189. številka. Trst, v soboto dne 22. avgusta 1903 Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina znaSa: za vse leto 24 K, za pol leta 12 K. za četrt leta 0 K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brei priložene naročnine se upravništvo ne ozira. O Po tobaka m ah v Trstn se prodajajo posamične številke po 6 stot (3nvč.); izven Trsta pa po 8 at. Telefon številka 870. i glasilo političnega Brusiva „CSinost" za primorsko. V edinosti je moč t Oglasi Be računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naroČilo s primernim popustom. Poslana, osmrtniee in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molln plccolo it. 3, II. nadatr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat. Uredniitvo ln tiskarna : ulica Carintia štev. 12. Politično društvo ..Edinost" v Trstu. VABILO JAVNI SHOD katerega priredi politično društvo „Edinost" v „Narodnem Domu" pri Sv. Ivanu v nedeljo, dne 23. t. m. DNEVNI RED: 1. P<»r«vor o nameravani otvoritvi talijanskih paralel k v ljud-ki šoli v Sv. Ivanu: 2. Slurajuo^ti. Začetek ob 5. uri popoludne. Na obilno udeležbo vabi Odbor. Razpor mej socijalisti v Italiji. V vseh dižavah, v katerih so prišli so ejalieti do nekake veljave, opazujemo jako značilen razpor m«;j zmernimi in radikalnimi elemeati, al: mej evoluc on sti ia revolucijo-narci. Začetek temu prepru je bil storjen na Nemkem. ki je spi h klasična dtžela modernega socijalizma. O :kar je nanrtč Bernstein začel pobijati mncgo do takrat nedotakljivih »resnic« Marx ovega s stema, in i slasti, odkar je sta tit-tičnifDi podaik! dokazal popolno neoauova-noet Mtix-ove teorije csiromtsenja delavskega proletarijata*). Od tedaj se je začela po v god pojavljati nasproti suri, na s rogo marxstiČnem stali sču stoječi, rev< lucjonarni struji, nova, zmerna, z obstoječimi razmerami računajoča, evoluci-jon stična struja. V pojasnilo t,menjamo, da pričakujejo revolucijonarci, ki so še prepričani o pravilnosti M tx )ve teorije oairomtšenj, vso rešitev ) M n uči namreč, da se sedan ja družba razvija. v dveh «m«Tib. in sicer v vel k« »kapitalisti ni ia t proletar-ki. Veliki kapital rase po njegovem mnenju vedn') bolj. nakopićuje vedno već denarja in Tnićuje vpe manjše kapitaliste, izlasti pa srednji, meščanski stan. kateri pa ^a veJno bolj v revščino in se spreuinja v pro etarijat. Vsled tega se množi proletarijat vedno bolj, siroma-tvo objame uapog'ed ts5 »loje, izvzem-i nekoliko velikih kapitalistov. In takrat prid-; po M»rxu n oment, ko se proletarei naposled dvignejo iu s silo spremenijo družabni red). PODLISTEK. 2$ Na svetlem obrežju. Novela. Poljski spisal H. Sienkiewicz. Poslovenil Podravski. VIL Na to je jel po vprt sevati po hotelu, v katerem se je vstrelil Kresovič iu je potem omenil, da poj de nabrat od služabnikov poročil ter pcskrbet, kar je potrebno za pokojnika. Toda ona ga je začela z nenavadno upornostjo zadrževati, on pa jej je končno rekel : »Gospa! saj to vendar ni pes, marveč človek, katerega je treba pokopati.« >Saj ga itak kdo pokoplje«, odvrnila je ona. Svirski se je poslovil in odšel. Na stop* njicah hotela si je pctegnil z roko po čelu, na to ee pokril s klobukom in ponovil: »Nezaslišana stvar !c Znano mu je bilo iz skušnje, do kakšne meje zamore dospeti človeški egoizem. Vedel je takisto dobro, da ženske v egoizmu, tako, le od silovite spremembe sedanjih razmer. Oni čakajo na to, da velika masa prebivalstva : zapade v popolno revščino in da potem z revolucijo razbijejo moč kapitalizma. V^led tega zahtevajo, naj se socijalnodemo-kratična stranka omeja le na brezobzirno kritiko sedanjega kapitalističnega zistema, n;j neusmiljeno pobija takozvano buržoazijo in naj se torej ne pogaja k nobeno nenoško stranko niti o volitvah, niti v parlamentu l Oni eo tudi nasprotni vsaki socijalni reformi, ki jo hoče uvesti vlada, oziroma meščanske stranke, ali jo gledajo vsaj neradi, ker se bojijo, da se s tem zategne osiromašenje in torej tudi koatčja revolucija. Na tem stališču stojijo na Nemškem p sate)j Kautskv in njegov list >Ntus Z"it«, znani p^s anec Bebel in glavni organ strauke, »Vorwarti«. Na Laškem je glavni zastopnik te struje glasoviti Ferr?, ki se je pred kratkim polastil tudi glavnega glasila socijaloo-demokratične stranke, v R mu izhajajočega listi »Avanti«. Na Francoskem je več revo-Iiifijonamih eocijalirtičnih frakcij in istotako '•bstoji taka struja tudi na Ruskem. Evolu-cijonisti, reformisti, katerdi glavni zastopniki so Da Nemškem B-rnstein (njegovo glasilo so »S>cia istisohe Monatschefce), na Francozkem Jaurč', p< dpredst-dnik francoike zbornice, na Laškem poslacec Fdippo Turati, pa trdijo, da je Marxova teorija o osiromašenju pogre-šena, da se dtuiba ne razvija tako enostransko, kakor je mislil Marx. Bernstein in njegovi privrženči so dokali izlasti, da meščanski stan nikakor ne propada, — da se, r a v n o n a s p r o t n o, srednja kapitalistična podjeta, kakor tudi srednji stan množi in da se celo mej delavci opazuje zboljšanje razmer, povit nje dohodkov in — približevanje k ž i v 1 j e n -skemu načinu srednjega stanu. Vsled tega da se ne more računati na prorokovano popolno osiromašenje in še manje na splošno revolucijo. To pa zahteva, da tudi socijal-nodemokratična stranka prilagodi svojo takti ko tem razmeram, da torej skuša že sedaj s socijalnimi r< fjr-mami pripravljati teren za popolno socijalizacijo sedanje družbe! Zato svetujejo, naj se stranka udeltžuje politič nega življenja ne samo s svobodno kritiko, ampak tudi s p z tivnim delom, s sodelovanjem na stvarjanju s »eijalnopolitiČnih zakonov. Da pa doseže vspehov, potrebno je, da eventu-1 valco paktra tudi z meščanski strankami in da sploh ne opusti prilike, kjer bi mogla povečati vpliv Bvoje stranke. Ne po revoluciji, temveč p~> evoluciji, to je po mirnem, a kakor tudi v žrtvah, prekoračijo navadno moško mero ; spomnil se je, da je že naletel na podobne tipe, v katerih se je pod