Štev. 46.
V Ljubljani, dne 25- decembra 1919.
Leto XXXI".
GLASILO JUGOSLOVANSKE : : KMETSKE ZVŽZE : :
ulic*. - N«>-n6nia*, rvJUatuaaiJ« Ui 1» icrtd pat (Jpoomtivb 4D*n«l|akc*, Lin bil »n* K*pltarta*o «ltc*
In miru ni!
Mir, miri koprne srca. In mirti nil tožijo narodi. Ni miru za brezbožnim, kliče IV, pismo.
Svetovna vojska je s tako strašno grozo odkrila, kam vodi sebična človeška modrost, pohlepnost, krivičnost, nasilnost. Človek bi mislil, da se bodo narodi vsaj po tej stiašni preizkušnji spametovali. A nc in nel Sveti Oče je tako genljivo opominjal, naj spoznajo svojo zmoto, naj sklenejo pravičen mir, naj priznajo in dajo vsakemu, kar mu gre, naj bo vsak narod svoboden na svoji zemlji, naj bo svoboda, za-dovoljnost iu sreča narodov najboljša zastava miru.
Kaj pomaga, če en narod drugega
Egazi in usužnjil Potlačeni narod, je dejal aedikt XV., bo le z mračnim srdom v dali prenašal tuje gospodstvo in samo čakal priložnosti, da plane kvišku, stere verig« in vrže tuji jarem raz sebel
Krivičen mir je le priprava in podžig za nove vojske! Ko bi nc bila Nemčija leta 1871. Franciji ugrabila Alzaciie-Lorene, ali bi bila Francija tako škripala z zobmi in hlepela po maščevanju? lako pa je le čakala in sc pripravljala, da o prvi ugodni priliki udari. Zato je iskala zaveznikov, sklepala zveze z Rusijo, vdajala se Angliji, laskala se Italiji, da bi biia močna, ko bi prišel dan maščevanja. In Nemčija je sama v svoji ošabnosti priklicala ta dan, povzročila vojsko, ki so se strnile v njej proti njej vse sovražne države in jo tako strašno premagale.
Sedaj je bila priložnost, da bi Francija sklenila pravičen mir. Vzela bi si bila nazaj Alzacijo in Loreno, sicer pa naložila Nemčiji le pametne pogoje, odškodnino za resnično škodo, povračila za požige in rope, potem pa podala Nemčiji roko v spravo: »Tako, sedaj je med nama poravnano; sedaj pa na delo za zvezo naroaov, da preprečimo za v prihodnje take strašne ne-srečel« A Francija, zmage pijana, tega ni
hotela. Hotela je v svoji maščevalnosti Nemčijo ponižati, v svojem pohlepu jo gospodarsko uničiti in z groznimi vojnimi nakladami zabraniti, da bi bila še kdaj zmož« na z novo vojsko ji vrniti krivice za kri« vice!
Uboga Francija! Še ni pospravila sa« dov svoje zmage in žc se trese, že trepeče v strahu pred Nemčijo in išče pomoči pri Angležih, Italijanih in Belgijcih. Nemčija je spoznala, da je zaslužila kazen, spametovala se, šla na pridno delo in se dviga, dviga, tako hitro in tako mogočno, da je Francije groza in strah. In zelo se bojimo. Preden bo preteklo novih 25 let, bo Nemčija morda vstala zoper Francijo, in kdo ve, če ji bo Amerika še pripravljena priti na pomoč? In če ne bo prišla, bo Nemčija vrgla Francijo ob tla in jo pogazila, kakor bi jo bila brez Wilsona tudi sedaj! Ali ni za obe dosti solnca in zemlje? Čemu torej pohlep in nasilje, kl mora roditi lc odpor in novo nasilje!
Prav taka jc z Italijo. Kdaj bi že bil
l1
Sveti Božič.
Noč tekmuje z jasnim dnevom in nebesa z bornim hlevom: Bogu slava, ljudstvu miri Srečen je nocoj le oni, hi se veren h jaslim skloni --med pastirce tih pastir.
K jaslicam sirto poklekniti, sveti križ smo naredili: Oče, Sin in Sveti Duh. Kdaj u tešiš hrepenenje? Tožno naše je življenje, trd in težek naš je kruh.
21. dec. 1919.
Ali glejte l Veličastvo je stopilo v siromaštvo: Bog postane božce taki Srečni bratjei Ne žalujmo, sveti Božič občudujmol Kdo nocoj je siromak?
/V; Sardenho.
lahko pravi mir, če bi Italije ne gonil krivičen pohlep po tuji zemlji! Italija naj bi bila vesela, da ni bila končno tcpena, in naj bi bila zadovoljna s svojim, Jugoslavija bi živela z njo v najlepšem miru. Le kje bi nam prišlo na um, da bi jemali laško zemljo, ko imamo ovčje dovoljl A Italija
!e pograbila našo Goriško, naš Trst in našo ttro, ugrabiti hoče Reko, ugrabiti naše otoke in bogata mesta Dalmacije. Italija dobro ve, da tega Jugoslavija nikdar dopustiti ne more, da bo torej prej ali slej npva vojska, če se Italija ne umakne. Zato Italija išče opore in zaveznikov, šunta Ma-žare, Rumune in Bolgare, prodaja Angle-lem vzhodne dežele, ki niso njene, hujska v Ameriki zoper Wilsona, podkupuje čas-c;ke. Vse zastonjl Krivica je krivica. Ljudstvo to že samo čuti in je zato z vlado bolj in bolj nezadovoljno, vlada pa nc more več nazaj. Tako se premetava Italija brez miru sem ter tja. Hlepi in se boji!
A podobno je tudi v naši državi. Vsi »mo sanjali o svobodni Jugoslaviji, kjer bo pravica za vse, za vsa plemena, za vse stanove, in seveda tudi za krščanstvo in Cerkev. A kajl Liberalci so mislili, da jc zdaj prišel zanje čas. da vse spravijo podse, clr. popazijo ljudsko stranko in zadajo
krščanstvu in Cerkvi smrtni udarec. Zato so se polastili s prevratom oblasti, zato postavljajo žandarje in policaje, zato kličejo raacedonske Albance, da bi s silo udušili svobodo in pravico. Zato pa v nafii državi ni miru, zato raste nezadovoljnost, zato sc vse maje in sc je bati najhujšega.
Toda ne le v državi, tudi v nas samih je tako. Le preveč sebičnosti je šc v naših srcih, preveč pohlepnosti, preveč uživanja-ieljnosti, a premalo ljubezni, premalo usmiljenja, premalo zatajevanja. Le bogateti in uživati, to je sedaj evangelij sveta. Kakšna poročila prihajajo izpred porotnih sodb! Kakor da je čut za pravico, za poštenje, za božje in človeške zapovedi, popolnoma otopel in zamrli Tatvine, poboji in razuzdanost — pa še pravica meži in molči!
Zato pa ni miru, ne med naredi, nc v državah, ne v dušah in srcih. Za brez-božnike ni mirul Ni miru brez Boga, brez krščanske ljubezni, brez pravičnosti, brc/, poštenja. Ni sladkega, svetega, blagoslovljenega božičnega miru brez blage voljel l-Jatt moramo z^.pct slavo Bogu na višavah — narodi in države In mi vsi —, šc lc potem sc bo zopet vrnil na zemljo tudi blaženi mir.
Za naše vojne vfetnike.
Pi..si.v.iioc Kmetske zveze dr. Josip H o h n > c c je 29. oktobra t. 1. stavil na ministrskega predsednika to-le interpelacijo:
Domovina sc raduje svoje osvoboditve, njeni sinovi pa vzdihujejo v tujem robstvu. Na tisoče in tisoče jih je sinov naše osvobojene in ujedinjene domovine, ki jim šc ni zasijalo solnce svobode, katero )e zasijalo nam. V Rusiji in Italiji čakajo nekateri že več let, kdaj se bodo duri prostosti odprle tudi zanje in kdaj bodo raz nje padle spone vojnega ujetništva. Ali pa jc tudi osvobojena domovina storila vse, kar jc v njenih močeh, da sc vendar enkrat uresniči veliko in vroče hrepenenje njenih zarobljenih sinov, vzilihujočih v tujini?!
Sporadično prihajajo v domovino obupni klici iz vjetnistva. Za nas, tako piše neki slovenski rojak, ki je bil zajet od Italijanov na dan sklenjenega premirja, za nas se nihče ne zmeni. Nemški v jetniki so začeli dobivali pisma od doma že mcseca marca, Jugoslovani pa šele meseca junija. Dobivali smo pisma redko, prav redko, nazadnje so čisto prenehala. Ce bi bil kdo za to skrbel, bi gotovo bilo vse drugače. Poskrbelo se ni niti za poštno zvezo, da bi vjetniki mogli dobivati denar, kar bi se dalo doseči vsaj s pomočjo švicarskega Rdečega križa. Zakaj nas, tako se ta vojni vjetnik bridko pritožuje, nihče ne vpraša za naše želje, naše težave in nadloge? Druge narodnosti so poslale svoje komisije Rdečega križa. Naše komisije ni bilo nikjer videti, niti se o njej ni nikdar nič slišalo. Vjetnike nemške in madjarske narodnosti puščajo domov. Nas Jugoslovane so že dvakrat poslali v velika zbiralna taborišča, pa nas niso pustili domov, vsakikrat smo zopet morali na delo. Najbolj razočarani smo sedaj, ko so na,s spravili v Meano T
(severno od Tridenta), kjer je predzadnja postaja na poti v blaženo prostost, pa nas zopet ne pustijo dalje. Gledati moramo, kako gredo vjetniki nemške in drugih narodnosti domov, nas pa zadržujejo ter zo-
Ket pošiljajo na delo. Gosposka naroda, cmec in Madjar, imata tudi tukaj prednost, Jugoslovani smo vedno najzadnji. Razumemo prav dobro, da ne gre vse tako hitro in lahko, kakor bi mi radi, ne razumemo pa, zakaj naša domovina nima ne besede ne skrbi za nas, ki v Italiji trpimo kot jugoslovanski mučeniki jadranskega vprašanja.
Ali ni, lako vpraša neki hrvatski vjetnik v pismu poslancu po nekem madjar-skem častniku, vprav nečuveno in paradoksno, da se avstrijski Nemci in Nemci iz Češke in Madjari brez ozira na novo državljanstvo prej osvobojujejo neznosnega robovanja nego mi Jugoslovani? Ali je jugoslovanska beseda v Parizu tako slaba, da ne more zaprečiti žalostne in prežalost-ne činjenice, da bo Jugoslovan zadnji osvobojen robovanja? Ali se je pri Vas že slišal glas protesta, ali se je z možato akcijo utešilo tugovanje in tarnanje naših mater, žen in zaročenk?
Taki in enaki tužni glasovi, ki jih naši boritelji za osvobojenje domovine pošiljajo iz tujine, so resni in nujni opomini za našo domovino, da stori svojo dolžnost napram svojim osvoboditeljem. Druge države so z energično akcijo osvobodile svoje vjetnike ali jih sedaj osvobojujejo. Italija je takoj po sklenjenem premirju oprostila svoje vjetnike iz naših in drugih krajev. Nem-ško-avstrijski urad za vojne vjetnike se je začetkom septembra 1919 pogodil z Italijanskim kornim poveljstvom v Inomostu, da bodo vsak dan trije vlaki In 1 sanitetni vlak nemške vojne vjetnike pripeljali iz
I "VH8 ,v InoTf Ker ni funkcioniral, kakor je bilo pogodbeno določeno ter je n. pr pretekli teden dospelo v Inomoet samo 117 nemških vjetnikov in v Beljak 732, dočim sc je Istočasno v lnomost in v Beljak pripeljalo 17.000 madjarskih vjetni.' kov kljub temu. da se mirovna pogajanja z Ogrsko še niti začela niso, se je nemško-avstrijski urad pritožil pri italijanski vojni komisiji na Dunaju ter je dobil zagotovilo da se bo transport nemških vjetnikov pospešil.
Tako tc torej druge narodnosti vračajo v domovino, Jugoslovan pa ostaja rob
še nadalje. Lc redkokateremu se posreči, da se oprosti, če se prizna za Nemca ali Madjara. Ali ni sramotna činjenica, da mora Jugoslovan zatajiti svojo narodnost, da sc more osvoboditi vjetniških spon in vrniti v domovino, kamor ga vleče srce z neodoljivo silo?
Na te prežalostne razmere, v katerih se nahajajo jugoslovanski vojni vjetniki, si dovoljujem opozoriti g. ministrskega predsednika ter ga vprašati:
1.	Ali je naši vladi znano stanje in trpljenje naših vojnih vjetnikov?
2.	Kaj je vlada dozdaj storila za olajšanje njihovega položaja in za njih osvoboditev?
3.	Ali je vlada voljna takoj vse ukreniti in storiti, da se naši vojni vjetniki kakor najhitreje mogoče osvobodijo in vrnejo v domovino?
Dne 4. deccmbra se je poslanec dr. H o h n j e c zopet obrnil na vlado v Beogradu v zadevi naših vojnih vjetnikov. Opozoril jc vlado na to, s kako nestrpnostjo ljudje, kojih svojci se nahajajo v vjet-ništvu, čakajo, kdaj sc vrnejo njihovi sinovi, možje, bratje. Malodane na vseh političnih zborovanjih se sliši bolestno vprašanje, kdaj bo ura rešitve prišla tudi za uboge vjetnike. Ali vlada kaj stori zanje? Ali sc briga za njihov položaj? Ali kaj povprašuje na kompetentnih mestih, kakšno je njihovo stanje, zdravje, prehrana? Ali vlada porabi vsa sredstva do zadnjega, ki so ji na razpolago, da kakor najprej mogoče osvobodi naše vjetnike?
Valutno vprašanje.
Mnogo se govori o tem vprašanju, nialo' sc naredi, še manje dobrega. Imeli smo prvo žigosanje, sedaj kolkovanje, denar pa je vedno manj vreden. Gotovo je, da prejšnji finančni minister Ninčič ni mnogo veljal, gotovo pa je, da velja sedanji še manj. Pustil je denar kol-kovati in vzel 20 odstotkov. Zakaj jih je vzel, se 8e nc vč. Uradne objasnitve še nismo dobili. Ninčič je 8 svojim žigosanjem denar Štel, sedanji minister fe tudi štel in vzel 20 odStot' kov. Seveda s tem nismo rešili valutnega vprašanja.	. ,
Pred tednom dni smo slišali, da je vlada v Belgradu sklicala komisijo, ki nai prouči valutno vprašanje. Vesti, ki smo jih do sedai slišali, oziroma čitali. govorijo le o tem, da se misli zamenjati krona za dinar v razmeri« 1-4, to je, za štiri krone dobimo en dinar. 20 odstotkov so že vzeli, tako da bomo dali v resnici za 1 dinar pet kron.	.
