ZS9. ftCTfHra. I Hrtli-H, f pMHUlirt. IZ. nirabn 19I7. L. leto. ^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^ -^ .Slovenski Narod' v«*}a pm pošti: za Avstro-Ogrsko; za Nemčijo: ctiO leto skupaj naprcj . K 30-— I ćelo !cto naprcj . . . . K o4*— na me»cc . • . . . 2-50 | ćelo teto naprej . . . . K 40.— Vprašanjem glede iastratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. VpravBlitro (tpodaj, dvorižče lAo). Knfi£07a ulica 6t 5, telefon ftt. SS. Ukaja ¥»»k lUa ivtfttr iivicatfl atJeii* la praialat. lnssrati se računaj) po porabljenem prostom In slcer: 1 mm visok, \et 63 mm Širok prostor: enkrat po 8 vin., dvakrat po 7 vln., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) \6 vin.. parte in za tvale (enatc prostor) 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. MotI oaroćaikt na} pošUe}* mročfiiaa rei j# a^" a a niktnie!. <:M Na saaio pismene narede brci poslatre deađrja se ne noreao nlfcikor ozirati. „Jterodna tte&arna" teiefoa it. SS. .Slovenski Narod* vclja w I»Irtl|anf dostavljen na dom ali če se hodi ponj t ćelo cu fiapre) . . . . K 28*— I Četrt leta u . • i • , 7'— pol leta „ ..... 14*— I na mesec „ . . . . , 2*30 Pasait^zna številka ve!ja 12 vinarjev Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. 0r%?.tf£t70 t Knaflova ulica it. 5 (v L nađstr. levo\ telefon *t 34. Cesar v smrtni nevarnosli. Gorica, 10. novembra. (Kor. urađ.) Cesar se je mudil danes z bolgarskim carjem v Gorici in PalmanovL Vožnje so se udeležili tuđi princa Boris in Ci-ril bolgarski ter princ Fcliks Parmski. X glavni cerkvi v Gorici sta se udele-žila oba zavezri^ka vladarja ze!o izrazite božje službe. Iz Palmanove se je peljal car Ferdinand po posebnem programu na fronto, cesar Karei pa je v prostoru pri Strasoldu in Cervignanu mspiciral tam skozi prihajajoče čete. Na povratku so v blUini RuJe posknsfli priti preko Soči vzpoređnega hudour-nika, ki je bil se pred malo dnevi suh. Ccsarjev avtomobi! ie pri tem zavozil neposredno nad nekim malim jezom v globoko vodo, vs!ed česar 5e ie motor ustavil. Za njim prihajajoč tovorni av-tomobil naj bi bil potegmU cesarjev av-♦oinobi! iz vode. Tuđi ta avtomobi! se ie ustavil vsled kratkega stika. Telasni lovec Reisenbichier in narednik telesne gardne pehotne stotnije Tome1: sx? <\i v vodo, da poneseta cesan'a na bre^. Pri tem se je zgodila nesreJa. ki so :o ravno s sledečim avtomotilom k hudo-nrniku dospeie osebe cesarjevega spremstva z grozo opazovale. Pod te-lesnim lovcem so se odkrhnili kamni jezu. V tem trenutku so rragrnili valovi telesnega lovca ter ga potegnili v vni-nec po silnih nali- ih visoko narasle Teke. Cesar. k; je vide! svojega telesnega lovca v smrtni nevarnosti. ga v brez-primerni zvestobi do svojega sluge, nf izpusti!. ravnotako malo pa tuđi garčni Harednik Tomek.cesara. Tako je za-«es!o cesar?a s teles-nim lovcem i« irar-<*istom v đeroce valove preko jezu. Princ FeHk« Parmsk:. eesarjev Svak. čigar avtomobil je v tem ofcupnem trenutku dospel na breg. ie skočil prvi za-vit v kožuh in $ polno opremo v vodo, da priđe vladar ju na pomoč. Vsled tega Iteroičnega sklepa i« brezprimemo po-žrtvovalnega dela spremstra se je po-sreči^o ce$2r?a po težkem iiapon: po-tegniti iz vode. Cesar Karei, princ Fe-liks ParmskK telesni lovec Reisenbich-ler in gardni narednik Tomek drug dru-gega nišo izpustili. Tuđi častnik, ki je ta dan vodil cesarjev telesni avtomobil. je skočft v vodo. Vse te je končno za-neslo do neke breze v strugi, ob katero so se za silo oprijeli. Med tem sta r*> hitela dv^i Častnika ob reki navzdol, da sprejmeta cesarja in njegovo spremst-vof ki so jih valovi odnašali. Prvi drog. ki so ga pomolili v derečo reko, je bil prekratek. Končno so našli na moČvir-nem bregu težko bruno. ki so je položili s težavo na vodo. Kakovost brega ie silno ovirala poskuse resiti cesarja. S težkimi. metre dolgimi hlodi so lomili rušilci vedno iznova krhajoče se skale. 2e en korak od brega Je zmanjkalo taL Voda v drvela v vrtincih in grozno Su-mela. Kljub temu je skočilo več sofer-jev, ne da bi si Ie trenutek pomišljali. v vodo, da napravilo skupaj s častniki zvezo med bregom in krajem, kjer ie stal cesar. Cesar, ki je našel ob brezi, ki se Je pod deročimi valovi vedro vpogibala, slabotno oporo in ki ga je voda vedno iznova preplavljala, ni iz-gubil niti za trenutek prisotnosti duha. Odgovarjal je na klice svojih rešilcev mirno določno. Ko je bila po težkih mi-■utah napravljena mreža med bregcm in brezo in so hoteli cesarja spraviti na suho, je bila prva njegova misel njegov svak in njegovi službaniki. ki so se borili kakor on z valovi. Treba je bilo poziva, ki ni poznal nobenih mei po-koršćine, da je cesar, držač se hioda. splaval kot pr\i na breg. Ko je dospel aa breg. je ostal tam tako dolgo, da so potegniii iz valor tuđi zadnjega moža. Solnce je bilo že zašlo, ko se je posrećilo težavno rešilno delo. »To ravno je vojna, ki mnogo za-hteva,« taka je bila sodba vladarjeva, ki je stopil zopet v avtomobil, popojno-ma premočen, da se vrne v svoje biva-lišče. Cesar se počuti dobro. Ponoći po svoii rešitvi iz živlienske nevarnosti je že sprejemal porocila. Spremstvo Nie-govega Veličanstva je imelo težko na-log^, da obvesti cesarico o nezgodi. Ona je prićakovala, kakor vedno, cesarja pri povratku. Cesarica je izrekla globoko zahvalo vsem, ki so pomagali pri rešitvi, ko je biia polagoma obve-bčena o nezgodi. Gorica, 11. novembra. (Kor. urad.) Dcncs se je odpeijula cesarska dvojica z nadvojvodo Maksom in princem Fe-liksom Parmskim v bivalisće bo!