vnanjo oliko skrivalo surovo, živalsko samoljubje in v kater h se je vsakoršen nravstveni čut končal uprav tam, kjer se je pričel osebni dobiček — a vendar ga je gospa Elzenova pripravila v začudenje. »Evo«, je dejal sam sebi, »ta nesrečnež je bil učitelj njenih otrok, živel je žnjo pod eno streho in bil zaljubljen va-njo ... A ona ? Da bi imela vsaj besedico pomilovanja in sočutja do Djega ! Toda nič in nič ! Ona se huduje nanj, da ji je spridil sezono, da je zakrivil, da se bo morala opravičevati pred sodiščem in da bod) ljudje govorili o njej, a končno se v glavo ji ni prišlo vprašanje, kaj se je godilo v tem človeku, radi česa se je ubil, če mar ne radi nje ? In v razdraženosti je pozabita cel<5 na to, da se s tem izda pred menoj in da bi ji morala velevati vsaj pamet, ako bi ji že ne velevalo srce, naj se mi predstavi drugače. Oh, kakšno duševno barbaistvo je to! Samo vnanja navideznost, a pod francosko jopico in priglasom brezsrčnost in prvotna zamorska narav prave Kamitke ? . . . Olika zacepljena za skorjo nalik pudru ! . . . Evo, doslednem razvijanju naj se uveljavi socialistična ideja. Kakor se vidi, izvira iz tega veliko nesoglasje ne samo v znanstvu, temveč tudi v praksi, ker obstojijo načelne razlike glede naloge in taktike foeijalno - demokratične stranke. Ta nesoglasja so provzroSila že velike prepire na Nemškem ; na Francoskem pa so naravnost dovedle do bojev celo na volitvah. O najnovejšem razporu na Laškem pa hočemo poročati v drugem članku. Politični pregled. V Trstu, 22. avgu?ta 1903 Madjarski imperijalizem in slovanski nacijonalizem. Ravnokar v strogo kazen obsojeni »zločinec«, katerega pa m; poznamo le kakor duhovitega publicista in človeka, ki zna pretrpeti vse radi svoje lju bežni do roda, iz katerega je izšel, g. Stjepan Radie, priobčuje v »Obzoru« lep članek pod tem naslovom, kateri članek izveneva v apel, ki naj bi našel uiiodi v dušo slehernega Jugoslovana ! Uvodoma o*.nača pojm imperijalizma. To je posebna vrsta orjaške svetovne politike, v prvi vrsti na polju narodno-gospodarskem in trgovskem, politike, ki se v materi zemlji oslanja na močno oboroženo silo, a po ostalim kopnem na mnogoštevilne kolonije. Tako imamo angleški, a za njim prihaja nemški imperijalizem, ki bi hotsl prisvajati si ne le v prekomorskih krajih, ampak tudi v srednji Evropi, v Obdonav;U, na Bilkanu. A v sred nji Aziji bi si hotel prired.ti tla za daljue svoje prisvojevalne namene. Poleg Rusije in nekater h drugih vlasti so tem namenom na poti izlasti Cthi in Jugoslovani. Zato dela nemški imperijalizem na to, da bi Oohe popolnoma izročil nemškemu centralizmu. Nam južnim Slovanom pa so vBerolinu namenili isto usodo, ki so jo na Dunaju skozi stoletja krojili Italiji: sami med seboj naj bi se mi paralizo-vali in uničevali!! Najvspešneje spletkarijo Nemci v — Budimpešti. Iu v kolikor ne spletkarijo oni, so se pa madjarski politiki zagledali v politiko nemškega in angležkega imperijalizma in hočejo posnemati. Tako je navstal madjarski imperijalizem! Ta ima svojo silo v tem, da se more oslanjati na vojno silo skupne monarhije in na nemške centraliste, ki bi raje videli razsulo ta ženska mi še naroča govoriti, da je on zaigrsl njen denar . . . Pfuj ! Strela naj vdari v to !« Tako premišljajoč in preklinjajoč je dospel v Condamino, kjer je lahko našel oni ho:el, v katerem se je pripet 1 ta slučaj. V Kresovičevi sobi je našel zdravnika in uradnika od sodnije, ki sta se razveselila njegovega prihoda, ker sta se nadejala, da njima nemara Svirski poda kake napotljaje, tikajoče se mrtveca. »Samomorilec«, je rekel uradnik, »je zapustil karto z naročilom, naj ga pokopljejo ne drugače kakor v skupni jami, ob enem pa naj denar, kar ga najdejo pri njem, odpošljejo v Zurili pod navedenim naslovom. V ostalem je sežgal vse listine, kakor to priča sled v peči.« Svirski je pogledal KresoviČa, ki je ležal na postelji z odprtimi, osuplimi očmi in usti, naravnanimi na žvižganje. »Pokojnik ee je smatral za neozdravljivo bolnega«, je dejal, »sam mi je pravil to in bržkone si je radi tega vzel življenje. V hišo za igro ni zahajal nikdar.« Na to je jel pripovedovati vse, kar mu je bilo znano o KresoviČu; končno pa je - 1 m monarhije, nego bi privolili v tako uredbo, da bi tudi slovanska večina došla do svojih pravic. Proti tej Bili nimamo mi Slovani dru-zega orožja, nego svoji* narodno in ustavno zavest — naš naeijonalize m. Ali ta ni razvit. Mi govorimo vedno le, da pravo in pravica morata zmagati. In s tem se tolažimo in se udajemo politiki nedelovanja, politiki velikih načrtov z malenkostn m nedelavnim življenjem, a energije smo dosedaj razvijali le v toliko, kolikor je bilo potrebno, da se medsebojno grdi mo in koljemo. Zato moramo priznati, da je naš nacijonalizem po kratki dobi našega preporoda izgubil svoje pravo označje, ker smo v ime narodne m sl1, ki more biti le demokratska in slovanska, tirali gosposko politiko strankarske zvijačnosti in plemenskega partikularizma. Ta politika nas je tako oslabila, da so že madjarski imperijalisti začeli gledati na na3 kakor na n;žo ras?. Zadnji ča3 je, da sprevidimo, da je madjarski imper.jalize»n umetno stvarstvo nezdravega madjarskega narodnega šovinizma, a da priznamo ob enem, da smo to bolezen tudi mi sami izzvali se svojo politično nezrelostjo. Naša »politika« se je križala do pred malo Časa z zdravim razumom in zakonom, ali ju ni vsaj upoštevala. Zato naš nacijonalizem nima več tiste moči, katero je imel pred mnogimi leti. Ali naj bo naše zmote še tolike — zaključuje Stjepan Radić — mi tu na jugu smo etnografska celota, a naše zemljepisno polo-ženje je se vedno močna opora za naše narodne težaje. Zahvalimo torej B >ga, da sti nasproti madjarskemu imperijalizmu z nami slovanska etnografija in balkanska geografija! Ali umevajmo ob enem, da načrte imperijalizma preprečimo le tedaj in za vedno, ako iz slovanske etnografije ustvarimo slovansko politiko, a