Daleč nas pelje demokratska modrost in demokratski demokratizem, katerega im? »Domovina« polna usta. Koliko smo govor«', koliko pisali, da je potrebno zamenjati 1',«> uvesti visok davek na vojne dobičke, da tako spravimo Iz prometa kolikor mogoče banknot, ali kaj hočemo. Še celo med kmeti se dobtiO
lidjc, ki podpiralo t« demokrat«. To so po-ebno oni liberalni magnatl, ki imajo pač v«-- k interes na tem, da se ne nalagajo davki na vejM dobičke. In z žalostjo opažamo, kako so samostojni kmetje v zadnjem času postali pri-prega tem liberalcem, ki iim je predvsem ca tat da ičitijo svoje kapitaliste.
Dobra fotografija.
SocialnodemokraUki voditelji in agitatorji sc ljudje, ki veliko govore o trpljenja delavnega .judstva in ga hujskajo k nezadovoljnosti, :-„imi pa pri tem sijajno žive {«. pr. Kristan, ki je bogataš, Bukšeg, Ko-i&Č; I') epeluh si je po enoletnem službovanja dal nakazati pokojnino četrtega razreda itd.) Vedno govore' prole-tarci (vsi, ki živ rje iz rok v usta), združite se proti buržoaziii (to so tisti, ki žive od žuljev dragi'.J, o sami so največji buržoa.
Sedaj pa jih je dobro fotografiral nji-rtov lasten pristaš, ki je postal sit te grde igre z dchvci, predsednik demokratske stranke na Češkem, znani Robert Mach lei izstopil iz socialistične stranke ter ob-invil sledeče poslovilo in sledečo fotografijo socialiodemokratskih voditeljev, ki sc posebno šc ujemajo s slovensko socialno demokracijo-
»LjuJjt. ki trgujejo z bedo, so organizirani v socialuodemokraški buržuaziji Veste, kakšne lastnosti ima socialnodcmo-kraški bur.žua?
Or, za-neta Ziiseb' o last in sam ku-piči milijone! Proklinja stanovanjsko bedo, sum pa "f^iiuje v puliti. Piše in govori proti razkošju in oblači svojo ženo v svilr. in jo vozi v driavnem avtomobilu. Smilijo so mu.žere, ki letajo z.i skorjo kruha za svoje otreke in njegova žena ima glavobol, kadar ne more zbrati dovolj srebrnih viKc za g.-stijo sodrugov-voditeljev Piše in govo, i proti igralski strasti in zaigra vsak večer tis<»Te. Obljublja res delitev vele-pOHtitcv in si lam naiame lov za 20 let. Dela t.iko nesebično, da rabi računarja, ki m.' vpisije prejemke. Stranki odda pol '■>ds l o'k a d.-ivka, da to ne bi tako kričalo. Skrb' za /.dravo pitno vodo in se opaja s šampat<j\."-'m. Smilijo it mu oni, ki kadijo krompirjevi, listje, sam pa puha havanc. Najbolj jc ogorčen, če ga kdo spomni, da je bil nekoč pek, voznik, strežnik ali po stopač in da je njegova žena delala v tvor-uicC
Ima pa eno velike skrb, ki ga tlači kot skalo, ki je vzrok, da slabo prebavlja, ki ga zasleduje v kopališčih, igralnicah in nočnih lekalih: Ah, ko hi upadla nezado-ioljnost drlavstval«
Zato vedno, ko delavno ljudstvo, ki ima dovolj od blaznih gesel skaljene pameti, začenja biti mirnejše, sklenejo trgovci z bedo, da izrabijo položaj:
Bedni ste, delavci, in morate biti, da nr bom beden jaz — socialnodemokraški buržuu!«
Kmetske zveze brez rednih sej so mrtve. Posvetujte se in pošiljajte poročila jugoslovanski kmetski zvezi v Ljubljani.
Sladkor.
Sladkor se izdeluje iz sladkorne io,jc in Iz sladkornega trsa, ki raste v velikih množinah v tropičnih pokrajinah (to so pokrajine, ki leže bolj na jugu ekvatorja in ki se odlikujejo po veliki množini dežja in po . veliki vročmi.) Iz repe se danes izdeluje sladkor le v Evropi in nekoliko v Ameriki, več se ga pa izdeluje iz sladkornega trsa. Anglija uživa večinoma trsni sladkor, ravnotako ludi Amerikanci. Repnega sladkorja proizvaja v največji množini Nemčija, Rusija in Čehoslovaška. Čeho-slovaika ima sladkorja več, kot ga potrebuje, in ga tudi v velikih množinah izvaža.
Po raznih državah uporabljajo različne količine sladkorja. Največ ga odpade na glavo v Ameriki, kjer ga porabijo do 50 kg na glavo. Nekoliko manj ga uporabijo na Angleškem, potem v Nemčiji itd. V naši državi bi se ga uporabilo približno 15 kg na glavo in leto. če bi ga imeli dovolj na razpolago in če bi bila cena tudi znosna.
V naši drž." vi izdelujemo mnogo premalo sladkorja in ta industrija se pri nas ni mogla razviti, ker je bil sladkor na Češkem mnogo bolj po ceni in so tam prilike mnogo ugodnejše. Čehi imajo pripravno zemljo za sladkorno repo, imajo mnogo sladkornih tovarn in imajo tudi dovolj premoga, ki se rabi za obrat v teh tovarnah. Mi v naši državi imamo tudi pripravno zemljo za pridelovanje sladkorne repe, nimamo pa dovolj premoga in tudi ne dovolj tovarn Pridelovanje sladkorne repe se je pri nas zanemarjalo. Gotovo je, da se bo sčasoma vse to urc>'ilo, težko pa je čakati na to, ker mi vedno čakamo in čakamo, da se bo kaj obrnilo na boljše, obrača se pa vse na slabše.
Dejstvo je danes, da po naših kmetih sladkorja splošno primanjkuje in da ga je mnogo več po mestih in industrijskih krajih, kot pa po dežeji. Za to skrbi že naša vlada, ki jo vodijo socialisti in liberalci, ki skrbijo za maso, ki živi na kupu, ne skrbijo pa za vse kraj« enako. Vendar se pa tudi po teh krajih ljudstvo pritožuje nad pomanjkanjem sladkorja. Kako se bi moralo pritoževati šele naše ljudstvo na kmetih?
Odsek za prehrano, podrejen ministru socialistu Bukšeku, je objavil med stavko izjavo, da »bo v bodoče odkazoval sladkor, kolikor ga bo imel na razpolago, le važnim podjetjem, kakor železničarjem in premogarjem, ter po možnosti večiim mestom/. Mislimo, da je sladkor prehranjevalno sredstvo za vse ljudstvo in če ga ni dovolj na razpolago, vsaj za bolnike, starce in otroke, ki pa niso le po »večjih mestih in važnih podjetjih*, pač pa tudi med kmeti. Oddelek za prehrano pozna, kot se vidi iz navedene izjave, »važna podjetja«, »železničarje in premogarjem, ne pozna pa najvažnejšega gospodarskega in političnega čini-telja, to ie naše kmetsko ljudstvo. Tudi med delavci so še druga »važna podjetja« in ne samo v železničarji in premogani«.
Želimo železničarjem in premogarjem, da dobi dovoli sladkorja, iz srca jim ga privoščimo, zahtevamo pa tudi za sebe isto mero. O cenah za sladkor je škoda govoriti. V Nemški Avstriji se dobi sladkor po 7 K 60 vin. 1 kg,
§ri nas pa samo po verižniških cenah, ki pa odo v bodoče še bolj narastle. Seveda, dr. Korošec je kriv, če socialist Bukšek ne zna nabaviti sladkorja.
Jugoslovanski kmet in avstrijski socialisti.
Zadnjo soboto je priobčil »Naprej« neko pismo z Dunaja, ki je skoro gotovo duševnia proizvod miljonarja Kri?tana, ki je bil pred 20 leti ubog trgovski pomočnik, danes pa ima kot zastopnik vseh raztrganih, bosih in lačnih več kot miljon. V pismu je orisana beda in trpljenje dunajskega prebivalstva in orisane tudi splošne
politične razmere v Nemški Avstriji. V informacijo čitateljev »Domoljuba« naj bode podani tu glavni podatki, glavne misli.
Vlado v Avstriji imaio socijalisti > zvezi s krščanskimi socijalci, glavno besedo imajo socijalisti posebno na Dunaju, kjer so dobila pri volitvah večino. Razmere so precej žalostne, vlada velika lakota, veliko pomanjkanje. Država kupuje v inozemstvu moko in živila in jih prodaja ljudstvu globoko pod nakupno ceno, s čemer ima veliko škodo. Ker nima drugih dohodkov, zato tiska in tiska bankovce, katerih je že neizmerna množina v prometu. Vrednost denarja pada in danes stoji Avstrija pred bankerotom. Ker imajo socijalisti taktično moč v rokah, kar ljudstvo tudi dobro ve in ker ta socijalistična vlada ne more preskrbeti ljudstva, zato ljudstvo zapušča socijaliste in se priključuje krščanskim socijalcem, kateri so prej za Dunaj-čane zelo dobro skrbeh. Socijalisti izgubljajo tal, nekaj jih gre h komunistom, nekaj h krščanskim socijalcem. Tako pismo, Iz tega razvidimo, da bodo volitve kot ka^ žejo vsa znamenja, prinesle odločno zmago krščanskim socijalcem, kair lahko mi pozdravljamo, ne ela bi hoteli nemške krščanske socijalce hvaliti, ker tudi oni niso brez hib.
Druga zanimiva stvar je pismo, ki ga je pisal eden vodij nemških avstrijskih socialistov — Fric Adler — Trookemu, vodji in organizatorju boljševikov. V tem pismu stoji dobesedno to-le: »Vi ete poslali denar sem. Proti temu gotovo ne moremo ničesar reči. Da pokažemo mednarodno solidarnost, smo tudi mi poslali iz naših skromnih sredstev, kolikorkrat smo Je mogli, materijelno podporo našim bratskim strankam v inozemstvo.«
Naši socijalisti imajo mnogo denarja in eden socialističnih voditeljev — Tokan na shodu Pollakovih delavcev dne 24. novembra t. I. — se je izjavil, da so »ocijaii-stični viri neizčrpni in sedaj vemo, od kod so ti ljubeznivi bratci dobili denar. Kristan — gotovo je on pisal to pismo, ki je priob-čeno v »Napreju« od 21. t. m. — hoče, da sc sedaj to vrne, in sicer da vrne Jugoslavija ta denar dunajskim socijalistom in sicer v obliki živil. V pismu stoji dobesedno to-lc: »Rešitev« — v Nemški Avstriji — . »tc težke krize bi lahko precej pospešila ujedinjena Jugoslavija. Ako Jugoslaviji, pomaga z živili sdanji vladi — socijalisti« čni —, prebrodi težki položaj, ne bo agita« cija raznovrstnih nasprotnikov imela onih uspehov, kakor jih le-ti pričakujejo,« Kristan bi moral pristaviti: »S tem se brmo izkazali tudi hvaležne in kolikor t/.liko povrnemo oni denar, ki smo ga dob'!i od njih za naše prevratne namene.« Tega Kristan ni pristavil, akoravno bi moral. Človekoljub Kristan noče, da mi pomagamo Nemški Avstriji iz človekoljubja, ampak za to, da vzdržimo socijaldemokracijo na vladi. Živila, ki jih prideluje naš kmet, naj bodo za vzdrževanje politične stranke v inozemstvu? Daleč smo prišli.
Smo za to, ela se pomaga ljudstvu v Nemški Avstriji, ako pomagati moremo. Draginja raste tudi pri nas, živil primanjkuje, mi pa naj pomagamo socijalistom? Naš kmet naj plačuje dolgov« naših soc<-
3'
laiivtov? Ako moremo, pomagajmo Nemški Avstriji, kar pa da/ncs ne bo brez škode za naše ljudstvo mogoče, ker pomanjkanje se danes čuti v vseh slojih ljudstva tudi pri
nas.
Naši socijaiisti strašijo « tem, če priti, jo kršč, socijalci v Nemški Avstriji na vlaiio, bodo vspostaviii monarhijo in da potem pridejo tudi naše zemlje pod av-jtrijsko monarhijo. Če bo v Nemški Av-jtriji monarhija, nas malo briga, vsaj jc tu-!di pri nas; da bi pa naše ljudstvo hotelo pod Avstrijo nazaj, ni mogoče, ker naše ljudstvo ni slepo in danes dobro vidi, česa v.am je potreba. Naše ljudstvo vidi. da je živela Avstrija na njegove stroške, da se •e mastila z njegovo mastjo. Naše ljudstvo ridi, da je naša država bogata, da ima vse-ga, le če bi sc pošteno gospodarilo in če bi bili na vladi možje, ki delajo z ljud ii.om. Zato pa je naše ljudstvo tudi pre-p .čano, da jc potrebno pomesti s sedanjo vla.lo in državo urediti tako. da ne bodo iiaši zakladi v korist raznim verižnikom n apitalistom, naš izvoz ne v korist šoti, ..idemokraciji v Nemški Avstriji, pač pa ljudstvu samemu in to v naši državi. Naše ljudstvo je pozdravilo Jugoslavijo, po-idravlja jo še, samo noče vlade, sestavit ne iz kapitalistov in takih zastopnikov k.čnih, nagih in bosih, ki imajo sami milijone. Vlado ljudstvu, to je ljudski klici
} Samostojna" v birokratič-aem uradniškem objemu.