-gar5ke?:a carjn. kjer so zajutrkovali. S cesarsko dvojico se je peljal prvi nai-vi^ji dvornik princ Hohenlohe, najviiji dvornik Njega \*e!ičanstva srof Estcr-hazv, dvoma dama £ospa pl. Kallv in ^ef generalnega štaba baron Arz. Po-polđne se ie cesarska dvojica vrnila. Gorica, 11. novembra. (Kor. mO Njegovo Veličanstvo nemški cesar je dospel danes na jugozapadno bojišče. Na neki mali postaji na Krasu je spre-iel cesar in kralj Karei svojega prijatelja in zaveznika. K spreiemu so došli tuđi j nadvojvode Maks, Friderik in Evgen, knkor tuđi princ Fcliks Parmski. V spromstvu cesarja in kralja so pričako-vali nemfkega cesaria prvi naivišii dvornik princ Hohenlohe, generalni ad-juta"* ^Tdmar$2liajtnant princ Lobko-vic? alni polkovnik baron Dankl, ki ie pndeljen cesariu v častno službo, šef ggncralr.ega štaba general baron Arz, šef vejaške pisarne general baron Mar-terer In službujo^i krilni pobočnik major grof Iiurjyady. Na peronu je stala častna stotnija pespolka št. 99 z zastavo in ^odbo. Ob 5. uri 10. minut popo!-<5ne se je nemski ce?ar pripeljal na kolodvor. Naš vladar ie stopil na rob perona. Kakor hitro se ie vlak ustavi!, je izstopi! cesar Viiiem iz svojega voza. Cesarj* sta se pozdravila in si presrč-no serla v roke ter se ponovno Doljn-bila. Po dališer* pogovoru, v katerem ie nemSkt ce^ar našemu vladarju po-rovno čestita! k rešitvi. je nemški cesar pozdravil k sprejemu dove nadvojvode in princa Parmskesra, potem vladarjcvo crremstvo, dočim je naš cesar po-zJravljal spremst\*o nemškega cesar'a. Oba cesarja sta potem posetila druer druge^a, cesar Viiiem je obiskal tuđi cesarico Žito. Kmalu na to je prispel bolgarski car Ferdinand s princema Do-risem in Cirilom. Izvršilo se je daljfe pozdravljanje nred vladarji. Ob 7. zve-čer je bila pri Nje^ovemu Veličanstvu cesarju in kralju več^rja za vladarje. nadvojvode in prince, istočasno za suite v dvornem vlaku posebej. Po pre-srčnem slovesu je nem^ki cesar nada-Ijeval svojo pot na fronto. Bolgarski car in naša cesarska dvojica so se vr-nill v svoje bivališče. da od tam nada-ljujejo svojo pot na fronto. Porodom rešitve cesarja Karia iz smrtne nevarnosti se je vršil danes v ljubljanski stoitiici slovesen Te Deum, katere^a so se udeležili predstaviteHi vojaških in civilnih oblasti ter mnogo obćinstva. Celovec, II. novembra. (Kor. urad.) Povodom srečne resitve cesarja in osvoboditve koroskih mei sovražnika se je vrsi! danes v stolni cerkvi Te Deum. Mesto ie v zastavah. Dunai 11. novembra. (Kor. urad.) Pod vtiskom vesti o rešitvi cesarja se je zbral danes ministrski svet k izredm seji, da poda izraza hvaležnosti božji previdnosti, ki je odvrnila strašno ne-varnost od vzvišene osebe, iskreno ljubljenega vladarja in avstrijskih na-rodov ter da izrazi svoje veselje nad cesarjevo rešitvijo. Dunaj, 11. novembra. Prihođnja seja gosposke zbornice se vrši v torej 13. t. m. ob 3. popoldne. Dnevni red: Izraz veselja gosposke zbornice povodom re-§it\re cesarja iz resne smrtne nevarnosti. Dima), 11. novembra. (Kor. urad.) Povodom reiitve cesarja so državna in mestna ter mnoga privatna poslopja ra?obesila zastave. Zvečer se je vršila v ^tefanovi cerkvi zahvnlna božja služ-la, katere se je udeležila cesarjeva mati J;žefa in tisočglavo občinstvo. Po kon.'ani božji službi ie ljudstvo pelo ce-sarsko pesem. Duna], U. novembra. (Kor. urad.) Predsednik ijosposke zbornice knez \Vmi-isehgratz je priše! k ministrskemu predsedniku dr. vitezu Seidleriu ter mu izrazil v imenu predsedstva gesposke zbornice h\alczno veselje nad srečno rešitvijo cesarja. Poljsko uprnfnnig odloženo dl mlim. g Dunaj. 11. novembra. V poslanski zbornici se je v petek dostojno konćala ena najpomembnejših debat. Zanimivo je, da je objavila ofici-jozna »Reiciisrats-Korrespondenz« o tej seji najobširneiša in najtočneiša poroci! a v letošnjem zasedanju. Vs.e nujne interpelacije je objavila doslovno, a vse govore zelo obširno; ni se izognila niti zelo oštrih izjav, kakršne je doslej većino skrbno potlačevala. Kaj naj vse to pomenja? Tuđi koncem marca t. 1. smo dozi veli povsem enake prizore. Takrat so bili nemški »Belangi« že »gotova stvar«. Pole£ ncmškega državnega jezika, razdelitve Češke po želji Nemcev, je bilo isto tako žc povsem dognano vprasanje o od-cepitvi Galicije. In zn^no je. da so bili tozadevni cesarski reskripti že pripravljeni, a 5. april je bil določen za objavljenje. Toda ruska revolucija ie vzbudila velike nade v naiih vodilnih krogih in grof Czernin je izjavil celemu svetu, da je tuđi naša država pripravljena na mir pod pokoji, kl jih proglasa demokratična Rusija, mir brez aneksu in odškod-nin, mir demokratizacije in samoodloč-be n^irodov. Umeje se, da bi bili cesarski reskripti o nemškcm državnem ie-riku naravnost grd dcrnentiCzeminovih lepih izjav. Zato so »Belangi« padli! Poljsko vprasanje Je igralo te dni podobno vlogo in na merodajnih me^tih danes radi vidijo, da ga Je peslanska zbornica takorekoč postavila z dnevne-ga reda. Kakor težak kamen na prsih leži polako vprasanje na poti avstrij-skim državnikom, ki bi hoteli sklcniti mir z Rusijo — brez aneksij in brez od-škodnin! Ako so pa ćelo Polisko že od-trgali od Rusije, kako naj redejo k ta-kim mirovnim pogajanjem? In prav zdaj je prišla vmes Leninova revolucija in njegova mirovna pontidba. Velike nade se stavliajo v Lenina, toda tuđi on ima mirovno formulo: brez aneksi] in brez odškodnin! Kako bi bila Ie možna taka pogajanja. ako je Avstrija ćelo Poljsko že — anektirala?! Jasno je torej, da je tu zopet zelo na poti poljsko vpr?.f*anje, ki je osrednji velesili ne smeta resiti sami, ako hočeta stopiti z Rusijo v kakršnakoli pokajanja. Zato je pač naravno, da je poslanska zbornica nehote opravila zunanjemu ministru veliko uslugo, da je »preprečila« izvršitev napoved^ne proglasitve poljskega kra-Ijestva. Za zdaj se smatra torej to vpra-šanje odloženo. Ali bi mogli smatrati nacrt, kakršen je bil skovan v Berolinu. tuđi za opušcen, to pokaže najbližja bo-dočnost. zlasti nadaljni potek ruskih ho-mati!. Ako bodo rt^ke razmere merile dosledno na možnostl vsprejemljivega miru, tedaj bodo morali rudi Poljaki od. ločneje nasloniti se na ostale slovanske narode in zahtevati svoje ujedinjenje na podlagi načela o samoodločbi na-rodov. Poslanec Starinski Je vendar izjavil že v tej debati, da rešitev poljskega vprašanja brez istočasne rešitve če-škega, ukrajinskega in jugoslovanskega \T>rašanja bi ne bila nikaka rešitev. Ali vkljub temu nas je hotel po-tolažiti in sprijazniti z rešitvijo za zdaj vsaj pofjskega vprašanja, čeS: ustanovit ev nove slovanske države je za ostale Slovane že sama na sebi eno jamstvo več za njihove težnje. Poljaki vedo dobro, s kom imalo in bodo i* imeli opraviti na vztoku i;i zapadu, zato po-trebujejo blizu sebe re^niCnih, pravih prijateljev in zavezni^ov. Stapinski kakor r-znejši poljski govornik dr. Olomblnski sta jasno in siasno pove-dalnr da nameravana re-kev poljskega vprašanja ne odgovarja po'jskemu na-rodnemu idealu. In tu sta zadela ob trdo kost nemškčga odpora. Nemčija je šlepa in gluha za take poljske z '-te-ve, kajti nikdar prostovclino ne od^to-pi Poznanja in Gdanskega novemu polj-skemu kraljestvu, čeprav bi to bilo v personalni uniji z Avstro-Ogrsko monarhijo. Vsi merodajni krogi natančno vedo, kam merijo poljski ideali. Saj so jim svoječasno naravnost namigavali. da so Poljaki naivečji avstrijski in obenem pruski iredentisti. Se ni dolgo. ko jim je »Reichspost« očitala, da so vsi vkup idealni veleizdajalci, ali pri tem praktični politiki, ker jih njihovi ideali nič ne oviraio pri — glasovanju za proračun. Umevno je torej, da v najmerodai-nejših kro^ih ni nikakega navduše-n j a za poljsko vprasanje. da tu ne govori docela nič srce. marveč Ie hlađen razum. Ako jim kaže, so za poljsko kraljestvo, in ako jim danes ali jutri kaže bolje nekaj drugega, tedaj povsem hladnokrvno puste tuđi Poljake na ce-ćilu. Kakor danes stoje stvari, je junak dneva Lenin in na dnevnem redu njegov mirovni program, Poljaki pa lahko počakajo. Mogoče, da bodo zopet junaki dneva, mogoče pa je tuđi, da bodo njihovi današnji nemški prijatelji na nje pozabili. In tedaj se bodo bratje Poljaki zopet spominjali, da so Slovani tuđi oni in da treba istočasno s češkim, ukrajinskim in jugoslovanskim vpraša-njem resiti tuđi — veliko združenje cc-Iokupnega naroda poljskega. Ali bi ne bilo bolte, lepše. Častnejše, da nišo Poljaki sploh nikdar opustili tega načela slovanske -vzajemncsti in medsebojne podpore? Crerninov dementi o polj*kem vpradanju v -. Fremdsnblattu«. *Fr«mđenblatt« prinaia pod napisom »Mlrorno rprašanje« tale izvajanja: Tri-dneTTio bivanje zunanjega ministra v Berolinu je dalo povod za popolnoma napačne komentarje. Vzroka teh ner2držnih resti ne borno prelskavali. Ljud?>. kl ?e berolin-5ldh po^ajanj rJso ndoležill In ki sploh ve-deti ni?o mogli, kaj se je tam govorilo, so spravili to vest v svet. dru si pa so ji resno verjeli. V norroznem razburjer.ern 5asn. v katerem živimo, so napravile te Testi vtisk. Zunanji minister je želei, ksftor je to njegova dolžnost raz^ovoriti ee čimprej x novina državnim kanelerjera o vsej velikih n<»re£ih rpra^nnjib in bilo mu je do tocra, rla prfbrani mno^o 8tarei?emn z delora preobložen^tnn grofu HertUngu potovanje na Dunaj. Kompleks vprašanj. ki j!h je treba danes med Dunajem in Berolittom raz-motrirati, je zelo velik. Triđnevne konfe-rence komaj »adostujejo, r'a »e vr§i razgovor o teh razll^nih zadovah. Med njlmi se j** sevela govorilo tuđi o poljskem vpraša-njn. Saj Je vendar dolžnost vodilnih držav-ni kov, da ee razgovore o veMkih akttialnih vpraSanjih fn jih pripravljajo predno se predlože ostalim kompetentnim faktorjem. Xa dmetf način se državni akti vendar ne dajo izvršiti. Dorrodki na svetovnem odni ee pode. Nikdo ne more vedeti, kako blizu ali kako đaleč je mir. Da borno mogli skupno in t n5pehom nastopiti na mirovni kon-ferenci. si morajo biti zavesniki med seboj edini glede smeri. Ce sklepajo iz teh dej-stev gotove stranke pri nas. da se je zuna-nji minl*ter v svoil politiki preokrenil. ali da namerava izvršit! obrat. Je to v temelja napaCno ter je treba kar najbolj energično nastopiti takemti domnevanju. Program c. in kr. vlade se n! za las premaknil. Cilj optan© isti: čimprejšnji častni m!r! Poljska j« eamostojna đrtava, novi mo^otci v Rusiji priznavajo poljskemn narodu pravico, da sam odlo^a o svoji bodoči nsodi. Nemčija ln mi smo Se vpoitevali željo polj-skega naroda ter priznali samostojno državnost Poljske. Ce bo Poljika oni dan, ko se bo sklepal mir, izrekla željo, da se ožje priklopi avBtro - ogrski monarhiji, potem ne bo vzroka, da bi kra!je3tvo odvraćali od sebe. Poljska Je samoftojna In nam prijazna država. Sama bo odlocala o svoji bođo-et đrfavni usodi. 