iz balkanske geografije svojo obče narodno jugoslovansko gospodarsko organizacijo. Sedaj ali nikdar moramo pokazati svetu, ali bolje: samim sebi, da so v slovanskem preporodnem nacijonalizmu vsi pogoji za tak razvoj, ki tudi iz madjarskega imperijalizma skoro napravi tragikomično poglavje v zgodovini obdonavskih narodov ! Tako piše žrtev Khuenovega beštija-lizma, tako piše mož, ki ima glavo in srce na svojem mestu. Jugoslovani : slušajte in razmišljajte ! Kriza na Ogrskem. Dejstvo, da se vrše pogajanja med členi vladne liberalne veČine in členi neodvisne stranke, in da ee teh po- pustil ondi toliko denarjp, kolikor ga je bilo treba za poseben grob in odšel. Potoma se je spomnil, kaj mu je Kresovič pravil v Niči o mikrobih ter ob enem njegovega odgovora, ki ga je dal Viadrov-skemu, češ, da se zapiše »k stranki molčečih« in tako prišel do prepričanja, da je bil mladi človek že davno namenjen vzeti si življenje in da glavni vzrok njegovega ravnanja je bilo prepričanje, da je itak že obsojen na smrt. Razumel je seveda, da so morali biti tudi drugi postranski vzroki, a med njimi zlasti ta nesrečna ljubezen do gospe Elze-nove in to slovo od nje. Truplo Kresoviča, z ustmi, naravnanimi za žvižganje in s pred-smrtnim strahom v očeh, mu ni moglo priti iz spomina. Domislil si je, da se v to grozno noč nihče ne pogrezne brez strahu, da vse življenje je radi neobhodno potrebne smrti zgolj ena velika, tragična nespamet ter ee je močno potrt na duhu vrnil k gospej El-zenovi. Toda ona si je globoko oddahnila, ko je izvedela, da Kresovič ni zapustil nikakih papirjev. Rekla je, da pošlje tudi ona, kolikor bo treba za njegov pogreb in še le svetovanj intenzivno udeležuje tudi mož, ki je v prvi vrati v kombinaciji za sestavo novega ministerstva — tudi to dejstvo bi se dalo tolmačiti v smislu, da vladna stranka hoče vplivati na obstrukcijoniste za skrčenje zahtev, ker se kaže, da madjarske narodne zahteve naletijo na trši odpor, nego so Ma-djari računali. Tudi današnje vesti potrjajo, da na Dunaju niso bili storjeni še nikaki sklepi. Simptomatično je tudi, da se je le tcšaji praznik sv. Štefana vršil nenavadno klaverno. »De Zeit« poroča, da je bilo očitno videti neko depresijo v v ritah veČine in manjš:ne. Iz avtentičnega vira a> baje doznali, da v pogledu vojske nimajo priča ko vati novih koncesij preko že dovoljene V obče lahko zakličemo o tem malo-ruskem programu : analogno položenje, iste tožbe, zato iste zahteve! Mi Slovenci si lahko kar prisvojimo ta program. Je pač to program tlačenih in proganjanih ! Ker zahteva torej ta program od nas pozornosti in uvaževanja ; a ker nam danes tiranski nedostatek prostora ne dopušča, da bi napisali nekoliko pripomb, storiti hočemo ti prihodnjič. mere. Dalje potrjajo zadnje vesti, da bo rešitev krize zahtevala precej časa in d4 ni izključeno, tia bo ministerstvo Khuen vodilo posle še par mesecev. No, če tudi to ni prav verietno, vendar je blizu gotovo, da se kriza ne reši že sedaj, predno odide cesar iz Budimpešte. Avd.jencije bodo trajale bržkone do če trtka, a v soboto že mora csFar na Dunaj radi prihoda agležkega kralja. Ni lahko verjetno, da bi 89 cesar ob toli težavn h odno-šajih mogel tako hitro od-očiti za ono osebo, kateri hoče poverit težavn j nalogo, da raz-mot-i položenje, oziroma osebo, ki dopušča vsaj kolikor toliko nade, da ukroti opozicijo brez tikih žrtev, v katere na Dunaju ne mislijo privoliti, in tu ii ne morejo brez nevar nosti, da toliko med ogrskimi Nemadjari in v avstrijski polovici navstane najhuji odp )r, ki bi se pokazal eventuvelno tu ii v princi-pijelnem — odklanjanju vsake pogodbe z Ogrsko. A če bo že cesarju težko odločiti so za eno osebo, koliko teže bo dotičniku dobiti uglednih politikov, kol kor jih je potrebno za sestavo novega kabineta, in s;cer takega, ki ne bo imel že cb rojstvu v sebi kali za diference in bodoča nesoglasja, torej za ob-nemoglost in — b< do5o bližnjo krizo. Zato ni verjetno, da bi se mogla kriza rešiti že v nekoliko dneh. Dogodki na Hrvatskem. Predvčerajšnjim zjutraj je bil v Zaprešiću pogreb onih žrtev, ki so pad.e na cesarjev rojstni dan. Na pogreb pr.šlo je na tisoče nareda iz okolice. Na grob s? je položil venec z nap so:n : »Hrvatskim žrtvam«. Na grobu je še le pred kratkim iz ječe izpuščen Stjepan Ksdić izrekel narodnim mučenikom krasen govor, ki je prisotne tako ganil, da so glasno plakat, kakor otroci. Govoril je zatem tudi neki 70 letni kmet, ki je rekel med drugim : »Madjarska zastava ne bo nikoli več vihrala v Zapreš ču, dokler bo le edea od nas še živ. Nočemo je in če nas radi tega tudi vse pobijejo !« Zatrjuje se, da zagrebšti veliki župan odstopi radi dogodkov v Zapreš.ću. Postulati Malorusov. Dne 15. t. m. je bil v Lvovu, kaitcr cmo že poročali, shod maloruskih poslancev, deželn h in državnih, iz Galicije in Bukovine. Saod je položil zahteve Malorusov v pettro postulatnih toček. Ta objavljeni program je velevažen tudi za nas S ovence. Prve tri točke obsezajo zahteve, ki so v zavisnosti od splošne državnopravne in politične uredbe države ; 4. točka konkretira zahteve Malorusov v Galic-ji in Bukovini, a 5. govori o našem razmerju do Ogrske. sedaj je jela govoriti o njem z nekim pomilovanjem, Zan_a i pa si je prizad-vala pridržati za par ur Svirakegs. Slikar je dejal, da danes ne bi znal prebiti dneva sam in da se mora na vlakci način vrniti domu. »A n". večer se vendar vidiva«, je rekla, pedavajoča mu roko k slovesa, »jaz sem namenjena dospeti zvečer v Nico in ed:ti -kupao z vami . . .« »Kam ?« vprašal jo je Svirski začuden. »Ali ste že pozabili ? Na krov »Formi-dab a...« »Oh! Torej vi greste na ta ples?« »Ko bi vi vedeli, kako mi je to težko, zlasti po takšnem nadležoem naključju, pa bi B2 kar razjokali nad menoj . . . Tudi meni je za tem bedakom močno žil . . . Toda treba je! . . . treba, naj si bo tudi radi tega, da si ljudje ne bi nečesa domišljeval;...« »Tcrej, na svidenje!