Dne 8. decembra je priredil veleposestnik in milijonar shod v Cerkljah na Dolenjskem. Pripeljal je s seboj znane demokrate iz okolicc in nekaj uradnikov iz okrajnega glavarstva v Krškem, ki tudi prav strastno agitira za »samostojno«. Ko szpregovori Zupančič par besedi in omeni I omisijonarje, mu zaluči kmet Strle iz 1 rastja v obraz, da so kmete sekirali do-»•ači ljudje — privrženci »samostojne«. Ker ni hotelo vpitje jenjati, je povzel besedo tajnik Kmečke zveze, pojasni, kakšni kmetje so to, ki nosijo razdor med kmetske vrste. To so trgovci, ali birtje, ali so konjski barantavci ali pa uradniki. Ljudstvo je vpilo: »Ven ž njimi, takih kmetov ne potrebujemo!« Ljudstvo je spoznalo namen teh laži-kmetov. Organizacija jugoslovanskih kmetov šteje že do 100.000 mož. Te kmetske armade se gospoda boji ir bi jo rada razbila. Žalostno bi bilo, da bi se dali kmetje cepiti zaradi par škri-ccv in njihovih somišljenikov. Ljudstvo jc tc liudi javno zavrglo, se naposled mirno razšlo z navdušenimi klici na Kmečke Zveze.
t Za živinorejske namene.
Občine, okrajni zastopi in denarni zavodi se vljudno naprošajo, da pri sestavi proračunov za prihodnje leto ne pozabijo oa potrebe naše silno oškodovane živinoreje. Baš ta panoga je v vojni toliko trpela, da bo trajalo nekaj let, predno se najhujše rane zacelijo.
Neobhodno je potrebno, da se preseda to, kar nam je ostalo. Zato se bo 4'
vršilo prihodnje leto več živinorejskih razstav v raznih krajih Slovenije. Poverjeništvo za kmetijstvo je v svrho razdelitev nagrad za najboljše uspehe živinorejcev določilo precejšen znesek, vendar pa v imenu dobre stvari prosim, da tudi občine, okrajni zastopi in denarni zavodi stavijo po svojih močeh v proračun primerne zneske za premovanje ž l -v i n e.
Eno izmed najtežjih, pa najvažnejših vprašanj jc vprašanje pravilne bikoreje. Toliko pa je že sedaj razvidno, da bo nastopilo veliko pomanjkanje na dobrih ple-menjakih, če se temu vprašanju ne posveti večja pozornost. Zato priporočamo, da živinorejci prijavijo lepe bikce in mer-jaščke dobrega pokolenja živinorejskemu nadzorništvu pri kmetijskem poverjeni-štvu, ker namerava taisto posredovati pri odbiranju za pleme in pri nabavi pleme-njakov. Na vsak način bo treba v zboljšanje bikoreje nekaj večjih žrtev, saj je od dobrih plemcnjakov odvisna prihodnost živinoreje. Priporočamo torej, da vstavijo tudi za nabavo plemenjakov in za obdarovanje najboljših bikov ob priliki licenciranja primerne vsote v proračun, kajti znesek, ki ga ima kmetijsko poverjeništvo na razpolago, bo služil le v nekako pobudo in priznanje požrtvovalnega dela. Le v skupnem in složnem delu bomo postavili trdne temelje naši živinoreji.
Upam in sem prepričan, da moja prošnja nc bo zastonj, saj bo denar, ki je naložen v smotreni akciji za pospeševanje živinoreje, nosil najboljše obresti v doglcd-ni prihodnosti.
Inž. Zidanšck, živinorejski nadzornik.
Iz Uradnega Lista.
§'. 178, Poslovnik za državno zaščit-) decc in mladine. Vso tkrb za deco im?io pokrajinski odbori kot osrednji organ, kateremu je podvržen okrožni in tenv.i zopet krajevni odbor ia zašč.t«' dete in mladine. V okviru krajevnega odbeta morajo delovati poverjeniki. Vsak kraj tnora imeti mestno dečjo postajo, ki sestaia iz sprejemalnega oddelka, (s 5—i0 posteljo) ii), materinske posvetovalnic«:, dečjeg« kopališča in aparata za desinfekr;jo, dečjega dnov».ega zavetišča, dečjega vilca, obrtne šole in dečje kuhinje. — Farno naiedbe manjšega pomena.
Š\. 179. Razni razglasi deželne vlade in drugih oblasti. — Izkaz o stanju živalskih kužnih bohzni z dnem 9. decembra 1919. — Proglasitev 21 pogrešanih vojakov iv>rtvim.
Št. 180. Ves železniški promet v Jugoslaviji se str.vlja pod nadzorstvo železniškega ministra in se razdeljuje v pet ravnateljev. — Določila glede vojaške takse. Pia'ali jo mena vsakdo, ki je nespo-sobea služiti v rnnadi. Dalje vsakdo polovico tikse, ki je služil med vojsko le šest mesecev p* i vojakih, če pa manj, pa celo. Oprcšvcni so tako le tisti, ki so bili med vojno službeno oproščeni vojaške službe.
Št. 181. Odredba, da se smejo za izvoz slive ln marmelade spreieinati nemške marke, — Naredba glede delniških
družb, katere sc smejo ustanavljati le z dovoljenjem m.niitrstva za trgovino in obrt - Razm razglas, Obseg stanovanjske naredbe za Ljubljano se razte-guje tudi na občino Šmartno pod «marno goro.
Razgled po svetu.
Jugoslavija.
j Narodno predstavništvo je za dva
meseca odgodeno. V aprilu pa se bodo vršile volitve, ne v ustavodajno skupščino, ki bi naredila novo ustavo, temveč zopet-no narodno predstavništvo, ki se bo bavilo samo s tekočimi zadevami. Volitve v ustavodajno skupščino se bodo vršile šele, ko bo izvedena dcmobilizacija.
j Priprave za volitve. Liberalna vlada je v svojih pripravah za volitve že znatno napredovala. Napolnila je najprej z milijoni liberalni volilni iond, potem zvlckla s starih polic nazadnjaški srbski volilni zakon, ves volilni aparat (uradništvo) namazala z liberalno tinkturo, sedaj pa je naročila še 50.000 škatelj za glasovanje. Medtem so pa verizniki na stotine vagonov vtihotapili v inozemstvo in prebivalstvo trpi pomanjkanje.
j Državo molzejo liberalni minislri. Država je namreč zaplenila neki tvrdki 18.000 kubičnih metrov hrastovega lesa. Les je vreden danes v Srbiji po 500 dinarjev kubični ireter. Finančni minister Velj-kovič (liberalec), ki skrbi za državne dohodke s tem, da morajo naši kmetje plačevati ogromen dohodninski davek, jc dovolil, da se jc brez javne dražbe prodal les Izvozni banki po 105 dinarjev kubični meter. Tako je banka, kateri načeljuje tudi liberalni minister Draškovič, zaslužila čez 7 milijonov kron, ki bi sicer pripadli državi. Lepo gospodarijo libcrdlni ministri — za svoje žepe.
j Za eno milijardo kron škode je naredil socialistični minister Bukšcg radi svoje nemarnosti pri ureditvi prehrane. Ko bi gospod minister takoj takrat, ko je bilo požeto, pokupil zadostno množino žina, bi dobil isto po primerni ceni. Česar pa ni storil on, so storili verižniki, od katerih mora sedaj država kupovati pšenico po 4 K 50 vin. in moko po 7 K 1 kg. Tako je po nemarnosti socialističnega ministra država ožkodovana za eno milijardo.
j Dobo korupcije imenuje socialistični list »Zvono« današnjo vlado kljub temu, da sede v .vladi tudi trije socialni de mokrati: Kristan, Bukšeg, Korač.
j Zaslužena palica — samo da bo zadela nas. Angleška vlada je odločila, da naši državi ne izplača obečanega posojila zaradi neurejenih notranjih razmer, ker sedanja vlada vodi državne posle brez
[»arlamenla, ne da bi imela zaslombc v judstvu. — To je huda palica, zelo zaslužena, lc škoda, da bo z njo tepeno nase ljudstvo. Liberalni ministri si bodo kljub temu nabrali svoje milijone.
j Črnogorci se »puntajo«, Llberalno-socialistična vlada ima seveda v narodnem predstavništvu precejšnjo manjšino, posebno ker pretežni del liberalnih poslancev pride v zbornico samo po dijete, sicer
jih pa ol nikdar videtL Zato }• skušala vlada dobiti Črnogorce na svojo stran in je v ta namen stopil Črnogorec Piletič v ministrstvo pod pogojem, da bo sklicano narodno predstavništvo. Ker pa so lib«-ralci parlament pognali spat, je g. Piletič povedal Davidoviču, ministrskemu predsedniku, da v takem ministrstvu ne more sedeti. Sedaj ga Davidovih lepo prosi, naj ostane v vladi, ker ima dober namen skKcatt narodno predstavništvo do 15. februana prihodnjega leta.
j NIC davkov! Pa ne pri nas, ampak v Srbiji in Črni gori niso plačevali davka ie eno leto. Zato se pa pri nas tem pridneje pobira in vedno je še vsak dan 2 milijona primanjkljaja. Ej, ej, tako pa ne bomo orali, pa naj se vsi liberalci s Samostojnimi vred postavijo na glavo. Srbi so naši bratje, toda — pred davčno gospodo naj bomo vsi enaki, sicer bomo slabi prijatelji.
j Demobilizacija. V vojnem ministrstvu se vrše priprave za demobilizacijo pivega poziva narodne vojske. Demobilizacija se bo izvršila takoj, ko se popravi zunanji položaj.
j Splošni pisemski promet V Parizu jc izšel odlok, ki odreja, da se pripuščajo navadne in priporočene poštne pošiljke vseh vrst, pisma, tirkovine itd. v prometu z Avstrijo in drugimi nasledstvenimi državami bivše monarhije, kakor tudi s Turčijo. Navadna pisma se morejo pošiljati v dele Rusije, ki niso podvrženi sovjetskemu gospodstvu.
j Kollsovanje bankovcev v Srbiji se jc z.ičclo 16. decembra.
j Gospodarska zveza se bo menda sklenila med Jugoslavijo, Čehoslovaško in Avstrijo.
j Ciklon v Daliraciji. Splitski »Jadran« poroča: V nedeljo 7. t. m. dopoldne so ljudje opazili, kako se od Trogira sc • bliža mestu silen ciklon v obliki stebra. Kamor je dospel, je ruvrl drevesa in trgal strehe. Tako je razkril mestno srbsko vcj:.š-nco in mnogo drugih hiš, a eno vei o bi:'o je skoraj popolnoma porušil. Izruval je stoletna drevera in napravil po javnih nasadih ln olj*nih vrtovih silna opustošenja. ?koda se ceni rad pol milijona kron. Zadnji veliki ciklon je bil v Dalmac"i leta 1908.
REKA.
Rečani so se končno vendarle naveličali bedarij prismojenega d'Annunzia, Kadi tega je reški laški narodni svet sklenil, da pozove d'Annunzia, naj zapusti Reko. D Annunzio pa se ne di takoj ugnati v kozji rog. Izdal je proglas na narod, kjer izjavlja, da ga prisega veže toliko časa na Reko, dokler ga narod ne odveže. Če ga pa ljudstvo odveže, potem gre z Reke, ker hoče vedno le, tudi v svojem umiku, varovati koristi italijanskega naroda. In sedaj se bodo vrSile menda volitve, kjer se bodo Rečani odločili, aH naj d'Annunzlo zapusti Reko «11 ne. Ljudstvo se bo seveda odločilo proti njemu, ker ga je že davno sito, kakor je to pokazalo t
svojim navdušenjem, ko je reški narodni svet sklenil, da naj d'Annunzio' odide. — Glede rešitve reškega vprašanja se zopet vrača Wilsonova misel, da se ustvari vmesna država med Italijo in Jugoslavijo, Reka da naj bi bila italijanska, luka pa prosta.
AVSTRIJA.
Avstrijski državni kancefar (zunanji minister) dr. Renner je šel v Pariz prosit naj pošljejo hrane v Avstrijo, sicer se bo mlada republika zrušila ln z njo vred se bo tudi pretreslo ravnotežje drugih držav. Namignil je tudi, da bodo sicer primorani vzeti pomoč od Nemčije, zato pa se tudi njej priklopiti, česar se ravno antanta najbolj boji. Gospodje mogotci v Parizu so bili milostni Rennerju, sklenili so pomagati na račun — Jugoslavije in Čehoslova-ške, kl naj dasta Avstriji prehrane. Čeho-slovaška se nekaj obotavlja, jugoslovanski minister socialistični paša Anton Kristan pa že hodi po Avstriji in prodaja na*o pšenico, medtem ko je pri nas doma že sedaj občutno primanjkuje. — Antanta je tudi dovolila Avstriji, da di svojo tobačno režijo v najem In si s tem kupi živil. — Vsled pomanjkanja premoga je ves osebni železniški promet ustavllen od 20. do 28 decembra. — Znano je že našim čita-tetfem, da Tirolska nikakor noče več biti pri AvslriH, temveč se jI ho*e k Bavarski. Sedaj prihaja n|o tu^i Saleburška, ki se ttid| hofe z^rnžiti z Bavarsko. Uboga Avstrija, kako te bodo od vseh strani objeli, amttak figuro boš pa Imela lepo in bo'5 zaokroženo, če se ti. Tirolska Izneveri,
ITALIJA.
Italiianskl poslanci bodo šli v Rusijo, da nrouče ondolne razbere in potem vi-"M poročno. — Nct>*M Tirolcl, kl so bili priklopljeri Itallil, zahtevajo zase avtonomno s svoiim deželnim zborom v Bol-canti V«ak Tiro'ec naj bi se smel poslu-ževMi pred oblastjo nem*!""*a jezika, p^t^Vo voiašfvo n*>i h' se rabilo samo za obrambo domače dežele.
POT.T<?KA.
V	vzhodni Galiciji je tak« lakota, da prl*akuie|o. dn bo v p^o^njih meseci^ od bede pomrlo 100 do 200 tisoč litidi. Obenem rar.saia netfasti legar, kl zsMeva dnevno do 300 žrtev. Vzrok te*a nad vse »slocstnerfa položaja, ker le bi'« vzhodna Ordlclia dosedaj toriR*e boli*<»vl$kih armad, kl nisn moderno urejene '•> so sedaj od Koliševikov razkropljene. — Veronika Brotheima v Krakovn je obsodilo so^če na smrt. ker je porabil zase tri vagone žita, kl te bilo nameni*no za noljgko armado, In tu«" drugače odiral. Sodba se je takoj izvršila.