12 in doI miljard je podpisala Hemči-a. Srne li Avstrija zaostati? Vsak nai podpiše sedmo vojno posolilo! Iz govora poslanca dr. Rav-niharja v poljski debati. (Plenarna seja poslanske rbornlc« 9. novembra.) V 8lovenskem delu svojega govora Je poelanec dr. Ravnihar zatrjeval Poljake, da uživajo njih težnje pri Jugoslovanlh v«o simpatije In popolno razumevanje. No proti tem težnjam se obračajo danažnjl naši protesti. Storimo zopet Ie Čin silobrana, v katcrl so nas potlsnili ne toliko narodni nasprotnikl naši, kakor nam neprijazne vlade, ki hočejo Poljakom navldezno dobro, nam pa očlvidno zlo. (Nadaljuje nemškl). Visoka zbornlcar Ml Jugoslovani so moramo priključiti protestom proti nacrtom, kakor nam jih poro-čajo Iz Berolina. Včerajšnja izjava mlnistr-skega predsednika v budgetnl dvorani in njegova pravkar oddana v tej visoki zbor* r.ici nas ne morete pomiriti. Le odločen dementi bi mogel to storiti. V tem, kar ti izjavi zamolčite in kar Je v njih prozorno, se kaže, da resnica ni predaleč od tega, kar se nam poroča iz nemške prestollce. Hoče se nas postaviti pred zaključna dejstva. Zategadelj prthajamo 8 svojimi ugovori in svarili pravočasno, dokler ni Še vse zamujeno, da se nam kasneje ne bi moglo očitati, da smo četudl neuradnlm potom do nas došle vesti z molkom odo-bruje vzeli naznanje, a tuđi zaradi tega, da eami sebi ne moremo nlčesar očitati. Naše proteste »premija najglobokeja resnoba, kar bodi svarilo vsem, ki mlslljo, da more- Jo prezirati naie najvitalnejše za deve, (Pritrjevanje,) Ne da bi Poljakom ne prlvoščili tega, kar so v Berotinu baje dosegli. Privofičlmo jim popolno neodvlsnoat in svobodo njiho-vega državnega telesaf kakor to želimo sa-miTn sebi; to telo naj uživa popolno suverenost in ob morju naj se Jim odpro duri v svet. Trdimo ćelo, da jim nurfl Berolln mnego premalo v primeri 8 tem, kar «6 oni dali in kar oni žrtvujejb. Ne glede na- njihove velikanske krvne in druge žrtve, so zdi, kakor da opušćajo Poznanj In kar Je najvainejše dohod do morja. (Pritrjevanje pri delu Poljikov). Reklo bi se, to Je no- tranja zadeva Poljakov; to je res, toda dvomim, da bi se bilo poprej vpraialo narod poljski. (Pritrjevanje pr! delu Polja-kov). V tem pa tlči nezdravo Jedro vsega nacrta. Uatvarja se poljska iredenta, kl vtegne ogroiati svetovni mir. 3 poljskim kraljem borno potegnjeni tudl mi v. ne var-nostnl vrtinec. Tu pa že pridejo v po§tev tuđi naši Interesi; zakaj, naj se sodi o vzrokih sedanje svetovne vojne kakorkoli, gotovo je, da ima svoje vzroke tuđi v raznih iredentah. Ena izmed nalog miru bode, da enkrat za veelsj odpravi vsako iredento. Ali ni dana možnost, da priđe bodoči peljski kralj v položaj In da ga narod ceio v to prisili, da napove vojno pruskemu kralju? Ali pa mislijo v Berolinu, da pridejo temu v okom 8 tem, da nudijo poljsko kreno avstrijskemu cesarju ter prepuičajo njemu In narodu poljskemu, kako odpraviti ali omtliti večno nezadovoljnost? Ne varajmo se; ako Potjakl tuđi pristanejo na sedaj objavljeni nacrt, ni dvoma, da to store z več ali manj oćitno reservatio men-tališ, da je smatrati to le kot etapo za dosego končnega polltičnega cilja poljskega. Nezdrava je taka rešitev, pravim, tn sodim, da so v Berolinu našemu viadarju nastavili past. Zato so Poljakom vrgli ruslnsko kost. Dvomini, da bi jo Poljaki mogli prebaviti, tem manje, ako bode ob vzhodno Galicija mejila svobodna ukrajinska republika. Dajte Rusinom v bodoči poljski državi 8e tako avtonomijo, oni se v tej državi nikdar ne bedo mogli čutiti domaće, samosvoje In svobodne. S tem ustvarlte drugo i red on« tov poljski državi sami in s tem novo nevarnost za trajen mir. (Pritrjevanje.) Vtegnilo bi se reČI, to so notranje za-deve bodisi Poljakov bodisi Ukrajincev, ki se vanje drugim ni vtikati. Resnica je tof toda samo do gotove meje, v kolikor nam« reč način rešitvo tega vprašanja svojih po-sledic ne steza do nas samih in do naSih vitalnih interesov. Zato izjavljamo, da se obraćajo naši protesti predvsem proti načinu, kako se namerava razrešitl poljsko vprasanje in da se namerava to stortti prav v sedanjem trenotku. V dobi samo-odtočbe in svobode narodov s% poljskemu narodu dekretlra državno oblika, se jim dekretlra kralja, onim Poljakom, ki so ci svojega kralja vedno prosto izbirali iz naroda samega. »Gottesgnadentum« je zopet napravilo skok v srednji vek, ko so narode ko objekte državne oblasti premikali sem-intja, kakor figure na šahovnl deski, ko je dogovor med dvema dinastijama odločeval o usodi narodov in njihovih dežela. Ako bi proti temu načinu razrešitve poljskega vpraianja molčall, ustvarill bf m o Č a n prejudie za razrešitev tuđi vsega ost'alega narodnostnega problema. To moramo temmanje v dobi,, ko se nam že Jasno kažejo te dobre posledico svetovne vojne, kl imajo svoj viđen izraz v načilih: svoboda in samoodlocba narodov, svoboda njihovih dežela in morja, prosta Izbira državne forme, Posmehi In krohot z vsega sveta bosta spremljala berolinske nacrta, nm samo ker si deli mo kožuh ie Stran 2. .SLOVENSKI NAKOD*, ane 11. novembra 1917. 259. ttev. ne ustreljenega medveda, ampak kmr «o ti nacrti dokaz, da sfro v resnici r«akc)jona-ren element, kot kaf smo rlvro razkričani. Ves odij pa naj pad« ravnt nm ntt, na ■ novo krorto obdarjtvtnce, na Avttrljo In njeno dinastijo. R«s, v ••rolmu •• raprt* vili imenltno iahovno pot«#e. Ttfftco Da-nsoa et dona farantea. (Pritrjevanje.) Om, gredo pri tam priko nafte mtavi, preko našega parfamenta In nat+fft ustav-■Mga od»eKa, kakor bi ga na bl'o, •• po vitj polpretekloatl manje čudim, Mortfa !