preganjalci«, piše Sinjavski. »Rusko leposlovje se ima njim zahvaliti za svoj uspeh. Kaj hočete, pisatelj se slovesno požvižga nanje in mirno čepi v zaporu, ali v norišnici in je vesel: kajti to mu nudi lep motiv! Tudi če se mu hudo godi, si lahko mane roke: delo je dokončano! Lahko se ugotovi nov skok ruske literature najprej, predvsem na carini. Kaj danes predvsem iščejo pri izhodu? Rokopise! Ne zlata, ne briljantov in niti načrtov kake sovjetske tovarne, ne, rokopise. In kaj iščejo predvsem pri vstopu? Knjige. Knjige v ruskem jeziku. To pomeni, da ruska literatura, ki potuje sem
in tja, le nekaj velja Ko so odkrili neki
moji znanki v kovčku izvod »Dr. Živaga«, so jo takoj položili na ambulantno mizo in jo podvrgli natančnemu ginekološkemu pregledu, da bi našli še kak drug prepovedan roman. To je dobra stvar. In koristna. Pomeni, da knjiga kaj velja; iščejo jo, jo love in ona bežeč in skrivajoč se, zatekajoč se v podzemlje, zadobiva moč in težo. Danes na tržišču niso kvotirani dolarji, ampak rokopisi.«
Solženicin je objavil tudi nenavaden dokument, poročilo, ki so ga objavili marca 1918 delegati proletarcev v Petrogradu, takoj po begu vlade iz Moskve. V poročilu razkrivajo svoje razočaranje nad sovjetsko oblastjo. Na koncu najdemo še pogovor z Otom Filipom o getu ali emigraciji pisateljev na Češkoslovaškem ter članek Carla Gustava Strohma »Dialog o Vbhodni Evropi v pogovoru z Milovanom Djilasom«.
Revija prinaša tudi dve pesmi Josipa Brod-skija, ki imata naslov »Konec Belle epoque« in »V deželi jezer«. Obe sta ubrani na osnovni ton in smisel revije KONTINENT.
Ime Benacus za jezero pa znamuje vimat, močvirnat, vodni kraj. Taki kraji so npr. Be-netky na Češkem, Benetki v ljutomerski fari in ob Cerkniškem jezeru.
V	sanskritu pomeni beseda vana vodo, od tod menda slovensko narečno »bana«, »bena«, kraj Banja loka na Kranjskem, Banjaluka v Bosni. Mogoče je ostanek tega tudi slovenska loka od »locus«, od (banja) loka (= travnik ob vodi).
Pesniku Catullu je kritični gramatik Quin-tiiiian (Inst. c. 15) — tako Davorin Trstenjak — očital njegove barbarizme. Eden od teh barbarizmov je bil cabartina, s katero je Cotull označeval čevlje iz surovega usnja, cabartina ore-pida.
Iz istega korena kot »cabartina« sta san-skritsko kr'tti in latinsko cortex v pomenu (drevesna) skorja, lupina, S tem v zvezi je koren kart (findene), iz tega je slovensko črtalo. Zanimivo, da pravijo na Tolminskem, ako zarežejo drevesno skorjo krog dn krog, tako da drevo vsahne, da drevo »včrtijo«. Iz korena kart ali kar pride z dodajanjem pomenskih pripon beseda kar-ba-at-ina, podobno kot gov-goved-govedina. Soglasnik b se navadno spreminja v v in s tem nastane karvatina, carvatina.
(Dalje)
Za prostovoljne zasebne slovenske šole v Argentini je izšla knjiga »Slovenski svet«, za najmlajše pa knjiga »Zdomski živžav«.
Bacil	iz Arafatovega
Skrivnostna slovenščina J šflULI
m
S A H
Dekle z zaprtimi očmi
36
Napisal Pierre UErmite
Prevedel Lovro Sušnik
Pravcatega razsvetljenja terjajo od komentatorja težke pozicijske in vsaj na videz puste partije, s kakršnimi sta nas v finalni fazi obdarila zmagovalec Karpov in drugouvrščeni Porbisch.
V	pričakovanju takšnega razsvetljenja si dovoljujemo opozoriti bralca na presenečenje, ki je butnilo na dan ob samem začetku milanskega veleturnirja: favorit za prvo mesto poražen (in kaiko poražen!) od favorita za zadnje.