RUSIJA.
V	Rusiji je do zadnjega časa divjala vojska med boljševiki in antanto. Boljše-vike so podpirale vse ruske stranke, ker
so Rusi uvideli, da se antanta (posebna Francija) predvsem bori zato, da bi Rusijo gospodarsko podvrgla in jo potem izročila svojim kapitalistom v izsesavanje. Za antanto se je posebno bojeval general Djenkin, katerega armado so pa boljševiki razkropili Anglija se je začela rajši pogajati z boljševiško vlado in tudi Francija bo morala nastopiti to težko pot. — Na Du-naju so se sešll zastopniki vseh ruskih strank, da razraotrivajo o bodočnosti svoja domovine.
FRANCIJA.
Med vojsko se je vsevprek vpilo: DoD z militarizmom, izvede naj se razorožitev državi In ravno tiste države, ki so najbolj vpile, 6e sedaj iznovega zelo pridno oboro-žujejo, med temi Francija, ki je sklenila, da svojo armado nanovo in močneje oborožL — Ker se Nemčija obotavlja izvrševati vsa mirovne po 'oje napram Franciji in ker ja bil velik del francoske industrije v vojski razdejan, je francosko gospodarsko življenje došlo do nekake krize. Zato tudi pada vrednost francoskega franka. Francoska vlada bo razpisala posojilo tudi na Angleškem. — Novi predsednik francoske zbornice Deschanel je lepo govoril o zvezi narodov. Zraven pa se Francija pridno obo-rožuje. Hinavščina framazonskih kričačevl
BELGIJA.
Belgija se je po vojski gospodarsko že zelo dvignila. Sklenila je ugodne po-ge i' e s Francijo in cene blagu so padle že za 40 odstotkov.
ANGLIJA.
Angležem delajo Irci še vedno nepri-like. Takozvani sinfajnovcl še vedno vznemirjajo angleške vladne kroge, ker tu in tam napadejo kako angleško posadko, jo razorože in zasedejo mesto. Sedaj hoče narediti vlada konec s tem, da so vse sinfajnovce aretirali, jih spravili na ladje in poslali v prognanstvo. Irce pa bo skuhala vlada pomiriti s tem, da bo predložila zbornici nov načrt o irski ustavi. — V angleški Aziji so se uprti Arabci, kl ogrožajo angleške posadke. — Ministrski predsednik lojd Žorž je v zbornici poudarjal, da je Anglija že dovolj podpirala Avstrijo in da sama ne more več, pač pa naj Amerika priskoči na pomoč. — V glavnem mestu Irske, Dnhlinu, se je iz vršil naoad na irskega podkralja Frencha Napadalci so vrgli bombo na avtomobil, na katerem se je vozil podkralj, pa se je avtomobil srečno ognil. Pač pa je bil avtomobilski je vozil takoj za podkraljem, popolnoma razdejan. Napadalci so ušli, razen enega, ki so ga vojaki na mestu ustrelili.
AMERIKA.
Torej tudi v državo, kjer do vojske nI bilo nobenega militarizma, ie zašla ta pošast, ki žre milijarde ljudskega denarja. Pri obravnavanju mornariškega programa je admiralski svet vojne mornarice Zedl-
Vsaka hiša na) naroČi »Domoljuba'
i
»jenih držav stavil državnemu tajniku za mornarico Danielu predlog, naj se dela na to, da bo vojna mornarica Zedinjenih držav leta 1925. po svoji moči enakovredna najmočnejši mornarici sveta, ako sc s pomočjo mednarodnega dogovora, oziroma nameravane zveze narodov, ne izvede splošna razorožitev, Admiralski svet utemeljuje svoj predlog s tem, da hočejo Zedinjene države povečati in izpopolniti svojo trgovsko mornarico do one skrajne meje, ki jo zahtevajo narodni interesi in ki jo omogočijo narodni gospodarski viri, vsled tega mora tudi ameriška vojna mornarica postati dovolj močna, da bo mogla ščititi pomorsko trgovino ter varovati obal in
Erekomorsko posest Zedinjenih držav. — 'okler se bo sklepal mir med ljudmi brez vere, bo vedno ogrožen in bo vedno treba militarizma. — Tudi v Ameriki se boje boljševizma. Baje ga razširjajo najbolj tuji časopisi, med temi tudi osem slovenskih, ki tam izhajajo. Ameriška vlada pripravlja proliodredbe.
Iz tajništva JKZ.
Tečaj. Pozivamo vse Kmetske Zveze, da javijo vsaj do 1, januarja natančno število udeležencev gospodarsko-političnega tečeja, ker tečaj sc bo vršil okoli 10. janu-aij:. Načrt tečaja in vse posamezne informacije podamo v prihodnji številki.
Okrožnice JKZ. Prosimo vse Kmetske zve/.c, da skličejo takoj, ko dobijo kakšno okiožnico Jug. Km. Zv,, odborovo sejo in se posvetujejo o predmetih, ki so v okrožnici. Prosimo, da vse Kmetske zveze redno odgovarjajo na vse okrožnice in dajo morebitne nasvete, predloge itd. Kolikor bo mogoče, se bodo ti nasveti in predlogi vei uo upoštevali.
Koledarček JKZ. Kakor smo že javili, Izda JKZ. za leto 1920 svoj koledarček, ki jc /c dotiskan in sc sedaj nahaja v knjigoveznici. Upamo, da ga bomo takoj po Novem letu razpošiljali. Cena koledarčku ni Jc ugotovljena, 4 K pa ne bo presegala. Pre: iino vse Kmetske Zveze, da število izvodov hitro naroče, ker zaloga ni velika in sc na poznejša naročila ne bomo mogli ozirati. Koledarček bo imel iepno obliko, vseboval bo poučne članke in tudi precej tistega papirja za razne zapiske.
Seje Km. Zv. Prosimo vse Km. Zv., da nam redno pošiljajo prepise svojih sej, ki naj se vrše redno, vsaj vsak mesec. Obravnavajo naj se vedno vsa vprašanja, ki lo v posrednem ali neposrednem stiku • kmetskim ljudstvom. Obravnavajo naj se krajevna in splošna vprašanja.
Mnogo Kmetskih zvez {• ustanovljenih, od katerih pa tajništvo do danes nima še nobenega poročila. Prosimo vse one Kmetske Zveze, ki ne dobivajo okrož-«ic, da nam nemudoma javijo natančne aaslove odbornikov, okoliS po občinah in približno število članov.
Kmetske zveze I Nala armada raste, •koravno naši nasprotniki trdijo, d« smo 9 razsulu. Na) iive oni ▼ tem prepričanju, rvobodno jim. Nai nas podcenjujejo, to nas M sme strašiti, Na delo}
Iz Kmetskih Zvez.
ODBOR JUG. KMETSKE ZVEZE
je imel svojo redno sejo dne 16, decembra, Obravnavala so se važna vprašanja. Sklepi, ki so bili storjeni, so se deloma že sporočili Kmetskim zvezam po okrožnici, deloma jih še sporočimo. Seje se je udeležil tudi dr. Korošec.
CEMŠENIK.
Tu se je vršil 8. decembru ustanovni shod Kmetske zveze, ki je lepo uspel in sprejeli smo razne resolucije. Predvsem zahtevamo skorajšnje volitve, da sc odpravi carina na poljedelske stroje, zahtevamo, da imajo starši prvo pravico do otrok, zahtevamo žensko volilno pravico in izrekamo nezaupnico taki vladi, ki jc prišla s silo do moči in ki razpušča proti-postavno občinske odbore in podpira kapitalizem.
PREČNA.
Kmetska zveza je imela dne 14. de-ccmbra svojo sejo, pri kateri smo sklenili sledeče resolucije:
Zahtevamo, da se skliče Nar. predstavništvo, kateremu naj se predlože ie izdane naredbe v potrditev, naj se predloži takoj volilni zakon za ustavodajno skupščino in za občine, uredi naj se na pošten način in ne na korist kapitalistom valutno vprašanje, ravnotako naj se reši invalidno in agrarno vprašanje. Kmetska zveza se priključuje resolucijam, ki so bile sprejete na zborovanju kmetov v Ljubljani dne 9. decembra in odobruje stališče VLS, da se ne udeleži medstrankarskih razgovorov za sestavo deželne vlade, dokler se ne popravi nasilje, storjeno pretežni večini slovenskega ljudstva.
KMETSKA ZVEZA ZA TR2IŠKI SODNI OKRAJ
je imela zadnji čas dve seji. V zadnji se je protestiralo proti nameravanemu razpustu občinskih odborov, ki ga hoče izvesti liberalna vlada ljubljanska. Nekaj članov je
Kristopilo z deležem 100 kron zadrugi v ranju. Kmetje so se udeležili protestnega shoda v Ljubljani dne 10. novembra in dir, Brejčevega shoda v Tržiču.
CEM5ENIK. ^
Lepo smo praznovali šestletnico svojega društvenega doma, katerega sta blagoslovila 8. decembra 1913 dr. Krek in dr. Korošec: ustanovili smoKmetsko zvezo. Udeležili so se shoda skoraj vsi posestniki in mnogo fantov. G. Komlanec je razložil politični položaj, pomen organizacije Kmetske zveze, krivični policijski sistem liberalnosocialistlčne vlade.
Govoril je navdušeno ii srca do src. Enoglasno so mu vsi navzoči pritrjevali. Sestavil se je krajevni odbor. Enoglasno •o bile sprejete zahteve:
1,	ustanoviti se mora nakupčevalnica za v«« kmetske jpotrebe, ki naj tudi, sporazumno s vso Kmetsko zvezo, skrbi za enotno prodajno ceno, kater« s« morajo driati vri kmetje;
2.	odpraviti s« mora carina m kmetsko orodfoi	t
3.	šola mora biti res ljudska in strogo verska, po versKem prepričanju starš«. Proč z brezversko šolol
4.	volilna pravica za žene, če jc, mora biti splošna;
5.	največjo nezaupnico nasilni vladi * Ljubljani in Belgradu.
V OSILNICI
sc jc na zborovanju Kmečke zveze 14 | m. med drugim ugotovilo: 1. Demokratska' vlada jc kmete z izvoznicami in s cartao silno oškodovala. Oškodovani so bili naj. bolj vsi ubožni stanovi z 20 odstotnim denarnim odbitkom, ker so bogataši znaU
hrano ven, ker dobro vemo, da je o« manjkal
2.	Vsi ministri, ki vedoma zakrivijo bedo siromašnih slojev ali se dajo kakorkoli podkupiti, naj bi se postavili pred nalašč znto sctavljeno sodišče.
3.	Poštni promet je postal silno nereden. Tudi po deželi iz kraja v kruj ne funkcionira ta aparat, lz Osilnicc v K*, čevje hodi pismo skoro en teden. Red hočemo imeti.
4.	Od mnogobi ojnih tatvin po železni, cah nismo nikoli čuli o kakih preiskavah. Vsaj tupatam bi gotovo krivce našli tn lahko pošteno kaznovali, pa bi bilo kooec tatvin.
5.	Višji šolski svet ne pošlje v Osilai-co učitelja. Novo leto se bliža, a smo i« vedno brez šole.
Zato zahtevamo: Učitelj naj sc poŠtye v Osilnico iz kake pet- ali šestrazrednice. Lažje so kje drugje brez petega ali šestega učitelja, kakor pri nas brez enega. Zakaj iola šteje nad 150 otrok.
BRASLOVCE.
Tukajšnja Kmečka Zveza je priredtta v nedeljo dne 14. decembra ob 3. popoldne dobro obiskano gospodarsko zborovanj«. Govoril je tajnik Praznik iz Celja, kateri nam je razložil namen in pomen novoustanovljene gospodarske zadruge v Celja, Orisal nam je skupno in solidno delo aa* drnžništva kot edino pomoč rešitve neznosnih razmer nesramnega početja ode« ruhov in pomanjkanja vsakdanjih potrebščin.
Ustanovil se je gospodarski odsek, H kateremu je pristopilo lepo število članov« a upamo, da se bode Se pomnožilo, ko bo* do videli našo resno voljo in železno pest« katero bodemo pokazali oderuhom. Pri* hodnjič več o našem delovanju.
Tedenske novice.
Politične.
p Zborovanje naše stranke na 5taf«r« sk«u. VLS. ozir, Kmetska zveza je priredila v nedeljo v rogaškem okraju tri lepo' obiskane shode in sicer v Rogatcu, v Sv, Križu pri Slatini in v 2etalah. Na prvih shodih j« poročal narodni poslanec ar« Hohnjec, v Zetalah pa urednik žebot. Na« rodni poslanec prof. Vesenjak je imel reWC kmetski tabor v Šmarju pri Jeliah, uredom
fCranjc pri Sv. Vidu pri Ptuju, ln dr. Le-ikovar pri Spodnji Sv. Kungoti. Na vseh •hodih je ljudstvo soglasno izreklo neza-panje sedanji vladi v Belgradu in Ljubljani ter zaupnico Jugoslovanskemu klubu in njegovim voditeljem.
p Neuspeh liberalne kmetske iilijalke. »Samostojna« kmetijska stranka je za nedeljo 14. t. m. napovedala shod pri Mariji Snežni pri Cmureku. Zborovanje pa je domače ljudstvo preprečilo, ker ni hotelo poslušati krivih prerokov.
p Občinske volitve se bodo vršile meseca marca menda po dosedanjem volilnem redu, le da bo pridejan proporc.
p »Dr, Korošec je sovražnik države« pišejo liberalni listi, to pa zato, ker hoče
£ieprečiti, da bi se vsa Slovenija posrbila, akor pišejo nemški listi.
p Liberalci in socialni demokrati se iopet zmerjajo med sabo z nekoliko manj prijaznimi priimki, dasiravno še ni dolgo tega, kar je g. Kristan prerokoval, da je liberalna stranka »napredna, moderna in demokratična«. Vziok, da se zopet grizejo, je ta, ker liberalci ne puste socialnih demokratov tako do korita, kakor so ti lačni.