« je rekel Svirski. In trenutek pozneje, sedeč v vagonu, je dejal sam stb;: »Ako pojdem s teboj na krov »For-nrdabla«, ali kam drugam, pa naj sem crknen rak.« (Pride še.) Tržaške vesti, Tržaški Slovenci, ustanite — doba je! Dansšjji »Piccolo« prinaša članek, v katerem nekako dokazuje, da je Trst trda italijanska postajanka, ker morajo tudi slovenski priseljenci, ki prihajajo v Trst iz Kranjske — torej iz č'"sto slovenske dežele — vsprejemati italijanski jezik in italijansko narodnost. In da dokaže to svojo trditev, citira iz italijanske revije »Nova antalog'a« neke številke, ki naj bi dokazale, kako je prijavilo veliko število Kranjcev o zadnjem ljudskem štetju 1900, da so pripadniki italijanske narodnosti. Mi nočemo za danes preiskovati resničnosti v »Piccolu« navedenih številk, ampak pribiti hočemo način, kako S3 je vršilo zadnje ljudsko štetje pod pritiskom italijanskega tržaškega magistrata in nekaterih organov državne uprave, katerim so se v tem terc rizmu pridružili s pravo srditostjo tudi laški in nemški zasebniki : posestniki in podjetniki ( Pritisk od Btrani javnih oblasti prikazuje dejstvo, da se je moral pred italijansko avstrijskim zistemom v Trstu ukloniti še ce <5 blagi vladika Šterk — dcc m tudi ni nikakega dvoma, kakovo na rodnost si je zapisal sam državni komisar za za ljudsko štetje, namestništveni svetovalec Fabiani iz Kobdilja na Krasu ! In ravno takim organom ima se Trst zahvaliti za svoje italijansko lice — na papirju ! Mi Brno že večsrat ožigosali to ljudsko štetje in je prikazali kakor pravo sramoto za avstrijsko državo: sramoto zato, ker se državni organi poslužujejo večkrat v najvažne-jih stvareh t?ga falzifieiranega ljudskega štetja, da nam potem na njegovi podlagi kratijo naše najprimitivneje pravice ! Večkrat smo se že zbirali na rasnih protestnih in manifestacijskih shodih, da pokažemo mestnemu magistratu in naši ljubi vladi, da smo tu in da zahtevamo z vs) odločne stjo svoje pravice. Vsi ti naši shodi bo bili dosedaj glas vpijočega v puščavi. Zakaj ? j Odgovor na to si je začel vsaki tržaški Slovenec tolmačiti po svoje. Pri vseh pa je zavladalo osvedočenje, da nimamo od zgoraj pričakovati boljše in pravičneje bodočnosti. Tudi jutri se zberemo pri bv. Ivanu, a ta naš shod ne bo služil več onim brez-vspešnim apeliranjem in pozivom na račun gluhe avstrijske države in nam krivičnega mestnega magistrata. Zbrati se hočemo jutri, da se pogovorimo, kaka sredstva imamo izbrati za svoje daljnje boje, posebno pa, da seštejemo svoje bojne vrBte. V tem leži tudi d /IžnoBt ne Famo nas m s^etoivanskim Slovencem, da se zberejo v polnem številu na tem shodu, ampak prihiteti jim morajo na i pomoč tudi drugi trž-ški slovenski brate i i i mesta in okolice! Jutri bodi dan tržaške »av-Btrijske raje«, ki seje vzbudila kakor njeni makedonski bratje in ne dopusti nikdar več, da kruti sovragi lovijo in ugrablj&jo s'oven-sko š dsko deco. Tržaški Slovenci, ustanite, doba je ! Mi se pridružujemo. Pod tem naslovom nam pišejo iz prvega okraja : Mi, ki že imamo nesrečno laško šolo v Skednju, v katero love in zganjajo našo šolsko mladino z namenom, da jo poitalijančijo — mi se z vso ogorčenostjo pridružujemo protestu proti ustanovljenju nove raznarodovainice v naši okolici. Kakor mi, t^ko upamo, nastopi vsa naša okolica z mestnimi brati vred proti takemu nemoralnemu raznarodovanju naše slovenske okolice. Mi zahtevamo, naj slavna vlada ne dovoli pri B^. Ivanu otvoritve lašiih vspored-n:c vsaj dotlej, dokler magistrat ne da mestnim Slovencem, za kar proajo in zahtevajo že blizo 20 let! Ista vladi naj se tudi prepriča, koliko in kakšnih Italijanov zahteva laško šolo pri sv. Ivanu in prepričani smo, da ako to sttri, se pri sv. Ivanu ne odpro laške vsporednice. Ako si upata magistrat in vlada siliti mesinj otroke slovenske narodnosti, naj hodijo v okoličan^ke šole, upamo, da se to zgodi tudi s tisto pesSico laških otrok iz sv. ivanskega okraja. Za Bedaj je naša dolžnost, da se združimo vsi in da složno protestujemo proti tej prokleti nakani, katera meri na uničenje naše narodnosti v spodnji okolici. Ako bi to ne pomoglo, ako bi si vkljub našim protestom drznili odpreti to novo izzivalnico: potem naj vedo, da je mera polna, da bi moglo prekipeti a mi odklanjamo že danes vsako odgovornost na tem ! Odprt grob. Cvetje je Btrto. Jutri polože v grob na pokopališču v Barkovljah mlado življenje, v cvetju let. Pred nekoliko meseci ša le je legel v prezgodnji grob slušatelj 7 gimnazijalnega razreda, Radoslav Bekar, a sedaj že mu sledi 20 letni mu brat D r a g o t i n, gojenec kmetijstva, pošten slovenski mladenič, ki je kar gorel v mladeciški ljubezni do svojega rodu. O zadnjih volitvah, da-si že bolehen, je bil ves po koncu. Lahka bodi zemlja b'agemu mladeniču ! Nikar! Nikar! »Slov. Narod« se hvali kako temeljito da je »smagal« v polemiki z »Edinostjo« in jemlje od »Edinosti« slovo z ono lepo slovensko pesmico: Adi j o — le zdrava ostani! Morda je ravno v zadnjih besadah povedal »Slov. Narod« pravi vspeh svoje »zmage« — polaga namreč s temi besedami svojo bojno sulico, ker se mu je vendar začela pred očmi kazati nemška »nevarnost« na Kranjskem. Ia ra^no zaradi tega mu pošiljajo drugo vrst co naše lepeslovenske pesmice: »Pa name nikar ne pozabi.....