Priznavamo, da nas boli srce, ko poročamo o tem porazu velikega Letonca, bivšega svetovnega prvaka Talja. Toda, ali ni samo prav, da kronistova dolžnost prevlada nad šahistovo simpatijo?
UNZICKER - TLJ Sicilijanska obramba
1. e4 c5, 2. Sf3 e6, 3. d4 cdA:, 4. Sd4: a6, 5. Sc3 Dc7, 6. g3 Lb4, 7. SdeZ Sc6, 8. Lg2 Sf6, 9. 0—0 Le7, 10. Le3 Sg4, 11. Lf6 d6.
Seveda bi 11... e5 usodno oslabilo polje d5.
12. Sd 4 Sce5
Po 12... e5 bi se partija lahko odvila takole: 13. Sd5 Dd8, 14. Ec6: bc6:, 15. Se7 De7: (slabo je 15. ..ef5: zaradi 16. Sc8: Dc8:, 17. Dd6:), 10. Ld2.
13. Lel (grozii 14. f4 in 15.Dg4:) Sf6, 14. f4 Sc6, 15. Sc6: bc6:, 16. e5 de5.-, 17. fe5: Sd7 Cne
pa 17... De5:??? zaradi 18. Lc6:+ itd.), 18. Lf4 g5 (črni sprejme izziv), 19. Le3 Se5:, 20. Se4 h6, 21. Dh5 Sg6 (grozilo je med drugim 22. Ld4), 22.Le3 Se5:, 20. Se4 h6, 21. Dh5 Sg6 (grozilo je med drugim 22. Ld4), 22. Tf2 De5, 23. Tafl Th7, 24. Tf7: Trf7>, 25. Dg6: Dg7, 26. Sd6 Ld6:, 27. Lc6:+ Ke7, 28. Tf7+ Df7:, 29. Dh6: (zamenjava dam je prezgodnja, a tudi nepotrebna) Le5, 30. Dg5+ Kd6.
Na 30... Lf6 bi sledil čudovit mat: 31. Lc + Kd8, 32. Lb6+ Ke7, 33. Dc5 mat.
31. La8-. Dc7??
Grozila je splošna zamenjava po 32. Lc5 + Kc5:, 33.De5:+ Kb6, 34. Db8+ Lb7, 25. Db7: + itd.
32. De5: + Črni se vda.
Izdajatelj: Enaelbert Besednjak nasl. ♦ Reg. na sodi šču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ♦ Odgovorn urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna Graphar Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 77-21-51
ŠESTNAJSTO POGLAVJE
Stara in častivredna zakonca Mathatias v »Uvelih rožah« sta bila nemalo začudena, ko sta zagledala avto, v katerem sta se pripeljala gospoda Adolf in Ludvik Hu-ghe, da si ogledata vilo »Dudeldum«.
Štirideset let sta že strigla tu, mož in žena, lase mornarjem — spočetka na zelo preprost način — in jih brila, kakor sta pač znala ali neznala.
A v tem trgu, ki ga Parižani tedaj še niso poznali, niti kmet niti mornar na potovanju nista stavila velikih zahtev — glavno, da je bilo poceni.
Sicer pa sta se bila zakonča pozneje, ko so začeli tujci kar preplavljati kraj, primemo modemzirala; normanska koča, ki so jo prijetno zaljšale cvetlice in zobajoče kokoši, je postala »lavatory« (frizerski salon) z zrcali in je vzdrževala tudi slugo.
Skratka, tako dolgo sta strigla in prodajala lase, zlasti tisti čas, ko so vaška dekleta pri posnemanju mestnih podlegla nalezljivi norosti, da so si dajala striči lase
—	in mnoge so imele prekrasne —, namazala sta toliko čeljusti z milom, obrila toliko brad, vsilila toliko drgnjenja, razpečala ob sezoni toliko kosov mila in steklenic kolonjske vode, da se jima je posrečilo djati na stran dovolj denarja, da sta mogla predelati neko staro dedovo hišo v lepo vilo za Parižane.
Povrh sta imela srečo, da sta naletela na ognjevitega stavbenika z dokaj dobrim okusom. Hiša, ki je bila velika, celo zelo velika, je nudila sedaj vse na kmetih mogoče udobnosti. Vsa okna so bila oplete-na s krvoločnicami ali vrtnicami. Velik salon je bil na široko odprt na morje. Celota je bila slikovita, nepričakovana, prešerna... okus moderen, segajoč križem preko starinske in tihe zgradbe, ki je bila dajala zavetje več kmečkim rodovom.