p »Republikanci«. Dr. 2crjav se za-stopi najbolj na žandarje in preiskave in s to stvarjo ima silno veselje. 13. t. m. sta ae vršila shoda Kmetske zveze v Leskov-cu pri Krškem in v Cerkljah na Dolenjskem. Na prvem shodu je naš govornik menda povedal, da so samostojni na svojem shodu v Ljubljani sprejeli edino resolucijo, namreč vdanostno izjavo kralju Petru, na drugem shodu pa je tajnik Kmetske zveze menda zaklical Samostojnim: Vi ste monarhisti, mi smo pa republikanci. Na vsem tem ni nič hudega, saj je v Sloveniji celo precejšnji del liberalcev republikanskega mišljenja, kar tudi nikakor ni proti obstoječim postavam. A vendar, dr. 2erjav ima veselje z žandarji in »pristojna oblast je uvedla preiskavo«. No, če bo dr. Žerjav radi republikanstva uvajal preiskave, bo kmalu cela Slovenija ena sama velika preiskava.
p »Samostojni« v pravi luči. V nepo-trednji bližini Novega mesta se čutijo »samostojni« v par farah precej zmagovite. Zadnje dni so se vrgli z vso silo na ientpetersko občino. Dne 8. t. m. so priredili v Št. Petru shod. Sadovi ce že ka-lejo. A kaki? Laž, zmerjanje, nadlegovanje naših pristašev, da, celo dejanjski napadi nanje. Evo dokazal Dne 14. t. m. zvečer pride k našemu pristašu Francetu Rif-lju z Golušnika par od »samostojnih« na-hujskanih in vinjenih fantov. Možr. hoi-t-.jo prisiliti, da se vpiše med samostoi."c in •okole. Ko se Rifelj izjavi odklon'lau, se prične pod oknom preklinjanje. Gospodar
Erijazno opozori razgrajača, naj nikar ne olnejo, že radi otrok ne. Pri tej priči ga ndari agitator skozi okno • polenom po obrazu in v hipu nato mu zada v vrat 4 cm široko in 2 cm globoko rano. Napade-nec je moral s puško pregnati nadležneža. Z zadevo se bo pečalo sodišče. Ne obsoja-
mo toliko napadalca, v prvi vrsti tiste, ki so ga nahujskalL On je žrtev »samostojnih«. Le tako naprej, saj so liberalci često nastopali tudi na tak način.
d V Leskovec pri Krškem je na Miklavževo nedeljo prišel grajščak iz Rakovnika lovit — rake. Na trneku je imel But-kovca in Stovička, pa je vjel samo par liberalnih — žab .,. Tudi v Cerkljah je poskusil srečo, pa je komaj ubežal pred — parkljem...
p Gospod Ante Bertl iz Stojnc pri Ptui'i nam je podal dopisnico s sledečo vseb<no; čital sem v »Domoljubu« št. 43, strai 442, članek »Zanimivosti z nedeljskega shoda libcialne kmetske stranke«; pišete med drugim: »Ali je dr. Žerjav tudi kmet, strokovnjak itd.« Ponižno prosim to-lej jaz in še par prijateljev, da bi nam odgovorili: ali je tudi dr. Hohnjec kmetijski strokovnjak? Ante Bertl. — Odgovor: Ljubi gospod Ante! S svojim vprašanjem ste se obrnili na čisto napačen naslov Ljudska stranka nikoli ni vpila, da hoče v svoji sredi samo kmete in kmetijske strokovnjake, z dohtarji in duhovni pa da ne-če nič opraviti imeti, kot dela to liberalna kmetska stranka. Ampak Ljudski stranki in Kmetski zvezi je dobrodošel vsakdo, ki je kmetov prijatelj in zanj dela. In to je tudi dr. Hohnjec in tako imamo še mnogo takih zelo delavnih kmetskih prijateljev, ki niso ne kmetje, ne kmetijski strokovnjaki in smo veseli, da jih imamo. Liberalna kmetska stranka pa ne mara dohtarjev in vendar se gre klanjat k dr. Žerjavu in leze pod njegov klobuk. Zato Vas še enkrat vprašujemo, če je morda dr. Žerjav kmetijski strokovnjak, da se ga tako oklepate? In dane1; pridcvljemo še drugo vprašanje: Ali je oni advokat, ki je tajnik »Ekonoma«, ki je podjetje liberalne kmetske stranke, tudi kmetijski strokovnjak? Pričakujemo odgovora.
d »Na*l 15 tisoč kmetov ln kmetic« je bilo dne 23. novembra v Litibljant. Tako prerokuje »Kmetijski list«. No, potem je »Dolenjski kmet«, ki to poroča fnajbrž je to rktnet« g. Jatr>nik, urednik »Kmetijskega lista« samj vsakega človeka vsaj trikrat videl. Kmetic je bilo zelo veliko v klobukih, kmetski jezici so bili šišenr-ki sokoli, kmetje pa so bili večinoma gostilničarji, trgovci in že leta ln leta poznati kričači z dežele.
d »Bodite ponosni na samostojnost, neodvisnosti« nozivlja »Kmetijski list« svoje pristaše. Pa to	ne-
odvisnost je že spravil dr. Žena*' v svoj svobodomiselni žep.
Domače novic«.
rt »Domoljub« bo za prihodnje leto sta! 15 K in bo v primeri z drugi"1! listi najcenejši. Medtem ko so se tiskarski stroški tekom leta podražili za 100 odstotkov, se je »Domoljub« podražil samo za 50 odstotkov.
d Položnice, kl smo jih priložili cenjenim naročnikom v zadnji 45. številki za obnovitev naročnine za leto 1920, naj vsak natančno Izpolni in Isto odda na domači
pošti, kjer list prejema, ker ima sicef upravništvo mnogo nepotrebnega dela* Vsak naj zapiše na srednji del položni« ce natančno svoj naslov, ne pa naslova našega upravništva, in sicer ravno tako naslov, pod kakršnim sedaj list prejema. Ako pa želi kako premembo oziroma po« pravek pri svojem naslovu, naj to zapišei na zadnji strani v srednjem delu položnice^ Za nove naročnike nej se pošlje naročnina edino le po nakaznici > pripombo »n o v« naročnik. Obenem naznanim« še enkrat, da stane »Domoljub« za letal 1920 15 K. Za naročnike v stari Nemčiji jej 18 K, za drugo inozemstvo 20 K. Za Nem« ško Avstrijo in Češko-Slovaško velja istai naročnina kot za Jugoslavijo, dokler poštne pristojbine ne spremene. 1 , d Rekvizicije. Koliko je svoj čas Rifck nikar kričal, ko je hotel tedanji prehran)«« valni minister dr. Korošec med banaškimi veleposestniki uvesti rekvizicijo, da bi za« gotovil prehrano oo revnejših deželah. Dr« Korošec je šel, reKvizicije ni izvedla dri«« va, temveč verižniki, danes pa je sklenila vlada, da uvede rekvizicije med velepo« sestniki, ko je že prepozno in ko so se ce« ne znatno podražile. Ribnikar bo seved* sedaj molčal.
p Plebiscit na Koroškem se bo vršil čez dva meseca. Naše čete se bodo umak-nile iz glasovalnega ozemlja.
d Prosto hočejo imeti. 17. decembra je bil rojstni dan regenta Aleksandra. Ker srednješolski dijaki v Ljubljani niso imeli na ta dan prosto (belgrajska vlada je prepozno dala tozadevni ukaz, ker je ta vla« da vedno pozna), so Sli k ravnatelju ter zahtevali prosto.
d Štrajk so zagrozili gledališki igralci v Ljubljani. No, taki štrajki ae dado prenesti, kmetov pa še celo ne bodo nič boleli.
d Otroci štrajkajo. Nemško šolo na Jesenicah so premestili v staro poslopje slovenske šole. Zaradi tega so otroci izostali od pouka. Koliko časa bo štrajk trajal in če se bo Jugoslavija zaradi tega podrla« ie ne vemo.
d Krvav spopad med Italijani in Slovenci v Ilirski Bistrici. »Nar. Politiki« poročajo iz Pariza, da se je 7. t. m. vršila v Ilirski Bistrici zabava, na katero so prišli italijanski vojaki izzivat. Prišlo je do spopada, v katerem je bilo 8 Italijanov mrtvih' in 24 ranjenih.
d Umrl je v Dolu pri Ljubljani g. Andrej Šimenc, župnik v pokoju. N. v m. p.
d Umrl je v Mokronogu na Dolenjskem bivši vojni kurat in kaplan v Jelša-nah g. Jakob Mejak, star 31 let. N. v m. p.I
d Umrl fe dne 19. decembra P. ViH-bald Rupar, kapucin v Škofji Loki, po dolgi in mučni bolezni.
d Umrl je 19. t. m. v Ljubljani bivB okrajni glavar za ljubljansko okolico <k, Cron. Zadela ga je kap.
d Nov <*rob v zasedenem ozemlju. Na Gočah pri Vipavi je umrl dne 15. novembra znani posestnik Frančišek H & b e v 67. letu. V vinarstvu je bil strokovnjak
fi^ NajcenejSi kmetski list je »Domoljub" 1
prve vrste. Njegova izborna vina so slovela daleč na oKrog; zlasti ie njegov »pi-
{tolita je bil zelo priljubljen celo v najvišjih krogih. Kakor pa je bil izvrsten gospodar, tako je bil tudi izvrsten katoličan, ki je vsekdar neustrašeno spoznaval svoje versko prepričanje. Bil je vedno navdušen pristaš naše stranke in pred več leti tudi njen poslanski kandidat. Na novo ustanovljene Jugoslavije se je silno razveselil. Žal, da njegovo veselje ni trajalo dolgo, ker so kmalu sovražniki zasedli vipavsko dolino. Bodi mu v naši stranki ohranjen časten spomin* Bog daj njegovi duši večni pokoj, ostali gospej soprogi-vdovi pa obilo io-lažbe ob bridki izgubil
d Porotno zasedanje pri novomeški okrožni sodniji se je vršilo od 15. do 18. decembra. Pred poroto so se morali zagovarjati prvi dan Vincenc Zeme (branitelj dr. Čcsnik) radia tatvine, drugi dan Marija Goli radi umora lastne matere (branitelj ^r. Globevnik), tretji dan Jože Pipar (branitelj dr. Vasičl radi tatvine, četrti dan Anton Hočevar (branitelj dr. Česnik) in Rozman (branitelj notar B!eiweis) ter Kirner {branitelj dr. Vasič) radi tatvine. Obsojeni eo bili Mariia Goli rad iuboja na 12, Jože Pipar na 5, Rozman na 4 in Kirner na 3 leta težke ječe. Razprava proti Vincencu Jemctu in Antonu Hočevarju se je preložila na predlog zagovorništva in državnega pravdništva. da se vrše nove poizvedbe in zasliši>o še ootrebne priče.
d Železniška nesreča. V petek zjutraj Je povozil vlak med postajama Šmarje-SaD in Grosupljem kmeta Stiha z Dobre-polja in par konj. En konj je bil mrtev, do-čim je on obležal nezavesten. Vlak je vzel ponesrečenca s seboj in ga prepeljal na Grosuplje, od koder so ga poslali v bolnišnico v Ljubljano. Govori se, da je nesreči kriv neoazljivi čuvaj.
d Kiaverjev koledar za leto 1920. V kratlcu:) i/.tdc. Obsega zanimive povesti in članke iz živijenja zamorcev v Afriki Stane s-v; o 1 K £0 v in se naroči pri Kiaverjev; Jiužbi v Ljubljani, Pred škofijo 8.
Gospodarska obvestila.
g Iz kmetskih žepov. Ljubljanski mesarji bo ljudje, ki hočejo vedno veliko zaslužiti, če ne na račun meščanov, pa na račun kmetov, najrajši pa na obojnega. Sedaj so zopet povišali cene mesu. Ker je nastal radi tega po Ljubljani upravičen hrup, so mešat ji »na svitlo dali« slovesno izjavo, v kateri proglašajo, da imajo najboljšo voljo sodelovati pri znižanju cen in v ta namen hočejo poceniti meso — na kmetski .ačun. Na ta način delati za cena živila je presneto lahko celo za ljubljanskega mesarja, ki se za nizke cene toliko briga kot recimo liberalna belgrajska vlada za naše ujetnike v Italiji. — Mesarji predlagajo: Naj se takoj meje za izvoz živine zapro in celo zastražijo, da bo živina cenejša in potem bo tudi meso cenejše, sedaj pa se cena živini dviga, zato tudi cena mesu. Naj mesarji povedo, kje se je pa cena živini dvignila? Nasprotno: mesarji so nakupili zadnje čase po Dolenjskem veliko živine po navadni ceni in celo pod ceno. Del te živine še niti v Ljubljani nI, ln vendar so hoteli mesaiii ceno mesu po-
višati kar za 4 K pri kilogramu. Torej naj-prvo so hoteli U debeli gospodje meščana odreti, sedaj, ko jim to ni šlo, pa hočejo kmeta, samo da se bo njihov žep hitreje polnili In potem hinavsko obračajo oči k nebu, češ, tudi mi hočemo delati na to, da se cene živilom znižajo.
g Francoski frank pada, kar pa se vidi, da samo trenutno.
g Oddaja trL Iz državnih trtnlh nasadov na Kranjskem se bodo oddajale trte vinogradnikom pod sledečimi pogoji kot druga leta. Cene za mate kmečke posestnike so za 100 ključev 5 K, za 100 korenjakov prve vrste 20 K, druge vrste 10 K, za 100 cepljenk prve vrste 120 K, druge vrste 60 K. Zaloga cepljenk je le majhna. Kdor ne prinese županstvenega dokazila, da je mah posestnik, mora plačati dvojno ceno. — Trte so namenjene v prvi vrsti kranjskim vinogradnikom za nasa-ditev lastnih vinogradov. Le potem, če kaj preostaja, jih dobe lahko tudi drugi naročniki. — Bližje pogoje izve vsak iz razglasov pri županstvih vseh vinorodnih občin, oziroma pri spodaj navadenl oblasti. — Naročila sprejema najpozneje do 15. svečana državno vinarsko nadzorstvo v Novem mestn.
g Težkega prešiča je zredil posestnik Jože čampa v Podsteni pri Ribnici Tehtal jc 300 kg.
g Krona v zasedenem ozemlju. Valutna komisija v Rimu je sklenila, da plača za avstrijsko krono (kakršne so v zasedenem ozemlju) po 60 centezimov, torej 1 lira po 1 K 66 vin. In tistim, ki jim je svoj čas plačala po 40 centczimov, doplačajo sedaj še po 20 centezimov. Pri nas pa stane lira čez 8 KI
g Uvoz sladkorja. Med našim kraljestvom in čchoslovaško republiko je sklenjen nov trgovski dogovor, po katerem bo čehoslovaška republika dobavila naiemu kraljestvu 1100 vagonov sladkorja. Za vsak kilogram sladkorja dobi od nas 3 in pol kg pšenice. Za nadaljnjih 400 vagonov sladkorja zahteva čehoslovaška republika, da se ji dobavi za vcak kilogram sladkorja 1 kg mesa žive vage.
g Valute na zagrebški borzi. Dne 18. decembra: dolar 100 dolarjev 10.000 K; avstrijska krona 100 K 65 K; bolgarski lev 100 levov 210 K; carski rubelj 100 rubljev 165 K; dinar 100 dinarjev 413 K; zlat (20 kron) 355 K; angleški funt 100 funtov 400 K (blago); francoski frank 100 frankov 1025 K (blago); marka 100 mark 25 K; Italijanska lira ICO lir 805 K (blago): romunski lej 100 lejev 300 K. — Iz tega je razvidno, da se je naša krona v zadnjem času zopet nekoliko dvignila.
g Primanjkljaj plenice v Evropi Was-hingtonski »Hearst« objavlja poročilo o statistiki potrebne pšenice v Evropi po številkah, kakor je bila ravnokar sestavljena v Parizu. Primanjkljaj pšenice bo znašal v vsej Evropi približno 200 mil. centov. Temu nasproti bo ostali svet pridelal za 173 milijonov pšenice več, tako, da bo evropska potreba do prihodnje Setve 1920 za silo pokrita. Zedinjene države bodo k temu evropskemu primanjkljaju največ mogle prispevati, ker bodo mogle oddati v Evropo 100 milijonov centov.