« »II Mellone«. Pod tem naslovom začel je v našem mestu izhajati tednik, kateremu je geslo »Trieste ai triestini« (Tr3t Tiža čanom). V svojem uvodnem članku pripoveduje, kak<5 so iredentisti v Trstu zaaejali sovražtvo proti Slovanom in kakd hočejo sedaj preplaviti mesto z laškimi delavci. Drugi članek je naravnost posvečen razmerju mej Italijani in Slovani, katere vse pozivlje naj se poravnajo mej seboj. Ziasti šiba potem n&š> najhujšo bolezen, to je zapostavljanje domačih delavcev in uvažanje »regnicolov«. V tej borbi želimo mu mnogo vspeha. Seveda ne zadostujejo splošne fraze o pre-plavljanju meata z laškimi delavci: za vspešuo borbo je potrebno, da list nastopi s podrobnostmi in da dokaže, kako čudna je bila statistika, ki jo je v tem oziru sestavila po licija po nalogu našega namestništva. Ni tukaj mesto, d* bi se na dolgo bavili z ono statistiko, omenjamo le v naše označenje, da je polic ja popolnoma prezrla občinski zavod za čiščeoje c^st, v katerem je nastavljeno več nego 75°/0 laških podanikov. Li»t bo moral torej nastopati tudi preti c, k. ob a3tvom, ki skušajo — na ukaz od zgoraj — prikrivati resnico, in žito bo moral opustiti neke » patrijotične « vzdihe, ki nimajo s programom lista nikake zveze. ToBpoznanje mora vendar enkrat prodreti v slovenskih in laških krogih, da največo krivdo na današnjih neznosnih razmerah v Trstu in na Primorskem sploh ima ravno naša c. k. vlada! Italijani In gla§:oliea. V spljet-kem »Jedinstvu« čitamo: Mesto da bi ee italijansko novinstvo uprlo upi.vanju germanskemu, ki je prevladalo v Vatikanu, ono mu se še klanja — ker je, mislijo, napočila doba proti Slovanom. Milanska »Sera« se nadeja, da novi pa pež stori konec glagolici, ker mi da smo se usiljevali (!) slavnemu Leonu XIII. in ker da je večina kardinalov proti njej ; »Tribuna« pa se nadeja čin veče energije od strani Pija X. proti glagolici. A mi pravimo: uničiti se ne more in ne sme, omejiti še manje, tega, kar je danes. Torej ? Tudi ko bi se Pij X. spravil nanjo, česar pa ne m slimo, mi se vendar ne bojimo. Pravo je tu na naši strani, a volje imamo dovolj, da se borimo zanje. Vsakako je jako zanimivo, da se italijanski vladni list toliko meša v naše. na vse zadnje notranje stvari in da je ta list organ rimske fVamasonske L Že »Velikega Vztoka«. Onim nekaterim našim škofom, ki se protivijo glagolici, pa treba dokazovati tudi danes, koma služijo, ko se bore proti njej kar vidi in umeje ves svet: Čim huji bodo oni, tem slabši za njihov ugled. Dines so karte odprte! Sprememba uličnih imen. Djne3 so nabili nove ulične tablice v dosedanjih ulicah »Via dei Forni« in »Via Carintia«. »Via dei Forni« se imenuje sedaj »Via Nicolo Machiavelli« ; »Via Carintia«, v katerej se nahajata naše uredništvo in naša tiskarna, pa »Via di Torre Bianca«, na kar opozarjamo naše naročnike in dopisnike. Sokolska slavnost v Čeških Bndejo-vicah — Slovencem v izgled. Češki listi še vedno pišejo o velikanski sjkolski slavno-sti, ki se je vršila minolo nedeljo v Čeških Budejovicah. Slavnost začela je v soboto zvečer v Me-Štanski Besedi«. Iz vseh krajev češke domovine so se bili zbrali Sokolaši, a ž njirni mnogo deželnih in državnih poslancev, županov itd. in cdposlanc; sokolskih društev iz Rusije, Galicije in iz nemške države. V nedeijo zjutraj je prihajalo potem iz vseh krajev na tisoče in tisoče Sokolašev in drugih gostov v to me3to, ki je, ako-ravno po večini naseljeno od češkega prebivalstva še vedno pod nemško, oziroma nem-škutarsko upravo. Na velikem trgu vršil se je še predpo-ludne javen koncert godbe »Sokola kolin-skega«. O poludne bil je skupen obtd, na katerem je bilo izrečenih mnogo navdušenih napitn:c. Najimp izantneja točka vae slavnosti pa je bil popoladanski sprevod. Na čelu je bil župan pilzenski, dr. Pctak, z 80 Sokolaši na konjih. Za njimi so sledili bivši župan praški in načelnik sokolskih društev, dr. Podlipny iu 3467 un formiranih S >kolov. Vtis, ki ga je to morje rudeČih srajc in sokolskih peres napravljal na gledalce je bil velikanski, vladalo je nepop;soo navdušenje, ki ee je še povečalo, ko so Sokolaši na velikem vežba-lišču izvajali z znano svojo preciznostjo proste vaje in vaje na orodjih. Nastop je bil že v soboto zvečer tako velikanski, da so ee Nemci, ki so bili na isti dan napovedali kljubovalno turnarsko slavnost, kar poskrili in se sploh n;so upali nastopati javno s svojim sprevodom, ki je popolnoma izos al. Ko čitimo o teh velikanskih sokolskih slavnost h, kater h se udeležujejo v rudeči srajci C-hi iz vseh slojev in celo deželni in državni poslanci, čutimo še le, kako je zaostalo pri nas Sokolstvo, in kabo malo je še prodilo spoznanje, kako važnost in kaka moč tč; v narodnem Sokolstvu. ČMii nastopajo s tisoči ia tisoči, a pri nas ne spravljamo na noge niti dvajset unif »riniranih Sokolašev. Ali bo kedaj bolie pri nas ? Za možko podružnico družbe sv. Ci rila iu 3Ietodija v Tisiu nabralo je na svoji veselici konsumno društvo pri sv. Mariji Magdaleni zgorn i 12 K 26 st. Odbor ,Slovanskega pevskega društva4 naznanja Bklep, da se društvo v bližnjem času udeleži dveh narodnih slavncstij. In s cer dne 13. eeptembra :z'eta v Dol no o priliki bla-guslovijenja zastave ttmošnjega pevskega društva »Vodnik« iu 25 letnice prvega istrskega tabora, in ve-elice, ki jo prirejuje pevsko društvo »Li iija« v Devinu na korist družbe sv. Cirila iu Metodija, ako ta veselica ne pade na isti dan kakor gori omenjena slav-n st v Dolini. V očig ed tem dvem nastopom poživljajo se gospe in gosp:ce pevke, kakor tudi gg. pevci, naj se vedno in točno udeležijo pevskih vaj. Odbor. Izlet v Dolino. Dne 13. septembra vr-š la se bo v Dulioi, kakor je bilo že naznanjeno, pomembna slavnost. Tamošnje domaČe pevsko društvo »Vodnik« blagoslovi svojo društveno zastavo in praznovala se bo ob ent-m tudi 25-letaica znamcaitega dolinskega tab< ra. Zt izlet pr glas:la t ta se do sedaj politično društvo »Edinost« in »Delavsko podporno društvo« (korporativno z zastavo), kater. ina se, kakor do«najemo, pridruži tudi »Slovansko pevsko društvo« se svojim popolnim zborom. Ker je zinirnanje za izlet jako veliko, storjeni so potrebni koraki, da ee priredi poseben vlak do Boršta in nazaj. Cene bodo nizke ter se je tudi nadejati radi tega da bo sestanek istrskih in tržaških Slovencev v Dolini pravi narodni praznik in impozantna manifestacija. Poziv. O Ibor pevskega društva »Kolo« poživlja vse sodelujoče člene, da se prihodnjo nedeljo popoludue gotovo udeleže skupne vaje in pogovora o prihodnjem društvenem koncertu, ki bo meseca oktobra, kakor tudi pogovora radi nastopanja na veselicah raznih bratskih društev. Opozarjamo na oglas prvega in edinega slovenskega brusarja, v našem mestu. Upamo, da bodo tržaški Slovani vzdrževati obrtnika, katerega smo toliko časa pogrešali. Gosp. Kante je naš rojak. Izučil se je v Trstu in je bil potem skoraj 30 let v Sarajevu. V omenjeni delavnici je tudi sin Kantetov, ki je popolnoma izvežban v izdelovanju in popravljanju dežnikov. Svoji k Svojim ! Izlet v Milje. Jutri popoludne priredi parnik »Etena« izlet v Milja. — Odhod iz Milj ob llj2 uri popoludne. — Odhod iz Trsta v Milja ob 31/, uri popoludne, iz Milj v Trst ob 71/.. uri zvečer in povratek v Milja ob 8. uri zvečer. Vožnja stane 20 stotin k. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 17.9, ob 2. uri popoludne 23.7 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 758.3 — Danes plima ob 8.5'J predp. in ob 7.32 pop.; oseka ob 2.22 predpoludne in ob 1.51 popoludne. Vest! iz ostale Primaran X Požar na Cresu. Iz Cresa nam pišejo dne 21. t. m.: Danes zjutraj okolo 2. ure popo'unoči začela je goreti tukajšnja municipalna palača, ki je lase občine creske. Ko to pišem, je že vsa pogorela, tako, da so ostali go i in oksjani zidovi. V njfj sta bila občinski in poštni urad, sedež italijan 3kega »Gabinetto di lettura« in tri privatna stanovanja. Škode je okolu 40 000 gld. Za • varovana je bila palača in nje oprava za 30.000 gid. Jako se kritizira slabo občinsko organ zacijo glede obrambe požara, ker ob čina, ki ŠLeje okolu 9000 prebivalcev ima eam) jedao in sicer jako majhno br.zgaltco, ki ne cdgivarja v-»aki eventuvelni potrebi. X Pevsko društvo »školj« iz Šmarij je priredilo dne 15. t. m. pevsko zabavo v Repentabru v gostilni gospoda OzbiČa. L ui-stva je prišlo toliko iz več krajev, da je bila gostilna prenapolnjena. Dru*tvo je p»-valo jako lepo svojimi krepkimi in doneČ mi glasovi. Vsako točko je m jra o ponavljati na burno zshtevanje občinstva. Vrlemu pevskemu društvu bodi zreč-na iskrena zahvala na lepi zabavi in mu kličemo: le naprej ! Več goBtov. X »koliko več zavednosti. Pišejo nam : S-žana, ki bi morala biti v sredotočje narodnemu gibanju vsega Krasa, naša lepa Sežana je malo premrtva v tem pogledu. Oglejmo si druge. Sežani podrejene vasice ! Malone v vsaki de1 uje marljivo pevsko društvo v s 1 o g i, ne pa v večnem razporu med pevci, kakor se to vrši, žalib g, v Sežani. Blizu 20 let Bnujeio tam pevsko društvo, pa še sedaj gA ni, ker, kar je dozidal dobrotnik, to \S9 podira sproti kak sovražnik. Iu to je gr lo ! — Marsikdo bi ciislil, da nimajo pevskih mocij ali učiteljev. Oboje je, kakor #-em opazil; s^mo resnične volje ni, da bi se bratsko združili in ustanovili pevsko društvo, ki naj bi b:lo drugim v izgled. Ne le doma, ampuk tudi drugod bi se lahko odlikovalo tako društvo, kajti v Sežani je precejšnje število prav dobrih, že izvežbanih pev*k h moč j ! Vzdramite se, Sežanei ! Po-trud ti bi se morali v Sržani tudi za o Istra-nitev on h grdih samolaških napisov na postaj i*) in na tistih laških »karjolah«, ki vozarjo med Opčino ia Sežano, kjer je debelo natiskano Opicina—Se^sana, Sežana—Opi-oina. To je drzaost na na-*;h tleh ! Skrajni čas je, da se taki in enaki samolaški napisi v Sežini odstranijo. Istotako bi se moralo nekol k » po^triči poroti tisti Bvojaii iašsi, ki se voz v mraku in po n'jči po Sežani in kruli t -te laške «pake ala : Marameo, Jero in kamj'an a itd. Sežana menda ni v Kala-briji! Iz Nabrežine nam pišejo: Dne 20. t. m. zloi i so za otroški vrtec vneti rodoljubi v ta namen 16 K 50 st. v gostilni g. Sil. Cahari.a. — Denar se je vložil v tukajšnji hran lni^ . O tej priliki izrekla se je želja, da bi ee otroški vrtec odprl že s 1. okt. t. 1. G. Fran Nemec vložil je v ta namen mesto venca ra krsto pokojne Uišule Kovačič 10 K. — SrČaa hvala vsem ! 'i V tem obziru so se Sežana že večkrat potni iili, a do sedaj brervapeino. S teai pa nočemo reči. da naj bi »e posku-4 ne ponovil Mi ne emamo odnehati in se moramo og a-ati tako dolgo, dokler obstoje krivice. Op. uredništva. X Obrtno nadaljevalna šola t Na-brežfni Iz Nabrežine nam piŠ9jo : S 1. septembrom t. 1. prične zopet pouk na tuksjšaji obrtno nadaljevalni šoli za kle sarje (kamnoseke). Ta šola je velike važnosti posebno za revne prebivalce Krasa, v katerem so zakopani veliki zakladi lepega kra škega marmorja, ki se povsod visoko ceni. Treba je znati ga le obdelati. To pa se nauči v klesarski šoli in pri klesarskih mojstrih v Nabrežini. V šolo se sprejemajo dečki, ki bo z dobrim vspehom dovrš.li vsakdanjo šolo. Pridni učenci dobe tudi konecletne denarne podpora. Stariši, dajte torej svoje sinove kateremu tukajšnjemu mojstru v pouk, in to kolikor možno kmalu. Će se s klesarsko obrtjo preživlja skoraj tisoč laških delavcev, zakaj bi se ne tudi par Bto slovenskih in to še v svoji domačiji ? ! Tudi 7a delavce pomočnike zsčne svoboden tečaj s 1. septembrom t. 1. in sicer le v strokovnem risanju za klesarstvo. Mladeniči, vporabite to ugodno priliko! X Vpisovanje na c. kr. izobraževa-lišču za učiteljice v Gorici bo dne in 15. septembra in vsprejemni izpit za I. tečaj 17. istega meseca ob 8. uri. V više tečaje ee ne sprejme novih go;enk. tu za življensko vprašanje. Pa5 pa da hočejo energično izveBti korak za korakom daleko sežne upravne reforme čim se sedanje gibanje kolikor toliko pomiri. Promet med Avstrijo In Oarsko. DUNAJ 22. (B) Glasom izkaza statističnega urada o prometu med Avstrijo in Ogrsko je znašal uvoz iz Ogrske v Avstrijo v juliju 1903. 71-8 milijonov K, izvoz na OgrBko pa 75 5 milijonov K. Od 1. janu-varja do vštetega julija je znašala vrednost uvoza iz Ogrske 483*8 milijonov K (14'8 miljonov več, nego v isti dobi prošle ga leta); izvoz na Ogrsko 505.1 miljonov (31 '7 milijonov več). Provizorična trgovinska bilanca za to dobo kaže aktivum 21'3 milijonov nas proti 4.4 v istej perijodi 1. 