«il v tem eden vtrokov. da se ni bilo ptiatiio mi* ftemu vtadarju priteći na uttavo. Berolinsk! dogovor tlfia oitmlje, Itl amo je a>cer okupirali takom vojna, Kt M Ima formelno nad aeboj *• vtdno rusko «w vertnost. V zgodovtnl drtavne patnika j« nakaj pcvsem nov»g», da M fta pred tkl*. njeno mirovno konferenco na raR?der>em tovrtirem orem Iju hoCe ustvarltf dokonćn« državne oblike, da a« odloćuje o njega defu nitfvni pripadnosti. Zgodovina pozna radka teke slučaja, pa Ec tedaj. ako ja btt to vrli-nlk tako zelo poražen, da ja bHa vaaka mirovna konferenca cdveć in j» bit mir nart> kovan. Kaj takega pa v n?8*-*i s'učaju ne moremo trdttl. V BeroMnu nasvetovanl korak bodo v«epovaod4 smatrali zm aneksijo par excef!ence (pritrjevanje), smatrali pa naie mirovne ponudbe. nažo pri-pravljenost za mir za hinavlčinc. za Izreke pol ne zavratnih muli In neiskrenosti. Ne-Izmerno smo i njim škodili mirovni ml'ill, kl tmo joiami odložili v daljno. daljno bodoinoit (Rea je!). Nam Jugotlovanom in Cthom vedno očitajo, da v svojih programi* zantevamo nekaj nemogoćega In ne!xved!Jivega. cei, dm ugamo preko Litve in preko Sotle. Ne-mogoče, impossibile. — Tu pa meni tebi nlć anektiramo tuje ozemtje izven državnih meja, last drugega suverena. Torej to Ja mogoče; regulacija komaj 50 let starih maja znctraj monarhije pa je — nemcgoća. NajvećJI odpor pa bode de!o n«š> diplomacije našlo v Rusiji strni, v oni Rusiji, kjer Je prav sedaj rpzopoloženje za mir, kakor •e ram to daje vedeti, ugodno. Ne samo menševlke, vse stranke do skrajne tavice z danea baje zopet na krmilu stoječimi bolte-Vfkl vred moramo odvrnitl od nas, moramo odvrnltl od bližnjega miru. ZakaJ. ako tudl Rusfja baje ne reflektira već ra Poljsko, ako tuđi demokratska Kutija sama želi In proglasa neodvisnost Poljske, tsko nesebična tudl demokratska Rusija ni. da bi dovp-IJevala, da bi Poljaka prejemala svojo neodvisnost od kake druge vlasti, a ne ravno Iz rok dosedanjega suverena, iz rok ruske-ga naroda samega. (Pritrjevanje.) Z ožjega svojega stališča moramo ugovarjatl proti vsaki razreiitvl nm* rodnostnega problema v tej monarhiji v etapa h. Hoče se uveljavitl staro načelo vse avstrijske politične umet-nostl: divlde at Impera. Rea. hode se v prvi vrsti zadovoljiti Poljake, toda drugi ne baš postranski ramen je. priskočiti na pomoč avstrijikemu nemitvu, (Pritrjevarje). -Berolin naj pomaga vspo staviti nemško hegorncnljo. Isto postaviti na »solidno« pod'ago. Za tako reiitev nas ni dobiti, marveč zahtevarro, da bcdl ve« narodnostni problem te države r^šen zajedno. Ni uvidetl razloga, zakaj bi se naj protežiralo eno narodnost pred d^ugo. »lasti ako naj se reiitev postavi na Ista pravična in pravilna, danes vseskozl prlpo-znana načela. AH hoćete vedno Ie koSobari-tl med prvo- in drugorednlml narodi? §• enkrat poudarjam, ta protest rsi" ne gr« proti Poljakom, proti njihovi sveti in pravični stvari: ako bi bilo po naše- bi obstajala med naml tvezi na življenje in smrtvdoaego velikih naših cilj e v. (Odobravanje). Mi le hočemo, da bodi s poljskim zajedno reien tud! vw ostali narodnostni problem, torej zlasti če~ iko, Jugoslovansko. ruslnsko vprsianje — v zadoščenje In zadovoljstvo vsakega teh narodov. Ta vpraiarja so nlč manj pereca od poljskega. pa ž njim popolnoma enako-vredna. Najsolldnejia diplomacija, ki naj to izvede, pa Je le sporazum rr. ed narodi samim i. (Odobravanja in ploška nje,) Za slovenske obrtnike. g D u n a !, 9. novembra. V obrtnem odseku poganske zbornice se Je oglasil posl. dr. Vrsto vlek v raz-pravi o stomilijonsVem kreditu za male obrtnike, ki so trpeli vsled vojne. Glavne misli so: Vsled zanem2rjenja obrtništva na fugu od strani vlade In v«led sploSnia na-znosnih razmer na Štajerskem in Ko*o-Skem Jugoslovanski khib ne more sodelo-vati pri tako važnih akdjah, dokler ni gotovosti, da bodo takih dobrot deležni tuđi slovenski in hrvatski obtrniki. Pri nas na jugu gre vse le za ncmSke obrtnike in me-rodajni kroji uporablfajo ratre zal^ge ne toliko za pospe*evanje obrtništva, k o 1 I -kor za germanizacljske n a m e-n e. Saj so morali n. or. slovenski obrtriki na Spodnjem ?taierskem vsi k vojakom, dočim so se nemfki fn ncm-Skutarsk! večlnoma oprostili in so dobili Javne f u n k e i J e, kl niso niti v zvezi z njihovo obrtjo. — V Mariboru je n. pr. nastavljen čevljar za nakupovanjc tivlie. ▼ Slovenjegradskem opravlja to nalojo neH triovec: tamkai Je za litnera komisaria neki treovski pomoćnik \% Crlji, mmo da je npro?čcn vnjaSke ^ltifbe. TtVo *e ?e ravr.alo na sploh ▼ sloTen*kem delu ebei dežel in tu so hudo pri^adeti slotent'ri obrtnfkl. Zato ima .Jugoslovap^M klub taki merl drlef^! d--žavnih in defelnih podpor. Od dežele Štajerske ali Koro*ke ne more slovemko obrtniltvo fiikdar nlCetir npatl. — štajerska ima n. pr. v proračuna za isto 1917. sa obrtniStro, da«? so bfle crtana raža« postavke, le vedno okroflo 100.000 krom. od kiterih dobi slore^ki de! kakili mo kron. Omenitl ie Se treba, da iidaja d?*tls Tia-ko leto za razna poslopja do 100 000 kron, iidalo se Je fe tudl nad 1 miHJon, ali slovenski obrtnfkl riso dobili nfkdar beliC*, CnaVo Je s prlipevkl, M Jfli đt!e drlava dežell za obrtno iolsr*o ▼ proričng« >5t tlioč 77(5 krcn, od kittrih odpidt na Slovenca ctlfs 100 kros, as Korolkem od ,M9.^vJ kroi ta ■ Itl bsll5i. — Na podportk m cbrtsio-nadtileTalne lolt st ^tijtriks« ntafmJt drfava 117.200 fr, i» Koroikeisi 4f f^X) It; od Tsih teh denirliv ođpsde za slovensko !olst*o bsJtsč — 1000 kron. — Kiklni )• v tsm fwfm ikrb za 5Iovnc-, naj dok.iiujejo n^ilrd^Je iltt-vfTVc: štaj?r?ka trna 54 obrtnonađaravaf-nih !ol, med nftmt 4 itovtttke, — Koroiki U i»emikib. tobeie sJoT«ukt. Ska 7, a slovenske nobene. Državno obrtno lolo imajo le Nemci v Gradcu. — Nemci imajo na MajeriKem 9, na Korolktm 7 trfurtkih iui. ijlovtii^i nobens. Ni Slov. Sialtrs4tem )# v avtonomrJh mt%\\\ Maribor, Celje in PtuJ 2IM glavnih in W postranskih uhraiov, med temi 50 fditotkuv slovenskega prHolema; r okra-Jih Ljutomer, Maribor. Siovenjigradec, Ce-Ue, Brezice, PtuJ 10.697 glavnih In 413 post rtnsk ih obra tov, od : aurih }t do 50 ud-ttntkov nemlkega pokolenja. No vsi ti obrati nimajo ni^aklh pravtć, ktr ntmška t*-foY^ka «bofi«i ^ v Uiadru pospe.