Božič kmetskega stanu.
Poleg svetega prizora v betlehemskem hlevcu m lepšega večera sveto noč ko r nepokvarjeni kmetski hišL Ta dan so zbra na srca vse družine okrog rojstva novih časov, novih razmer, nove družabne sreče, po kateri je sicer vse hrepenelo; nepokvarjena družina, polna vere v dobrega Boga, polna hrepenenja po Njem, poln* zaupanja Vanj, pa to srečo doživlja.
Ne ve se, ali je bolj poln svete blaženosti božičnega večera družinski oče, ko gleda, kako je njegova skrb pripomogla, da imajo vsi člani njegove družine v njegovi hiši gorek stan, toplo obleko, praznično jed. Sveti se mu oko notranjega tihega miru, zakaj smehlja se mu iz bornih jasli milo dete, novorojeni Zveličar. Ta smehljaj mu pravi rahlo in hvaležno: Meni si storil, kar si storil najmanjšemu članu svoje družine. Podoben si mojemu redniku svetemu Jožefu.
Ne ve se, ali bi menjala danes s kora na svetu dobra skrbna mati, hišna gospodinja, saj je vse storila, da bodo vsi v hiši veseli lepih praznikov: dekla in hlapec, sin in hči. Na nikogar ni pozabila. Vsak dobi svojo božičnico. Vsi bodo uživali pri isti mizi, jedli z isto pravico njen trud, njeno skrb, se veseli iste okrašene družinske sobe v svežih in čistih in po možnosti novih oblačilih. Med nikomur ni delala razlike. Tudi njej se smehlja milo dete iz bornih jaslic: Glej, tudi ti me smeš vzeti v svoje roke, kakor moja mati Marija, ki je vzela svojo obleko in meni naredila plenice. Sestra si moji materi. Neznana božična slast polni srce dobri kmetski materi.
Ne ve se, ali ni najbolj srečen najmanjši pastir v družini. Angeli so prišli danes k njemu iz nebes in mu pripovedujejo: »Nocoj se je rodil pastir, ki lepše skrbi za dobre ljudi, ko ti za svoje voleke in ovce.« Pojdil Spremimo te k njemu. Za-stir v nepokvarjeni kmetski hiši čujc sveti glas, vidi, kako ga spoštljivo gledata danes gospodar in gospodinja, pustita njemu prvo mesto pri jaslicah; zaveda se, da delata to na ljubo novorojenemu dobremu pastirju, ki vodi ljudi na nebeško pašo; in pastir v nepokvarjeni kmetski hiši razume milo dete v bornih jaslicah, raduje se svoje borne službe in se blagroje nad vse ljudi nad vse časti na svetu.
O kmetska hiša, srečna si božično noč, ne zato, ker imaš svojo posest, ne zato, ker je tvoj stan najbolj številen, ne zato, ker si doživela lastno državo, ampak zato si srečna to božično noč, ker te napolnuje to noč po Bogu hrepeneča dušain si pripravljena v tem hrepenenju položiti vse drugo pred borne jaslice za en mili nasmeh tistega, ki v njih leži in želi le še eno: v tvoji duši počivati.
Država jugoslovanska nima 8e svojega svetega večera. Stanovi in družabni razredi tavajo v mrzlem vremenu po trdo-srčnem Behlehemu. Iščejo prenočišča svoje stanovske sreče. Sebični mogotci v mestnih hlSah hočejo vse zemeljsko le zase. Kažejo jim s prstom proč od sebe ara-gam. Gredo onstran od oholih, trdih ma-tcrlallstov. Zavedajo se, da jim ne dado
darov, ki jih je razdelil skupni oče. Ozirajo le proti njemu. On, oče nebeški, ni kriv. Njemu slava. Tako pojo angeli današnjo loč. Čujte! Pojo tudi njim, tavajočim lju-lem. Mrzlim mogotcem ne pojo, jim ne »oščijo božične sreče. Voščijo jo pa vsem, Iti jim polni blago hrepenenje prsi.
Stanovi, delavski stanovi! Vi kmetje, rl obrtniki in vi, borni delavci, ki pri drugih iščete zavetja, sveta blažena božična noč vam svita. Svetloba lije nad hlevec. Ta s svetlobo oblit hlevec naj postane na-la država, svetlobna luč božji nauk, dru-lina v njem vsi pošteni združeni stanovi. Kmetski jtan pa bodi za Jugoslavijo sveti Jožef, ki je vso družino jugoslovansko iz nrzlega Betlehema pripeljal v božični lom.
Vsaka hiša, v kateri fe kak čian Kmetske zveze, mora imeti Domoljuba", kmetsko glasilo.
Sinovi
ii^žična črtica. Spisal F. B.
Na samotnem bregu stoji samotna Ametija. Sredi samotnega vrta s starimi krivenčastimi drevesi stoji samotna hiša z okni, ki sc zdijo kot žalostne oči, obsijane od blede svetlobe brleče svetiljke.
Vse, kar je okrožalo ta kraj, kar je dihalo v njem in okrog njega, je nosilo na •ebi beden pečat strašne zapuščenosti. Sivo nebo, ki je pokrivalo ta večer zemljo kot težka dlan usode, temna zemlja, ki je bila videti, kot da izginja pod nogami in se spušča v brezdno, potok, ki je komaj viden polzel med vrbami in sc izlival ob tovarni v reko, kjer je gorela ona nema, zapuščena električna luč, vse je bilo pogreznjeno v svojo črno misel tako mirno, kot bi ne čakalo več rešitve. Več se ni zganilo ne na nebu in ne na zemlji.
Žalostne oči oken so se zganile. Nekdo se je premaknil v hiši in stopil mimo luči. Zdaj je zopet vse mirno in zapuščeno kot poprej.
Sveti večer je. Gospodinja in hčerka Anica sta odšli k polnočnici, oče Anton je ostal sam doma. Pot do cerkve je dolga in naporna, oče Anten je med vojsko oslabel, zato j eostal za varuha. Pogasili so luči na božičnem drevescu, ob jaslicah je brlela lučka, sredi mize je stala petrolejka, prižgana za ta redek praznik.
Oče Anton se je naslonil na blazino, ki je bila pri peči. Hotel je zadremali, pa te mu ni dalo. Samota, ki ga je okrožala, «e je spremenila v glasen govor, zapušče-nost, v kater ise je čutil silno nesrečnega, ga je bila ob sence ln tolkla v srcu. Strmel je v jaslice. Pastirčki in Trije Modri so klečali čisto mirno, na vseh obrazih sta ležala mir in blaženost. Božično drevesce se je lesketalo, V oknih je ležala tema; le tu pa tam se mu je zdelo, da se je prikazal v Sipah tuj, spačen obraz, obsijan od luči, ki je strmel bolj in bolj, oči so mu rastle.
Oče Anton je zamižal; poizkusil je moliti, pa ni mogel; očenaš se mu je prelevil
v tiho razmišljanje, stotero čudnih podob mu je plesalo pred očmi.
Pred leti je podedoval to kmetijo. Pripeljal je zalo nevesto v hišo in se je uprl z rokama, kot bi hotel v enem dnevu dvigniti zemljo, ki se je zdaj imenovala njegova in ki ni bila v najboljšem stanju. Nikoli ni rekel tega, a mnogokrat je pomislil, da je s svojim delom odkupil znova vsako droh-tino grude. Svojim trem sinovom, ki so se mu narodili zapovrstjo, jc hotel zagotoviti življenje na zemlji, ki je nosila njegovo ime in pečat njegovega truda. Vesel in ponosen je bil v sine, ko jih je videl stopati velike in močne za plugom, kopati ledino, iz katere so rastle nove njive in nov dom.
Pa je prišlo, kot bi posekal drevo. Slike so tako pisane, da mrgolijo v spominu, kot v očesu, če pogledaš v solnce. Dolgi transporti, vesti kot strele, jok in beda, strah in obup, vse v enem srcu, vse v enem dnevu. Kot bi trenil, je sedel oče Anton sam za mizo z ženo in hčerjo, sinov ni bilo, cena zemlje se je pa potisočerila, zakaj nihče, ki ni oral, ni jedel kruha brez solza.
Šli so dnevi, meseci in leta , . . Zemlja je izmolzla očetu Antonu vse moči, in kot da blago nima teka, je skopnelo sproti, kot da je postal celi svet en sam ogromen berač z raztrgano malho, ki neprestano sedi pred pragom in čaka r.a slednje zrno, da vzzori . , .
Oče Anton se je predramil iz mis'i in i pričel zopet moliti. Zamižal jc zopet in po-j iskal v spominu svoje tri sinove. Kot kresnice so švigale nerazločne podobe mimo njega in niti enega obraza ni mogel ujeti. Zdelo pa se mu je, da jc on neizrečeno slab in da je zemlja izgubila oporo. Hiša se je premaknila in drevesa pred hišo. Vsa zemlja polzi v potok, sunkoma in teče po potoku mimo tovarne, ki je vsa vesela in vesela in svetla, dalje. Oče Anton je ostal na mestu, tem, kjer je nastalo orez-dno in pada, krili z rokama — in pade v svojo hišo.
Kdaj s* ie dvignil in stopil mimo luči? Zdaj sedi mizo. Sive lase ima sicer, i ia vesel in prešeren ter kadi pipo. Pastirci in Trije Modri sc sin« lljajo; luč t-epeta od veselja, samota se je napolnila s toplo radostjo, ura tika-taka na steni.
Na sveti večer mora biti vsa drur.ina zbrana, pa bodi raztresena koderkoli. Kje ste sinovi? Kaj se mudite toliko časa v hlevu pri živini ali kjerkoli ste?
Vrata so se odprla in v sobo je stopil starejši sin Peter. Bil je opravljen v vojaške cape, kožo na obrazu je imel čmo, oči so se mu votlo svetile.
Očeta Antona je spreletela groza, polagoma, kot v sanjah, se mu je vrnil spomin, ki ga je priklenil na klop kot zmrzle-ga. Zatrepetal je;
»Peter, ali nisi bil padel v Karpatih? Ali je pismo lagalo?
In čudno, Peter se jc zasmejal tako kot včasih in dejal, tako kot včasih:
»Volom sem položil sena, teličkom pa otave, Koj po praznikih moram iti zopet po klajo v svisli.«
Oče Anton ni imel časa pomisliti in si razjasniti prikazen, ko so s« vrata odprla znova in vstopil je France, Ta je bil poraste!, s kučmo na glavi in zavit v dolgo iu-
sko suknjo. Gledal je temno, kakor kozak le na ustih mu je igral čuden smehljaj.
Peter je sedel za mizo, k njemu je pri-scdcl France, ki se ni odkril,
»Ali se nisi izgubil v ruskem ujetništvu, France? Štiri leta že nimamo glasu od tebe.«
Kot da ni slišal teh besed, je odgovoril: »Drv je dovolj v veži; po praznikih jih bom pripeljal zopet,«
Na te besede je stal na vratih tretji sin Tomaž. Prepalih lic in žalostnih oči je pogledal na očeta v kotu.
Ali nisi umrl v laškem ujetništvu?« je pomislil oče. a dejal ni ničesar, zato je molčal tudi sin. S počasnimi koraki je stopil k mizi in sedel na stol.
Nekaj časa so molčali vsi. Gledali so se, ko da si imajo povedati stotero stvari, a jim čudna sila tišči besedo v grlu.
Slednjič je spregovoril oče: »Mislil sem, da vas ne botn videl več. Vedel sem, da če ste živi, se povrnete nocoj. Nocoj jc sveti večer. Pet let so ubijali mojo zem^ Ijo, ubili ie niso, če ste vi živi, moji sinovi. Star sem. Ti, Peter, dobiš kmetijo, koj jo prepišem nate, France, ti si sezidaš hišo na ledini, ki je preorana, kar je še pušče; boš obdelal sam. Ti, Tomaž, sa itak roke* delec...«
Oče Anton jc umolknil in vsi so mol« čali. Oči so se jim svetile, na ustah je le'< žal nasmeh.
Očeta Antona je objela groza. Segel je po Petrovo roko, a je umaknil levico1, predno se ga je dotaknil:
* Peter, spomladi boš moral preorati dolgo njivo cb potoku; jaz nisem mogel vsega..,«
Tu se je Peter dvignil. »Oče, jaz orjem zemljo s čelom. Žito, ki zraste ,so rože, narejene od tuje roke.« Mrtvaški smeh mu je zaigral okrog ust. ledena aapa je dahnila od njega.
V tem sta vstala tudi ostala dva. Ostro so ga zrle njih oči, votle, kot da jim gleda skozi čelo. Nasmehnili so sc vsi trije hkratu, nato so se obrnili kot na povelje in zapustili izbo, vrata so se zaprla za' njimi.