In ko je bila vila dovršena, je arhitekt prasnil v smeh, tako čudno smešna se mu je zdela v tem morskem okrasju.
»Ali ste si že izbrali kako ime zanjo?« je vprašal nekega dne zakonca Mathatias, prihajajoč z vdrte poti Sv. Nikolaja.
A brivski par ni bil še nikoli pomislil na to neznatno podrobnost.
»No, jaz na vajinem mestu bi jo imenoval — vilo "Dudeldum”!«
»
Mathatiasovima se je zdelo to ime sicer dolgo, a imelo je to prednost, da ga ni bilo mogoče zamenjati z neštevilnimi vilami, ki so se imenovale Moja želja, Moje sanje. Samota, Vila vrtnic, Cvetoče vrtnice, Rožni vrt, Normansika koča, Vila v Krešah itd., ki jih mrgoli povsod po Normandiji.
Po drugi strani pa je imelo to neprijetnost, da je kmalu začela ugajati odje-mavcem neke posebne vrste. In tako je bila tudi Lily dejala Ludviku Hughu, ne da bi bila vilo videla:
»Ta vila mi je kar všeč!... Na vsak način jo moraš vzeti v najem za svojo drago Lilico in sicer takoj, da nama je kdo drug ne odpihne.«
In to se je res zgodilo z dokaj neženi-ranim pismom že konec maja.
Mathatiasova sta bila vseeno v skrbeh zaradi te naglice — ti odjemavci človeka tako zbegajo — in sta pričakovala, da bosta videla prijadrati s pričetkom poletja kako malo Parižanko takšne vrste, kakršno je bilo ime njune vile. Nenadno pa se prikaže resen oče v spremstvu pozornega in spoštjlivega sina.
»Manjka samo še Sv. Duh!« je vzkliknila gospa Mathatias, ki se je hotela spoznati na bogoslovje in je imela svoj sedež v cerkvi.
»Mogoče pa ni tako daleč ta sv. Duh!« je odgovoril Ludvik Hughe, ki je mislil na marsikaj.
Moža sta pregledala vilo, ki jima je kljub svoji smešnosti čisto ugajala. Saj tudi ni stala v kotlini kot trg, temveč v določeni oddaljenosti od njega; slikovito je čepela v zelenem zatišju na strmi obali, obrnjena proti morju.
»Zdi se mi, da se bom tu pošteno odpočil«, je rekel oče... »Četsitam ti, da si tako hitro odkril to hišo. Vidiš, kako z lahkoto uspeš, če se le hočeš resno lotiti kake zadeve.«
»Ampak priznaj mi tudi, oče, da držim besedo in da si sedaj v tovarni z menoj res zadovoljen, ali ne?«
»Res je..., nekaj časa sem te skoraj ne spoznam več... Nekaj se je v tvojem življenju spremenilo... Rekel bi, da si pod kakim blagodejnim vplivom...«
»Morda!...«
(Dalje)
SSG TRST (Nadaljevanje s 4. strani) na vsedržavni ravni absolutno podprlo predlog o dokončni ureditvi statusa gledališča slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. V zvezi s perečim vprašanjem premostitvenih kreditov je občinski odbornik za kulturo navedel skromnost podpor, ki jih v primerjavi z drugimi italijanskimi mesti tukajšnje krajevne uprave dajejo kulturnim ustanovam in še posebej gledališčem. Zato je nujno potrebno, da pride v zastavitvi nadaljnje kulturne politike v krajevnem merilu do bistvenega premika, kar bo omogočilo nemoteno delovanje in razvoj ustvarjalnih prizadevanj na področju kulture.
VABIMO cenjene odjemalce naj obiščejo NOVO TRGOVINO S POHIŠTVOM v Ulici Ca sta Idi 3 v Trstu - Tel. 762966 (pri Trgu Garibaldi).
OGLEDALI si bodo med drugim edino razstavo na Tržaškem vseh vrst Izdelkov znane TOVARNE MEBLO (kmečke dnevne sobe, skrinje, kmečki koti itd.) in velik izbor kuhinl Podjetja CUMINI.