1902. xxxxxxxxxxxxxxxx Uprava dvorca (vile) »Pompe ja na« na Katinari posojuje na zahtevo proti mali dnevni odškodnini svoje tri poljedelske stroje (t. j. mlatilnico, čistilnico in trijer) za mlatenje in čiščenje pšenice, ječmena, rži, ovsa, ajde itd. Več se izve pri upravi zgoraj omenjene vile. KXXXXXXXXXXXXXXX V Škrat44 je danes izšel in prinaša zanimivo berilo ter lepe slike. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNI*. Lastnik konsorclj lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija Usta „Edinost" v Trstu TOVARNA POHIŠTVA Rafael Ztalia Velikansko skladišče ia razstava pohištva in tapetarij TRST ulica Malcanton štv. i po zelo nizkih cenah. Vesti iz štajerske* — Prosjašfcvo med e. k. drž. urad niki na Spodnjem Stajarskein. Će bi se s;>loh še mogli e-mu eud.ti — strmeli bi danes. Ali se ne eudiaio in ne strmimo, ko čitamo v caijski »Domovini« zopet o novem, kričečem in za mišjenje, ki vlada med državnim uradniet 'nm na Spodnjem btajarskem, veleznačiinem dogodka. Poštni urad v Celju ni izvzet. Kakor gospodje na tem uradu postopajo s slovenskimi sLrankami, v koliko prihaja vmes jezikovna ravnopravnost, to je nečuveno. V vrhu te£ a so sa osebno odurni, kakor da so slovenske stranke njihovi sužnji ! A te dni se je 7g)tliIo nekaj, kar ni žaljivo za sl-.»ven-ike strante, nekaj, kar kaže t ste gospode v luci emiserjev p a n -germanske misli! Povodom rojstnega dne cesarjevega je vodstvo poštnega urada v Celju s pesebno okrožnico povabilo podrejene uradnike na ce sarsko mašj. A nekdo ali nekateri poštnih uradnikov so se odzvali s t°m. da so zipisali na okrožnico Los von Rom! A kaj pomenja ta klic ! — Ne to morda — kakor bi se uodilo po besedi — le klic verske nravi, ampak je t) bojoi klic vse-nemške ideje, ki se more uresničit: le na ru-evinah tiste države, kateri služijo ce3. k. uradniki na Spcdnjem Štajarskem ! In take uradnike in take stranke, katerim pripadajo ti uradniki, favorizuje vladni zistem! In isti ziatem ubija tiste stranke in tista plemena, ki edioa ustvarjajo protite?je proti takemu destruktivnemu delovanju ! In potem naj Be še čudimo, takim činom državnih uradnikov kakor je gori opi -eaoi ! ! --' - V 9 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom. prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni sin in brat Dragotin Bekar po dolgi in mučni bolezni, previden sfe sveto tajstvi za umirajoče v 20. letu svoie dobe včeraj ob 11. uri po noči mirno v Gospodu zaspal. Prenos zem=kih rs'ankov pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 23. t. m. cb 6. uri popoludne. BARKOVLJE, dnn 22. avgusta 1903. Žalujoča rodbina Bekar. Prodaja manifakturnega blaga SALARINI v ulici Ponte della Fabbra št. 2. in podružnica „$!a ciiia Si lonOra" ulica Poste nuove št. 3. (Brunerjeva hiši) -^----- Izgotovljene obleke za moške, dečke in otroke. Moške obleke od 6.50 do 24 gld ; za dečke od 4 do 12 gld. Jopiči i: snovij od 3 do 8 gld. Hlače iz snovi j od 2—4 gld. ravno take iz najfinejše volne od 4.50 do 8 gld. Velik izbor trnih površnikov v barvah od S do 24 cld. Volnene obleke za otroke od 3—12 let od 2.50 do 9 gld; isti iz platna od 1 do 5 gli. Haveloki (Lodeu) za moške, dečke in otroke po zelo zmernih cenah Hlače od moleškma za delavce (iz lastne predilnice v Korminu). Močne srajce lastnega izdelka po 1.20 gld. Zaloga jopičev Orleans, platna, črnega in barvanega satena za pisarniško osobje. Bogat izbor snovij za moške obleke toli na meter koli za naročbe po meri, koje se izvrše v slučaju potrebe v 24 urah. , n1"l"lv 8;ograki poslanik je v zadnji čas opetovano storil korake zaiziatao varstvo orijentni železnici, radi morjenja žeiezničnih organov in radi groženja od strani turških vojakov. Tudi danes je bila izročena tozadevna nota. CARIGRAD 21. (B) Razpoloženje tukajšnjih vodilnih krogov ni ravno razburjeno, ali očevidao so pripravljeni na vse. V vladnih kr. gih izjavijajo, da ne privole za ma-cedonske vilajete v nikake koncesije, ki bi prej ali slej mogle d »vesti do avtonomije. Raje da vsprejmejo vojno na nož, ker gre 'j1 feaiucvajit bogato ilustrovani cenik pariškega blaga od gumija ki obsega jako zanimive novosti t?r ^^ se pošilja erat»s in franko. 6ummiwaaren £tablissemcnt}{.Schwarzman5e M L, DUNAJ, Rothentliurmstrasse ^ Ker po cene take, kakor v mestu, priporoča se za obilen obisk Ivan Grmek. Svoji k svojim ! Svoji k svojim! ZALOGA i «■ n Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi - ulica Tesa št. 52. A. == (v lastni hi£i.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konknrenee. Sprejemajo se vsakovrstna dela tud po posebnih načrtih. Zlusrtovan cenik brezplačno In franko ištval dobro poznane tovarne mizars&e mm v Sonci (Soltan) vpisane zadruge z omejenim poroštvo® g prej jfaioa Černigoj |5 Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. t. hiša Marenzi. p Največja tovarna pomstva priiMsta dežeu. Tr Solidnoat zajamčena, taj ti lea se oauši v to nalašč pripravljenih prostorih s teni-peraturo 60 stopinj. — Najbolj uiiobno. co-dernl sestav. Konkurenčne cone. A-I-h n Trt p o h. lito v brezpla&^n, ♦ i n n t m Si H 3J I I i I I i TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA j registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Ulica S. Francesco Ster. 2, I. - TRST - Ulica S. Franeeseo stev. 2, I. elefon 9 52 Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4%. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila (laja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po »Va^oi na menjiee po 6°/0, na zastave po 5727o-Uradne ure : od y—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Poštno hraniiniČni račun 816.004. »♦■is«; i i *» i i TRGOVINA Z ŽELEZJEM »AA^ < CARIi GREINITZ NEFFEN Corso štev. 33. podružnica Trst. Piazza Goldoni 2. \od- Pri poroča svojo dobro sortirano zalogo predmetov za stavbinstvo ^ traverze. zaklepe, železo za kovače, stare železnične šine, držaje in ograje, - C nj-ke. pum Je. železne cevi itd, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji / f in stranišč, peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, > / železne pohištvo in pred ognjem varne blagajne, nagrobne križe in ograje ter ) orodje za vsako obrt. v ^VVV' IVAN SGHINDLER Dunaj III |1 pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake Trste za poljedelske in obrti® potrebe mline za >u<»je in grozdje, stiskal ni<*» za olje i« jrrozdje, škrop lnice za trtje-p< ljska orodja, stiskalnice za seno, nilatilnice vitlje, trijerje, čis i niče za žito, lnščilnice za koruzo, slamoreznice, stroje za 'ezanje repe mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, se-saljke za vodnjake in gnojnice, željezne cevi, vodovode itd. itd. od sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih cenah ravno tako vse priprave za kletarstvo, sesaljle za vino. me« ene pipe, gumijeve ploče konopljene ^n gumijeve cevi, stroje za sladoled, priprave »a izdelovanje toda vi de in penečih b. vin, mline za cišavo. kavo itd., stroje za dehnje klobas, tehtnice za živino, tehtt.ice na drrg, steberske tehtnice, decimnlne lehtnice, žel ezno pohištvo, željezne clagajne, šivalne stroje v?eh sestavov, orodja ia stroje vsake vrste za ključavničarje, kovače, sedlaije, ple-skaije itd. itd. vse pod dolgoletnim jamstvom, po najugodnejih plačilnih pogojih, tudi na obroke! Ontti z več kot 4«0 slikami brezplačno iu Iranko. - Dopisuje se tudi v slovenskem jcz.ku- Prekupcem in agentom posebne prednosti. r>iše se naj naravnost: Ivan Scliindler, Dunaj Iliji. Erdbergstrasse 12. Anton Skerl mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru. Internacijonalna godba in pelje. Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeiiteta: Svoji k svojim Pavel G-astwirtlL Trst, ulica Madonnina 3. Zaloga pohištva, popolnih Bob. Dunaj—Trst. Železno pohištvo, zrcala iz Belgije. — j Podobe v izboru in tapeta rija. — Ure, ši-| valni stroji za (lom in obrt po najugodnejših : cenah. Priprave za točenje piva. NB. V olajšanje nakupovanja se proda jajo vsi predmeti tudi na mesečne obroke. TfiCCOU Gosp. lekarnar piccoli Ljubljana. r ZOBOZDRAVNIK ■ M. Med. D.r ffiso Brillant v TRSTU ulica S. Giovannl št v. 5, I. nadstr. Izvršuje zadelan j a z emajlem, porcelanom, 5 srebrom in zlatom. Izdeluje posamezne umetne zobove kakor tudi ,»eIo zobovje. ORDINIRA ob 9.—12. predp., 3.-5. popol. Narodni brusar v M M M M M M M M M M ¥ M M M M M M M M M M M M M M M ¥ OilitOTana 1894. 1891. OilitOTana 1894. Epilepsija Kdor trpi na omotici, krču in drugih nervoznih strasteh, naj zahteva o tem knjiž co. Vdobiva *e brezplačno in franko v Schwan-nen-Apotheke Frankfurt a. ud priporoma tržaškim in zunajnim S 1 o-v a n o m svojo bru-alnico nahajajočo se v ulici Bilvedere št 25. (pri tleb) v feoji izvršuje v-a v to obrt spada oča dela tudi najfineja kukor: brušenje brivnih Lr tev, ^ikovrstuli nožev, škarij itd. ter sprejema v popravo dežnike iu solntnike Točna postrežba in zna« me cene. Udani Filip Kaute, prvi slovev.-'ki brusarski obrtnik v Trstu. Urar F. Pertot Trst ulica delle Poste 1, vogal ul. Carintia. Prodam srebrne ure od 3 gld. naprej, zlate ure od 8 gl -4,4"0 na leto. Z obre tmi vred pa plača vsak dolz lik toliko na znaš* i o obresti in to odplačilo ravno 5"/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg kapital, da poplača v in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6°/0 .zposojenega kapitala. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 41/2°/0 do 5%. Nopi 7. nošo iiavaduib podplatov. Noga t. noSo aslK'stnih podplatov. kurjih očii. Žuljev, mokrote in mrdute. Vse te napak^ posebno pa reprijeten po; in p"ce"Je. ,z ginf z našimi dr. Hogye9?vimi Pa" tentnimi asbestnimi podprti-podplatov stane 80 stot., K ' .-0 in 2-40. Pošilja se po pO Piospek i in priznalna pism11 jašdh oblastij in drugih visokih krogov brezplačno. Boga™ ,zj br-na zaloga vseh prednritt^v cd asbes'a. Centrala: DUNAJ. I-, Do-minikanerbastei 19. prodaj — še v jako dobrem stanju v Sežani kštv. 70. Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulica deirintlustria št. 1. - Trst. Cementne plošče u medene od 25 in 33 cm, šestvogalne plošče od 20 in 25 cm po K 2.— Dm. Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne hoji nikake konkurence bodisi glede cene ali kakovosti bla^a. TRST - Ul. Farneto 8. - TRST priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, najfinejše testenine po jako nizkik cenah, na-dajle moko, žito. kavo, sladkon. Razpošilja blago tiuli na deželo bodisi na drobno ali debelo. Cenike na zahtevo franko. Lepa mebilirana soba s prostim vhodom se odda takoj. Vee se poizve v tiskarni »Edinost«. Ženitna ponudba. Mal trgovec v mestu bi vzel v zakon žensko od 30—40 let, samico ali vdovo (eventuelno tudi z 1 otrokom). Zahteva se pridnost in nekaj malega dote. Naslov se izve v našem uredništvu. GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., 1. nads tr v lastni hiši. --- Hranilne vloge sprejemajo se od vsace^i če tudi ni član društva in se obrestujejo po Ya °/o> ne da bi se odbijal rantni davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po 6 °/0 ia na vknjižbe po 5l/s°/o (Jraduje vsaki dau od 9. do 12. ure dopoL in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje Iran. vlog leta 1900. Kron 1,263.563 Poštno-iim. račun štv. 837.315. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Folnovpl&čani akcijski kapital == Špitalske ulice Štev. 2. K 1,000.000 Kupuje in prodaja TTBte rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srećk, delnic, valut, novcev m deviz Promete Udaja k vsakemu žrebanju. Zamenjava in eakomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale — kupone. — .. : Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni — izgubi --------- ■ _ Vinkuiuje in divinkuluje vojaSke ženitninske kavcije. Brnkompt in LnJtsutso menic. Bor—ui naročil*. Podružnica v Spljetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet a Čeki in nakaznicami.