Oče Anton je trepetal, mrzel pot mu je zlezel po hrbtu, po telesu ga je začelo tresti. Videl je še, kako so šli mimo okna, sldnji se je ustavil in počasi pogledal v. izbo, nato izginil. Na sveti večer, ko mora biti zbrana vsa družina, so ga obiskali sinovi. Soba je izginila, nahajal se je zopet v temnem brezdnu in se dvigal.,,
Ko se je predramil iz sanj, podobnim nezavesti, je ležal vznak na blazini. Moči so ga bile skoro popolnoma zapustile. Pastirci in Trije modri so stali svečanih obrazov in nepremični. V izbi je ležala samota, skozi okno se je režala in objemala srce in napolnjevala dušo.
»Sinovi!« je zaklical v najtišjem kotičku svojega srca, z ljubeznijo, ki jo je tiho čuval skozi leta, z bojaznijo, kot bi sam držal z onemoglima rokama zemljo, da ne zdrči v dolino in kliče pomoči, »Sinovi! «
Vse je bilo tiho. Zaouščenost se je znetla v bridke kaplje bridkosti, ki so padale starčku med molitvijo in mislijo iz oči.
junakinja iz Štajra.
Pove«t. Prevaja *" * (Dalje.)
»Tudi meni pošljite tak koš z vrvjo vred; akril ga bom spodaj v grmoviu, vrv pa bo zakrit bršljan, ki raste ob stolpu. Tudi vas prosim. da pustite moja vrata odprta, da lahko hodim ven in noter v stolpu, ki Ja od zunaj capirajo zunanja železna vrata, lako mi bo mogoče spraviti vso okuženo obleko in vso nesnago v klet, kjer je globok, prazen rov. ki ga pokriva karaenita plošča. Kamen sc lahko pozneje zapečati in zazida. Ako mož ozdravi, ga douio na tihem izpustili; ako pa umrje, pokopal ga bom s svojimi rokami. Vidite, da sem vse natančno premislil. Vsaj vi me ne zapustite, pomagajte mi, na ta način boste izkazali veliko dobroto vsemu samostanu, vašim bratom in mestu Štajer.-
»Štajercem hočeš pomagati in darovati iiivljenje njim, ki so tako sramotno s teboj ravnali,« ic intel starec. »Ti si dober! — Jaz na tvojem mestu bi Hendelnu privoščil vse hudo.«
»Nesrečni mož,« reče počasi Albert, »ie v smrtnem grehu, ni pripravljen za smrt; kam naj sc obrne, če pride smrt. Kdo naj mu pomaga? Pekla ne smemo privoščiti nikomur, niti najhujšemu sovražniku ne.«
»Prav imaš.r je rekel starec, ki se je le s težavo osrčeval, »njegovi ljudje vendar niso krivi — vrhutega je pa tudi Štefana v Štajru; o brat. koliko svetejši si ocj mene, ki sem poln slabosti in revščine. Blagoslavliaje je raztegnil Albertu iad teme svojo mrtvaškobledo roko. Potem se je od strahu ves potrt in zlomljen plazil proč, da stori voljo svojega junaškega samostanskega brata.
Čez eno uro se je že vse izvršilo. Ubožna Albertova cclica jc dobila prijaznejše lice. Pernico, ki je bila Albertovo ležišče, jc po-jgrininla sveža rjuha; nad njo so sc kopičile rdečelisaste blazine; ob postelji je stal usnjat naslonjač. Na stolu sta stala pripravljena dva cinasta vrča z vodo, Albert je ravno iz enega Izmed nju vlil vode v medenico, tudi brisačo in tnilo ie pripravil. Spodaj so zaškripala v tečajih težka železna vrata; stari Erlelii jih ie odprl in je odšel. Zdaj je Albert zavpit bolnemu vojaku, ki je ležal spodaj pod bezgom, naj gre skozi železna vrata v stolp in po stopnicah gori k njemu, kjer ie zanj pripravljena sobica;
—	S težavo se ie dviimil in je omahoval skozi odprta vrata. Preoerelc stopnice so zajefale pod težkim, opotekajočim se korakom; puška, ki io je vlekel s seboj, se je na levo in desno zadevala ob stolpove stene, da so gori v podstrešju jeli cviliti netopirji in skovikati sove. Mož ie sam pri sebi hripavo renčal: »Hudičevo gnezdo!«
Zgoraj je skozi vrata celice suh in visok stopil Albert s smehljajem na bledem obrazu in je v temi in trohnobi svojega stanovanja nudil roko groznemu gostu, priiazno in dobrot-Ijivo je v črno globino zvenel njegov pozdrav: »Salve! — Bodi zdrav!« Tuji mož je stopal za glasom in v hipu je stal pred Albertovo celico.
—	Bil je silno velik, iz ostudnih oči je odsevala vsaka hudobija, oborožen je bit z veli-
tansko puško in mečem, imel je na obrazu užne bule in je hripavo grgral: »Ste sami v tei puščavi?« Menih je slovesno odgovoril: »Ne. stanuiem tu s svojim Bogom in angelom varihom.« Tedaj pa je groznemu možu vpadlo srce in ugasnil mu je v očeh ogenj moritve; nameraval je pobiti patra, ga oropati, če ima kaj, in potem oditi._ Toda mirno oko svetega moža. v katerem ni bilo strahu, niegov glas sta ukrotila divjo zver. Pobesil je glavo in se fe potuhnil kakor pes. ki se ukloni svojemu
gospodarju, in je za menihom stopil v celico. • • «
Po zgledu božjega Učenika se je Albert spustil na kolena pred človekom, na katerem te bilo komaj Se spoznati podobo božjo, in mu
ja brez mehkužnega gnusa umil noge v medenici, ki je na svojem dnu imela podobo ppin »tarišev s kačo. Ko se je to zgodilo, ja Albert peljal svojega gosta k postlani postelji. Bolni mož ie kakor brez močt padel na posteljo ter je zahteval jedi in pijače. Albert mu i« dal vaega, kar so mu bili poslati bratje: belega kruha in vina, tudi je zanj ubil pirhe, ki mu |ih je z nežno roko poslikala Štefana. Tuji mož je hlastno jedel, čeprav ga je tresla mralica, obenem pa je z divjim pogledom motril po sobi, je li ima menih kje ka) spravljenega zlata |n srebra. Če bi bil zdrav, bi ga pobil, oropal in odšel, todaj sedaj ne more, Ker je bolan, hudo bolan ...
Albert ga je vprašal, je li hoče počivati v postelji... Prikimal je, da hoče, da mu je glava težka, da drugi dan mora naprej. Brez groze in gnusa mu je slekel cunje z brazdna tega telesa, ki ga je bilo grozno videti vsled debelih modrih bul, ki jih kaže kuga v svoji prvi stopnji. Albert ni imel niti balzama, niti obližev, da bi jih dejal na kužne bule. zakaj Ertelij mu je na lističu naznanil, da je lekarna prazna, pač pa da bodo poslali v mesto po zdravila. Kakor hitro doidejo zdravila iz mesta, bo spodai ob stolpu zapel zvonček v znamenje, naj Albert koš potegne gori. Kakor je nekoč Elija pričakoval oblaka, jc Albert s težkim srcem pričakoval, kdaj bo spodaj zapel zvonček. Sedaj je kužnega moža zagrabila divja mrzlica, da se je tresla postelja in sc ie zdelo, da se ziblje celica. V mrzlici je mož neprestano pol v nemščini, pol pa v čudnem barbarskem narečju blebetal razne budalosti, preklinjal je svoje malopridne tovariše, ki so ga na svojem begu vrgli iz voza, preklinjal je svojo priležnico, ki jc okradla njega, ubogega Elorina, ki bi jo raz-rezal na drobne kose. čc bi mu le prišla v roke in če bi imel nož, nož, oj, je grozno zakričal in je kletev za kretviio sipal iz ust. Menih se ni premaknil ob postelji, vztrajal je, rožni venec je imel ovit okoli koščenih prstov in je molil za pošast v človeški podobi ter mu je prigovarjal, naj vendar misli na Boga ter naj za božjo voljo neha s preklinjevaijem. Nai nikar ne misli na umor, zakaj to silno žali Gospoda, zlasti danes na Veliki petek. Grozni bolnik pa je naprej kričal in preklinjal, dokler mu ni pošla sapa in se jc začel dušlti... Sedaj se mu je iz ust in nosa vlila črna kri. Novo znamenje kuge, ki ga ie ono noč Hendel na mestnem trgu ob svitu baklje označil: »Kužnim bolnikom se začrie blesti,' iz ust in nosa mečejo kri...«
_ Albert je nesrečnežu obrisal kri raz usten in je glasno vzdihoval: »Potrpljenje, potrpljenje! » — O da bi že vendar kmalu prišla zdravila!
Že je proli večeru; kateri izmed bratov bo danes, na veliki dan molitve, pohitel v štajer? Morda pridejo zdravila šele naslednji večer ... Albertu je bilo silno hudo ob tej misli... Rad bi ne samo Štajer rešil kuge, marveč bi rad reiil tudi tega nesrečneža nesrečne kužne smrti...
Seveda ni šel nihče izmed menihov v Štajer, ker si pater Ertelij nobenemu ni upal dati sumljivega naročila, naj prinese zdravila zoper kugo. V svoji zadregi se je spomnil Štefane. O da, Štefana, na njeno molčečnost se lahko zanese; zastavila bo vse moči, da pomaga Albertu, kakor hitro bo zvedela strašno skivnost.
Že se je nekoliko temnilo, in gori v izbi za paramente je že brlela lučka. Cisto sama je sedela tu Štefana pri svojem delu, sestrico ie že preje poslala domov, da pomaga materi malčke dejati spat. Marljivo dela Štefana zadnje vbode v vezenino, krožnik s pičlo hrano iz samostanske kuhinje je skoraj nedotaknjen. Iz vrta spodaj pihlja hladen veter, votlo in žalostno donijo Jeremijeve žalostinke iz cer-kve. .. »Tako, sedaj sem gotova,« naposled pravi Štefana, »sedaj grem še v cerkev pozdravit Izveličarja, potem grem precej domov.« Kar je zunaj na stopnicah nekaj za-hreščalo, — in pred štefano stoji pater Er-teln; ves bled je in kar trese »e. kaj mu neki ie?
»Štefka,« reče in jo prime za roko. »danes ai bita že tako pridna, bi-li ne hotela napraviti la neke poti?«
»Seveda, »Menda ne
»Ne daleč, samo v Štaier. Gospod Al. bert —« oči so |i zaiskrile. ko je zrla aU«l v obraz, starčeve pa so plašno gledale -T,bi rad zdravil soper kugo. Nihče ne »m« »..T vedeti no, saj> znal molčati' °8tef?na« svoja bleda usta |e nagnil k njenemu uše,7 »kužn, bolnik ,e pri nas. Nihče za to n.V« in tudi vedeti n« sme. Gospod Albert ma streže.«
Ko je starec govoril o kugi j, dvignil, svoio belo roko in se je prekrižala, kakor ia judje po navadi križajo, kadar se imenuj« kuga; toda mahoma u ie omahnila roka ko ie starček rekel: »Gospod Albert mu streže«i v*f "J® »tresla in je zajecljala: »Za božjo volio! Zakaj pa ravno on — da zboli in umriel O, to je strašno.«
»Sam tako hoče, in ti, ki ga dobro poznaj in si njegova učenka, boš to najbClje umela. On ve, da bi ta človek, kužen vojak, če bi prišel v Štajer, pahnil vse mesto v nevarnost, zato se je žrtvoval za mesto in je nesrečneža vzel k sebi izpolnjujoč Izveličarjevo besedo: »Kar ste storili najmanjšemu mojih bratov, ste meni storili.«
»Da,« je spoštljivo prikimala Štefana, ki sc jc še vedno inočno tresla. »To je žc res, pa grozno bi bilo, če bi umrl sveti mož... Kaj naj potem počno Štajerci... sirote bi biti brez očeta, ... čaka ga še mnogo dela, kadar pride iz ječe.«
»Ne bo umrl, Štefanu, Štefka?, jo je tolaži} Ertelij. »Nc pozna strahu, ki odpira vrata kugi. Veš pa tudi, da zemsko življenje ni najvišje dobro,.. Albert je smatra za prali in pepel, in ti si sc vendar pri njem učila.«
'Res«, je rekla deklica. »Pri niern sera se učila, toda premalo. Toda, prečastiti, kaj naj kupim v lekarni, tekla bom v mesto, da se kmalu vrnem, zakaj-< — mokro so se ji svetile oči na pobledelein obrazu, gotovo ma gospod Albert in bolnik težko pričakujeta. Li naj kupim v lekarni samo zdravila zoper kugo, bi-li ne bilo modro, da zahtevam tudi vsakdanjih zdravil, .da ne bo nihče slutil...«
Stari pater sc je posmehlial: »Prav imai. Vedno misliš dalje kakor mi. Tu na lističu so zapisana zdravila zoper kugo, pripisal bom še nekaj navadnih vsakdanjih zdravil, da stvar ne bo sumljiva ... Sedaj pa pojdi v božjem imenu, moje ljubo dete. Pa nikomur nc zini niti najmanjše stvari.
i Nikomur«, je resno zagotavljala, vzela jc svojo pleteno košarico, dejala ie vanjo listič in je kakor srna odhitela proli Štajru ...
Večerna zvezda ie izšla na nebu, okoli starega jetniškega stolpa je ječal veter, v tr> movju so kričale ponočne ptice.
Albert je čelo upirajoč v roko sedel ofj postelji, na kateri je ječal bolnik in se je metal semintja. Pred menihom na mizi je ležala odprta knjiga, poleg nje je gorela rumena sveča. Albert jc srepo zrl v knjigo; čutil je, kako mu pojemajo moči; pred očmi so mu semtertia švigale strele. Izprideni zrak, ki se je raz-posel po sobi in odtod po vsem stolpu, mu ie kakor kamen legal na prsi. O da bi še danes prišla zdravila... toda Ertelij gotovo m imel nikogar, da bi mu bil zaupal skrivnost in bi ga bil poslal...