šuje obrtni&tvo li tam, kjer je nada ea ponem-^eraiuc Zatu si priiaJrvajo idJruie po ?1ot, StajertKem, da bi dobila lastno ibor-nico. Slovensk! >brtnikl morajo hoditi tr-iijero pot. Politične oblasti jim delaio naj-veČJe telave. Iz vseh teh rar!otov Je zahteval, naj obrtni odseK sprejme v vUdni načrt o uporabi tega stomilijonske?a kredita določbo, da se mora ozirati na narodno s t n e rumen. po«l Pir^ptnner in HnffmaMT! - Wel-ierhof sta % končno sprejet. Od^e^nv« ^Vten! ^e z^ce: 1. Pravico do p^dpcre imalo obrtniku ki ao vsled vol-ne o^Kođovftni in v eK'^i^tenci oiroženi, v prvi vr^ti oni, ki so »vojni udelefencK n-ih vdoTe in mlad'-letni otroci. na ^atere Je prešla list obrti: rttun tfh pa tuđi obrtnl-ki. Ki to ifTia\adno te?ko pritadetl vsled voirih razmer. Obrtriki, kl mortjo dobiti zad^«ten kredit dru^od, ne bodo upo§te-vanf. — Ž. V nadalfevanie ^>brti se bodo dovoljevala pnsojlla do 4000 kron, prvo leto brez rbrestif proti vraCilu r II. let*h Pro«nje «e bodo spre'emslt *e dve leti po sklenjenen m\t\\. — 3. Za ortr^nizacijo se ustanove fto defelah prisebni odbori, v ka-ttrih bodo sodelovali obrtno - pospe5evalni ?arodi, države, kra)?vni čirtitrl)!. obline, zadrvte itđ. Tfsreh dr. Verst«v§ka ?e. da morda tud! Slovenci na Štajerskem \n Korolkem kai dobimo od tesa veliVega kredita. — Pri razd*!jevanju teh podpor ali posojil bo<o-poldna Je bf! sovjet §o«r>cdar vaega mests. Ukacaf Ja iKoMrati zimsko p«'»čo. kjer )• oatala akoro v«a vlada. Vojaikl oddelkl ao saaadll vss dohođa ter napravili barikada. Ob 8. so predlagali •blagovale! ministrom, <9m nmj rapuste slrnuka patafto t«r ao J!n» dati xa ta 10 minut fiffa«. Ministri «o od klonili. Kmafu nato Je bila pslačs popolnoma obkoljana. Oganj strojnih pulk brttnlteljav pa Ja oblegovafee zadrial. Vsled od pora garda ata oddall oba na Nevl atojadl torpa-dovkl 4 strsfa in oban«m so sa(«M strsljatl topovi oklopnih avtomobilov nm slmako pala 6o. Prtilo ja do pravaga boja. Med tem ao doapsll Iz Helstngforas 4 torpadnl rutll-•I, mdmr\ minonoaae, vaC iakatcav min Im vel tat. kl ao — takoj udelettl« oparaelj proti ■»makl Mlaei. tala proti drvgl uri sjirtraj M Ja posred |O vtfrail v 11 meko p«laoe. P»trog»-ad. f. Doretnbra. Navodile kongrese« đelavefclh In vofaikih eovjefov ft« temelje mirovnih pogajanj pravi mtnš drugim: Vlada je mnsnja, da mori biti tftmo* kmtl£nl pravični mir, sa katerim stremi v*6ina d«l«ve«v va«h vafad vojne on»m©flHH bajuJo8T>i se drlev takojlnjt mir brac anek-mi± t j. s>rag prievojitve tujega oiemlja. In brs* odAkodnfA. »>e^ tne«t*lje^t atl ft«. SHnam vtelesenju 6iemlJ» MfUfIM VIA«ft vsako vteieeenje mmjhnm elft*«tne fNlfeaM*-sti v velik« megoin« airiavei s>r«z pri vel jenja teg i nareda ne glade nm »topnje narodne ctvlllflacije In gftogrtfline I age, bodi-si v Evrepl, bodiai onetran eceana. Nasilne pridržanje kakega nareda e etrani kake države aii ee ee, kaka drieve ekrani priznati prebivatetvy pravico IJudekega glasovanja« nadalje, te te brani odpeklisatt posadke ali okupacijske čete, če se brani urediti vladna oblike, kakor jo zahteva kak narod, vse to je smatrati za an»kaljo ali nasilne vte-lesenje. Vlada proglasa svedeno sve] sklep podpisati mir, ki bo pad omenjeniml aa vse narode pravičnim! pogojl eteri I kenec tej vojni. Obentm izjavlja vlada, da omenjenlh porojev ni smatrati kot zadnjih pogojev, pripravljena Je presoditi vse druge mirovna porjoje ter vatraja urno na fm, da be-jujoća &• države ćimprej ta pogoja Jasno objavijo. Vlada a svoje strani odpravlja vso tajno diplomacijo ter naglaia svoj trdni skiep pogajati ee za mir odkrito pred vsem •vetom. Vlada bo objavila vm od vlad, ve-leposeatnlkov in kapitalistov od februarja do 7. novembra odobrene ali eklenjene tajne pogodbe. Vlada preglasa te tajne pegod-be sa ničevo, v kolikor akuiajo dati olajia-ve in privilegije veleposestnikom In kapitalistom tn v kolikor vtdrfflvajo ali pomno-iujeje od Velikorusov izvršena aneksije. Vlada pred;aga vladam vseh bojujočih ae držnv, da naj aklenejo 3 mesetno pre-mirje. Cas, kt bo zadrstoval ugodno konca ti mirovna pogajanja. Provizorična viada delavcev in voja-kov Rusije prediaga vsem bojujočim se državam te mirovne predtoge ter se obraća ztasti do razredno zavednih delavcev treh vdikih kulturnih narodcv aveta Anglije, Francoske in Nemčije, ki eo atorlli največ za napredek in aocijalizem ter bodo razu-meli probleme, kl ee pred njimi razvijajo, probleme osvobodit^a ftloveitva grozot vojne. Provizorična vlada Je prepričana, da bodo delavci z nesebično eneržijo pomagali dovtiiti mirovno delo in osvoboditi vse delavske razrede Izkorličanja. London, 10. novembra. »Reuter« po-roča dne 8. novembra opoldne: Petrograđ-ski sovjet «e je nastanil v Smolnovem institutu. Hiso in sosedne ceste stražijo moćni oddelki 2et in oklopni avtomobili z obrambnimi topovi. Smolnov Institut izra sedaf isto vIoro, kakor duma v februarski revoluciji. Vsak, kdor prihaja tja, da dobi povelja, tuđi aretirane pripelieio v institut, tam je nabita tuđi lista nove vlade, ki jo pa mora Sele delavski in vojaškl sovjet potrditl. London, 8. novembra. (Kor. urad.) •Reuter poroča iz Petrograda: Zastopniki .taveznikov so se na anstleškem veleposla-ništvu posvetovali o vprašanju varnosti tujih kolonij. Stockholm, 10. novembra. Vse ansrle-ške privatne osebe so zapustile Petrograd. Američko veleposlanstvo ie odpotovalo že prejšr.ji teden v Moskvo. Stockhoim* 9. novembra. (Kor. urad.) -NTovaJa Žizn« poroča, da Je an^Ieški veleposlanik Buchanan sporočil petrojeradske-rnu zunanjemn uradu, da se namerava zaradi preoblo£enja z delnm. odpeljati in da ie zaprosil za dopust. li Haparande poro-čaio, da prlčakuieio tam člane anjtfeskesra vekposlaništva v Petrogradu za 10. no- vem^er. BercHn. 