Če zbolim in umrjem, ga boleče zbada v čelo, kdo bo skrbel za tega nesrečneža, kdo
bo pokopal njega in mene?... ne da bi kuga prišla izza teh zidov, kamor sem jo drzno
Čujl Spodaj je čisto tiho zapel zvonček. Albertu je kakor popotniku, ki v puščavi zasliši žuborenje studenca. Plazi se k oknu, v»e se vrti koli njega v zadušljivem zraku.ro-gleda skozi okno, toda nikogar ne vidi. 1 oda ko začne navijati vrv, čuti težo na vrvi. 1 isoc-krat bodi Bogu čast in hvala!«
»Glej, Florino«, reča svojemu sostano-valcu. čegar ime je spoznal iz bledenja, »sedaj prihajajo zravila, sedaj bo pa kmalu bolje.«
Že je obvisel koi ob križu v oknu veselja ves tresoč se je začel prazniti Albert. Opazil je, da je bilo vse fino in snažno položeno noter, vsak prašek, vsaka kroglica * pergament zavita, nič ni zmetanega, vse te v najlepšem redu, vse ja lahko precej najti. V sredi laži v dveh pergamentih zdravilo r oper kugo — kraljevski bezoar!
a.« je postrežljivo odgovorila, bo treba iti daleč?«
»Mnogo dobrih stvari mi poilljai, oče Ertelij.« pravi Albert poln vroče hvaležnosti. Nato ie raztopil bezoar v vodi in ga ie vlil bolniku v usta, nato ie v medenim zsžgal sandalov les in ie vrgel v ogenj limonov. lupine. Kmalu ie močno radi Salo po sobi, smrad trohnobe se te iel umikati. Tudi večerni veter, kakor bi ga bil Bog poslal, je začel močneje pihati; ko je Albert spoznal, da piha od se-veroiapada. je odprl vrata svoje sobe, tako da je prepih vso prepihal. Minula ga je teža v udih, glava mn je postala lažja; čutil je, da beti od njega bolezen, ki se ga je že hotela polotiti.
Zares, v pravem času je prišla pomoč. Zopet in zopet se ie vroče zahvalil Bogu. Pa ni slutil, od kog jc prišla pomoč.
C« prav se le Albert trudil na vso moč, 4a bi a protistrupi premagal strup, ki je razsajal v telesu ubogega tuica, slednjemu ven-dar-Ie ni hotelo biti bolje, nasprotno, od ure do ur" w postajal slabi«. Drugi dan je bilo telo že čez in čez pokrito z bulami, ki so ii-rile neznosen smrad. Tako žalostnih velikonočnih praznikov kakor letos Albert ie ni doživel.	(Dalje.)
Dopisi.
Moste.
Sestanelk zanrpnikov VLS v Mostah pri Ljubljani je sklenil, da odkloni vabilo JDS za udeležbo pri gerentstvu občin Moste z ozirom na to. ker bi se udeležba smatrala lahko za odobritev nečtrvene proti-postavnoeti. ki s« je zgodila s tem, da se je brez vsakega zakonitega razloga razpustil občinski zastop. Ali kak zastop odgovarja volji ljudstva ali ne. se ima odlomiti pri novih volitvah, kaj takega pa ne more biti razlog za razpust. Sestanek protestira proti temu nasilju, ker se s takim postopanjem ubija občinska avtonomija v naši mladi državi in se s tem razburjajo tudi domoljubni državljani. Sestanek smatra tudi stari občinski zastop z županom na čelu ie kot edino upravičen avtonomen organ naše občane. — Mo6te, dne 20. decembra 1919.
IZ PREČNE.
Samostojna kmetska stranka v Prečni se Je trudila na vse pretege, da bi kolikor mogoče veliko kmetov vlovila v svoe mreže. Sprva so kmetje mislili, da obstola samo »Kmetska stranka« in zato ao se za njo zavzeli, ker so mislili, daje res prava. Ko se
t pa ustanovila tndi »Zveza« in so kmetje sno spoznali, kaka razlika le med obema strankama, niso »Stranki« več zaupali in so |o začeli zapuščati. Veliko iih |e že spregledalo, ne poste se več od liberalcev za nos voditi. Spoznali so, da so agitatorji te »Stranke« razni gostilničarji In dragi taki tiči. vsi pristni liberalci. — ki so se posebno »odlikovali« pri tadniin volitvah. S takimi Ifadmi pa aaše krščansko ljudstvo noče imeti ničesar opravitL
. Moči Vas glavoboli Zobobol7 Trganje v »dih? Malo Fellericvega pravega Elza iluida
in odpravljene so bolečine! 6 dvoinalib ali 2
veliki ipeciialni steklenici 24 K. FeUerjev Elza mentalni črtnik en komad 3 K 50 v.
Želodec Vam ni v redu? Nekai pravih Fellerjevih Elza-krogljicl Te so dobrel 6 škatljic 12 K. Pravi balsam 12 steklenic 24 K. Prava ivedska tinktura I velika steklenica 10 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. En gen V. Feller, Stabica donja, Elza trg H. 16, Hrvatska.	C
Preklic.
Jaz Leopold Rogel v Idiuičlni obžalujem da sem zapeljan po zlovoljnlh govoricah, gosp. Kanoniku Jakobu Porento, bivPemu župniku v Stopičah. zaklical dne 10. XI. 1910 ob križišču cest pred mostom v Kandlili „Ta budi J je pa še Mater Božjo prodal" in tem hvaležen, da je odstopil od tožbe, ker je sploh znano, kako nesebično je skrbel za lepoto cerkva v stopiški farL Kandija, dne 12. decembra 1919.
Leopold RogeL
Svilena in žimnata
mlinska sita
(pajtlji) V9eh vrst se dobe v trgovini A. čadež, Ljubljana, Kolodvorska ul. 33,
nasproti „Stare Tifilerjeve gostilne".
Na proda) sta
2 plemenska mriasca
6 ln 7 mesecev stara. Poizve se pri posestniku Fian Gngoiian, Podgora 21, pri it. Vida n. L|.
HISA
s vrtičem in paznikom je naprodaj v Ambrn. sa M. Zglasiti se je pri lastniku Ivana Perko, nadučitelju na J.zlei pil Mnbljan).
w Posestvo ^
obstoječe iz 15 oralov zemlje se proda. Naslov pove uprava Domoljuba pod št 6232.
Mežnar m orgaftist
se tšče v Boieua (Koroško). Nastopiti more ta ko). Prednost Ima rokodelec, krojač ali čevljar, ki najde dovolj zaslužka. Službene razmere proU poštnini obratno naznanja Župnijski mad Rozek, Koroško.
Čebelni vosek
suho satine in odpadka sveč kupuje po najvišti dnevni ceni J. Kopač, svečar
▼ LJubljani, Gosposvetska c, 90. Sp. Šiška.
Služba
šolskega sluge
na osem razredni ljudski šoli na Vrhatkl sa odda s 1. februarjem. Prosilci oziroma prosilke dobe pojasnila pri predsedniku. Prošnje je
vlagati do 1. januarja. Krajnl solskl svat na Vrhniki, dne 14. dee. 19191
T brinje ^
črno, popolnoma dozorelo, se dobi v vsaki množini pri tvrdki Mihael Omake n, VSnjagora
TZ ovija volna
po nai višji dnevni ceni.
Med in vosek
kupuje v vsaki množini družba »Sad" pre e Primož Iludovernik, Ljubljana, Kolodvorska ulica.
imate bolečine t V Icu? V celem telesa? Vas mnfcl glavobol T Trganje po ■>
dih? Trpite na lenmatizmu In gilita? 81. se pcekJadi-11? Ne morete spa l? Niti delati? St. nervozni in preveč občutljiva aa mrzli zrak?
Poizkusite vendar FeUerjev pravi Elzafluldt Čudili se bodetel Občutili bodete čnvstvo zadovoljnostil Rešeni ste bolečin in hvalite FeUerjev Elzatluld kot dobrega prijatelja v hudih dneh. 6 dvojnatlb ali 2 veliki specijalni steklenici 24 K. Zagorski sok proti kašlju in prsnim bolečinam, 1 steklenica 5 K.
Vaš ia odeo nt r reda 7 Trpite n« počasni prebavi ? S abem apeUln ? Hablte mi o, zanesljivo odvajajoče sredstvo?
Oj, ka^o bodete zadovollni, ako samo poizkusite Fellerjeve prave Elza-krogljlcel Te so res dobrel 6 ikatljio 13 K. Želodec okrepču-Joča švedska tinktura, 1 velika steklenica 12 K. Pravi balsam, 12 malih steklenic 3u K.
Lahko ša naroČite 1
FeUerjev Elza-mrčesni prašek, 1 vel škat-Ija 3 K. Zobne kapljice, steklenica 3 K—v. Očesne kapljice 3 K — v. Zanesljivo mazilo zoper srbečino in srbečico, lonček 10 K. Močna franeovka v steklenicah po 6 K lil 16 K. Omot in poštnina posebej, a najceneje I Eug.n V. Feller, lekarnar, 3tirnica donja, Eizatrg it. IS, Hrvatska.
»sr cPriporočamo

kolinsko kavino primes v korist o6mejnim Slovencem!
SUKNO
ln kamgarn za moške obleke, volno, parhant in moarovino za žen-skeobleke, Sifon, belo in pisano plutuo za perilo in razno manu fakturno blago, kakor tudi razne robce, sraj-ce, ode e prodaja doma in razpošilja po celi Ju . oslavni zaradi velikega nakupa v i-nozemsivu po čudovito nizKlh cenah veletrgovina in razpo-likalna B. Steimecki, Cel • at. 305, bloven.ja. Kar ni odrezano se zamenja a'l vrne denar. Nai očita takoj ltustrovan cenik
manufakturneea baga razpoSilia vaakemu, kateri iste taKoj po Izberi vrne. — Prva i orcniske rozpošiltaloa Ivan ravnik uran*.
Vžigalniki
na bencin vsake vrsta se dcbijo v vsasi mnoiiai naj ceneje pri IVAN SAVAlia. Kranj.
Priporočamo edino tovarniško zalogo
šivalnih strojev
m rodbino in obrt ler njib posameznih dolov, iatutuni se dobijo po.rebSčIne za šivilje, krojača in Čevljarje ter galanterijsko in manufakturno blago. Blago za obleke.	3896
Jos. feteiiac, Lmiiana,
Tvrdka KMET & komp. Ljubljana, Marija Terezije ccsta štev. 8. kupojaeuhe
GOBE in FIŽOL
V zalogi i riiu tudi letošnje lepo, zdravo, črno
g BRINJE. Igj
MSinarsko sito,
(pajtel)
pravo svilnato, oferira veletrgovina Edvard Suppanz, Pristava, Štajersko.
Durolit
smole prosti specialni asfaltni streSni papir
dobavila
Rmliillnu" akc jska dražba ca asfalt In »Hspnaiion kemično tehnično industrije
Dunaj IX. Llechtenstelnstrasie 20.
Tovarni i Dunaj-Brno,	5327
Lepo črno letošnje
brinje
»ddaja v vsaki množini ln po nitki ceni tvrdka * Iva« Jalačin, Ljubljana, Emonska cesta S.
Primešaj ,Mastin' krmi.
Zato se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila. Ua to krmo živina, perutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj ae primeša 2 kral ua leden krmi. erui pest polne £>..4 io je di pi lnik0czy-a redlln prašek. „lfll!Sl II Paket velja SK.br aketov K 8010 poet nine prosto. B paketov zadostuje za 3 mesece za enega vola, kravo ali praSiča. da aa creu.. Dobiva se pri vsakem trgovcu.
Glavna zaiogai lekarna Trnk6czy zraven rotovža v Ljubljani.
Mastln Je bil odlikovan c najvišjimi kolajnami ua razstavah: na Dunaju, v farisu. Londoi u in Hlmu.
Na tiaoče kmetovalcev bvall In rabi .Mastln".
'S
n

kuhinjske oprave, postelje, spodnjo ln vrhnje modroce, umivalnike, vsakovrstne omare, mi/e in stole Is trdega ln mehkega lesa. priporočata Brata Saver, zaloga pohištva In tapetniška de lavnlca, Ljnul.ana, i>ot.ze|. Vabimo na ogledi
Bukov, hrastov, irelev les
posekan v gozdih, postavljen v tovarno ali tudi cele gozdno parcele v kamniškem okraju
kupuje
tovarna lesn h izdelkov in upognjenega pohištva
1. Bahovec nasl. Duplica p. Kamniku.
Vabijo so lastniki lesa /lasti v okolici tovarne da stavijo svoje ponudbe, l os se strogo realno obračuni in takoi plača
fiiK&t - pcsjggfte stenice- Murki
in vse i olazen mora poginiti ako porabljate moja najbolic preizkušena in uploSno hvaljena sredstva Kot: oroli -nI si' m m »im K 6'— »3 rofVane -n mili K 6.—: ca Ščurke K 7,—j posebno močna tinktura ca stenic« K 6.—; uničevalec mol ev K 5.— : prašek proti mrčesom K 4,— in 8.—; mazilo proti uSea uri ljudeh K 3-—; mazilo ca o|. pri živini K 3- -j piatek ca uii v obleki io perila K 3—, tinktura proti mrčesu aa sadja ia na zelenladl Uničevalec rastlini K 3—; praiek proti mravllatn K 3*—. 1 obil.a po lotiti,u liiuu a. c .spoit
AL Jiinker, Zagreb 1, Petrin,ska ulica 3.
SUSE

UUD5KA POSOJILNICA
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6
obrestuje hranilne vlc&e po čistih
3
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1619 nad 40 milijonov kron vleg in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov.
Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim držat nim nadzorstvom.
Agitirajte za
, Domoljuba'
FiMlM strešna opeka
najbolj trpežne vrste se dobi pri tvrdkl
losn Jelačin. Lfn^ani
Emonska cesta 2. 4m
Prvi in edini slovonaki zavarovalni zavod
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
V LJUBLJANI, Dunajska ccsta 17,
je ustanovila oddelek sa
življenska zavarovanja.
Sprejema: V živijenskem oddelka: zavarovanja na doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroSko doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnej Simi pogoji.
V požarnem oddelka: zavarovanja vseh premakljivih In nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli ln po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah.
Podružnica i CELJE, Breg, 33.
i
Udaja koocordjj »Domoljabe«.
Odgovorni urednik Aatoa Sninik t LjubljanL
Tiska Jegostovanska tiskana.