9. fiovembrfc. S Flnek« pribaja brzojaTka. ki prati, đa je Kercnsktj t re« ministri zhežal najbrže ▼ Moskro. Tuđ! tam J^ prl§lo đo g\ banja r priđ makpimalistom, v^ndar obvlada rlarta tam še položaj. Zatr-juje nm, da je prifclo do reanlh upopadov med Tladnlmi «et«m! ln pristaSI r^rolucijo-narn^ffa d*»lar8s:ef;a ođ?#ka v Moskri. GENERAL VRROVSKIJ — DIKTATOR. fO>đaTtJ, ti. novembra. (Kor. urad.) Ir. Helsingforsa poročajo po »fzvest-jih«, da je bil nedavno od Kerenjskesa precrtani vojni mini*tcr general Vrhov-skij imenovan za diktatorja. KERIJENSKLI PFED PFTRO-nRAHOM. KodanJ, 11. noreinbra. (Kor. urafl.) Pstroirrsfiski poročeT»1ee BorreftkPt^i lista »Tirt#»nn T*>eru« brzojarij*, 6m j# delareki In ▼ojaftki Povjet pont*vH odsok. figar prpd-»p^nik je LJenln. kl jo obenem miniPtraki r»rei1f»erlnik. Trorkij j# fiinanj! mfnipter. Tnrti mn đrtis;« rolnlstrska me*t.a so eased-li mAkfffmAliittl. Za **><*,*.} je sorjet gospodar P«"trotTA«1a. Vojaki patrulirajo po r^tah. K«rensklJ se mudl s KornMovom In Aleks«-jevom v (jlavnem stanu. Ia Moskro ?p poroda, d* so osAltfiimallstl tudl tam dobili nadvisđo. Rotterdam, 10. novembra. »Daily New9" potrjujejo, da se Js Kerenskemu posrečUo zbeiati z vlakom ns fronto, kj©r hoče posVusiti prldobltf 6e*e, ds «• upro msksimallstičnemu uporu. Več oddelkov mornurjev Js dospeto v Petrogrsd ter se priclrulflo m«k«lm«ill«tom. K«ren«klj lm« med Četaml le mafo prtstalev. Cdlno na n§-k^J polkov sfb'rtk'th streteev In nekaj ural-sklh kozakov se mora opirati. Amsterdam. 10. novembra. (Kor. u.) Mllftmeen HandeKbladt objtvlja brzojavko \t Londona, glasom katere se poroča \t Pctrofrada, da no ukazali KerenskU. Korfulov ifi Kaledin čctim. da korakajo proti Petrogridu. »Dai1y Newst prročajo, da *o boljseviki proti vsakc-mii separatnemti «nirti r imperijalisti vsake države, da pa so tuđi proti tfmu, da bi podpirali kako obdavCenje, ka-tero 9fna?rajr> ra imperialističfK). DunaJ. II. novembra. O ««tnott-■em položaju na Pu*kem. kjer je pri-S\o morda do odkrite meščaftske vojne, podajajo dobro sliko sledeči oklici i« tabora Kereniskejra: 1. Vsem Četam petrorrtd-tkera vojaskega okraja! Islt, minfstrski predseđnik provizorične vlade, najvilji poveljnik oboroženc sile ru«ke republike, wm prispel danes na Čelu Čet ki no vdtn« domovini. Za-povtdujem irsetn Metani vojaiktft okraja petrotradsket«, kl to t# rsled neaporazurnijenji ali prisiljene te pridružile tolpi izdajalcev domovine in revolucije, da naj ne pomišljajo niti tre-rintek, d^ naj se vrnejo k svoji dolčno-*ti. To povelje jr razglasiti vsem kom-p«ni)r>mf povel]«rvom, Saferijam, eska-drnttnm in sotnljarri. MinlttrsH pred-sednik provizorične rltdc in najviSji poTt4ioli KtcitsjNUi. 2. Petrograjsklm četam! Slavne, revoluciji in domovini zveste Čete so pritpel« s ffonte pred glavno mesto. Da ne borno prellvaJi nedolžne krvi, DoiiČite tittt, ki so vas ogoljufali, ki so domovino tedali in ki jo tirajo v pogu-bo. Da borno vedeli, kateri polkl so zvett! svoji dolžnosti, polljite od poslanstva btflajočim se četam s fronte. j — Sovjet vseruskega odbora za reši-, tev domovine in revolucije. Komisar petrograd^kega vojaškega okraja Ma-nikovskij. ttavka v ruskih mlnlstrstvlh. Londcn, 11. novembra. (Kor. nrađ.) Reuter p^roCa !s Petrogradft d. t. m.: VbI i uradniki ministrBtev Eunanjega, financ In trgo?lne so ustavili đelo. Vtisk v entenmih državah* Trancosko časopisje je konstertlrano vsled dogodkov v Rusiji. SploSno očitajo listi Kerenskemu in njegovi vladi, da niso moslf preprečiti grofsčega prevrata. Za Rusijo je prišla silno resna ura in ž njo vred ie prišla nova ura odločitve tuđi za entento. Tud! v AmerIM ore^ojajo položaj silno resnim. V pomir.efije namerava Lan-sir.g izdati posebno izjavo. Stockhofm, 10. novembra. (Kor. u.) Listi poro-ajo. da ve?t o odpotovanju rn^leskega veleposlanika Rudianana iz Pelroprada ni resnična. PaC je name-rava! Buchr?nan odpotovatf, sklenil pa je pozneje. da vendar ostane. Listi pri-našato vest iz »Morningpost«, da an-^leška vlada nove ruske vlade ne priznava. Raše urađno porofilo. Dunaj, 10. novembra. (Kor. urad.) Italijansko bojišče. Veliki boji na Benečanskem vodljo zaveznlke globeje in Klobeje v sovražno deželo. iMoine avstro - ogrske in netnške vojne sile stoje ob dolenjJ PiavJ, kjer so se postavile v bran, so bile sovražne po-slednje čete vržene nazaj. Po deset-dnevrtih težkth bojih v gorovju, ki so se pričeli z zavzetjem gore Paralba In našle svoj višek v zavzetju gornjo do-Ifne Plave ohvladafočib skifpin utrdb, je dospela vCeraj c. In kr. 94. pehotna divizija v Vigo, In Pieve dl Cadore. Divizija, katere bojna sila in žilavo vztrajanje Je prema sala največje tež-koče, je v cei em vjela 10.000 mož In vplenila 94 topov, ne*teto strojnih puslt in minnmetov. V dolini Cordevole smo zasedfi Agordo. Polom, stare Itafljan-ske fronte šega sedaj tudl v Sugansko dolino in na vzhodni del Sette Com-mtini. Ćete feldmaršafa Conrada von Hotzenđorfa prođfrajo vzhGdno od Bor^a proti meji ter so se v ljutih oHC-nih bojih polastile mesta Aslago. Na rusko - romunskl fronti In v Albaniji je položaj neizpremenjen. — Dunaj, 11. novembra. (Kor. urad) Ftalijansko bofi^Če. Ob dolentf Plavi se pripravl-jijo Italijanl k nadaijnje-mu odporu. V gorovju operacije uspeS-r.o napredujemo. Mesto Belluno je v naših rokah. V pokrajini Sette Communi smo zaTzell važne visinske pozicije. MoCni italifanskl napadi, pri katerih je sovražnik irgubif več sto vjetlh, nišo se mogli nfkjer irstallti, Izvzem^l pri neki krajevno ome|enl epizodi. Ob rusko - romunski fronti In v Albaniji nlčesar novega. — £cf general-neera Štaba. Šef generalnega Štaba. AVSTRM5KO VCCERNO POROC1LO. Duna). 11. novembra. (Kor. urad.) Ob Piavi spo zaseđli na le-vcm bregu mostiSCe Vidor. Na obeh straneh Sudanske doline in v Sette Communi smo pridobili prostora. IfemfHo uradno pnročllo. HeroJin, 10. novembra. (Kor. urad.) Zapadno bojice. V bližinskem boju smo ravrnili angle§ke šunke, kl so se po sllnem bobnajočem ognju pričeli severo - vzhodno od Pčlkapella. Fran-eozom smo Iztrgali po močnl opmjenl pripravi v gozdu Chaume nekaj nozi-cl). V izgub polnih protinapadlh je Iz-gubil sovralntk 240 moi med njimi 7 častnikov. Ttalijansko bojišče. Od Stisegana do fnorja so zavezniSk* armađe do-spele do reke Plave. — von L u d e n-d o r f f. Đernfta, 11. tovgtjbra. (Ker. urae*.) Zapadno bojj^Ce. Sknpiiia gfm. Ruprehta. Polje rup med Poeleap- pefloni In P&?9heitđ9efotn ie bilo vče- raj Eopet pozori^Če Ilute b#fbe. Angleži so poklali ftveie divizije v bo], da za- viameio vlilnsko pokrajino sevemo ed Paa^net^daela. Oloboko r<*rr>oredcnl p« itoplli n!ih polkl v napadalno fronto, vđrli v na! obrambnl pas, jurišali In prodirali proti višlnam. Ta jih je zadel protisunek pomoranskih In eapadno- pruskih bataljonov in )lh vrg«l nazaj. Petkrat i« tovrainik ponovil gv«)« na- ptde. V obrambnem učinkovanju n**t | artflierlje %o %e razblil večldel ie pred ! naliinl <5r ta mi. Kler Je sovraZnlk prldn- ; bil tfll. ga te pehota z golim orozjem i porazila. Brandenburške četo so sunffe za fiovražtiihom ter mu Iztrcale deic Ithodnifi pozlcij, ArtlljerllsM to] !e tra- lal do veCera ter posegel tuđi na po- I ^BlyMau sjoBtMtefi 0sji^ad^awanBi IsTff-BlJBL *^^^HSH» ^^^^^^^^^^^r ^^^Ta^^^^^^^SJSSJSiS^ '^Sr-Sr^—^i9^^^» Anslesld đelnJ napad, B se le priče! včeraj vzhodno od Žonnebeka, se je poaeere^O. Včerallnjf bojni dan na Flandrskem je stal sovražnika tef ke Iz-gub*. Sto vjetih je ostalo v naših rokah. Pri lastnem izvidneni šunku južno od Ricbebourga smo vjeii enega častnika in 10 Portujcalcev. Đo|l v pred polju v Artoisu in pri St. OuenUnu so bili za nas uspelnL — Skupina nemškega prestolonaslednika. Ob gozdu Cbaume )e ostat ogeflj čez dan stop-njevaiL Stevilo dne 9. t ra. vjetih Fran-cozov se je zvlšaio na 8 častnikov In 2S0 mož. — Skupina vojvode A 1 b r e h t a. Lastne napadalne Sete so pripeljale z uspešnega podvzetja ob Hartmannsweilerkopfu 37 Francozov nazaj. Poročnik VViisthoff ie zmagal 26. v zraku. Vzhodno bojišče in makedonska fronta. Ničesar posebnega. Italijansko bojišče. Močne Italijan-ske sile so se vrgie preko Asiaga proti vzhodu prodiraiočlm oddelkom nasprotl ter Uh na eni točki potlsnile nekoliko nazaj. Zavczniške čete so zavzele Belluno. Ob Dolenji Piavi se je sovražnik ustavil k boju. — v. Ludendorff. NEMSKO VECERNO POROCILO. Berolin, 11. novembra. (Kor. urad.) Severozapadno od Passhen-daela se je krvavo zlomii an-gle§ki delni napad. V pokrajini Sette Communi in v Suganski dolini smo v boju pridobili tal. Naše čete so zavzele od sovražnika na vzhodnem bregu Piave žilavo branjeno mostiSČe Vidor. Sinočno uradno poroCflo naznanja uspeSno prodiranje na severu. Za Piave di Cadore Je padlo me»to Belluno, glavno mesto istoimenske province, t roke naSih ftet. Na zapadni strani bojište v pokrajini Bette Comuni bo nafte Ćete laseđle važne pozicije na višinah. Tu pa narnanja poro-Cilo močne itaHJaneke DP.pade. ItaUjanl so se sagnall proti naSim ftetam, hote« pa« preprečiti prodiranje naftih 6et zlasU s te strani, ker pogled na zemljevld nam Jasno kaže, kako preti italijanekim umikaJoClm se Cetam obkolltev. Ako oatanejo operacije naSih c«t na Sette Comuni Tsporedno ugodne i operacijaml ob dolenji Piavi, po-tem bo položaj za ItaMJane redno krltiC-cejfil in Caka jih velika katastrofa. Z itall-jansklm od porom r pokrajini Sette Comuni proti četam v vzhodno »mer prodlrajo-čim ie Je pojavilo ob dolenji Plavi prl-praTljanje Italijanov k nadalnjemu odponi-Zadržati so-vražnlka, to Je namen italijan-»X!h operacij. in prepreClti obkoiltf»v. Zato ute^nemo Cnti z bojlftča pri Plavi in n» Sette Comuni o hudlh bojih.. Italijansko bojiSče. Dne 9. novembra so vkorakal« avstro - ogrske čete v P i e w e d i C a d o r e. 94. infan-terijska divizija je več nego poldrugo leta branila tr.ejo od hriba Paralba do Ponte-ban«;ke doIiTie in na več krajih le bila pro-dilt že na sovrifnlkova tla. Kot desna krilna skupina Krobatinove armadc si je priborila po lazbitju plekenske pozicije pot skozJ te2ko prgorje ob gorenjem Tilmentu. Vrli bataljoni pod povelinikom eeneraima-iorjem Lavrovskim so zajuriSall hrabro branjene prela^ne pozicije Ia dne 8. novembra so zavzeli trdnjave na hribu Remen-tera. 1914 m visoko, na hrlbu Tudaio. 2115 tnetrov, in skuoino trdnjav pri Vlgu. S tem je bUa pot v Ficve di Cadore odprta. Juri-5ajočo InfantcHjo je sprejei hud bobnajočl ogenj, ali proti žilavo nastopajoči infante-riil se sovražnlk ni mogel držati, stevilne detonacije so naznanile, da raistreljuje utrdbe in municijo In se pripravlja na umlk. V Cordevole je kolona Konradove armade dosegla Agordo. Sovražni umlk $e ie raz-prostiral že na pozicije brokonskega sedla, jugo - zapadno Here dl Primiero, na Su-gansko dolino in vzhodno fronto Sette Comuni. Na suganskem prostoru prodirajoče čete so se polastile hriba Cimone, severo-vzhodno doline in hriba Nosa in so-*doseKle Asiago. Zrakoplovci so istočasno sporočill, da sovražnik odhaia s Četaml in trenom s prostora Fettre - Beltmske kotline. Posle-dica dosedanjega prodiranja a-strijskih In nemSkih čet. da se Je ltalilansko ar-madnn vodstvo, kakor vse kaže, odloCilo za odpor rađaj z« Adižo z opnstltvijo Benetk, Padove in Vicenze. Qla\Tii stan Je menda že v Boloniji. Armade Boroeviće-va, Hennqueza, levo krilo In srediSCe armade Bc1owa «;e rjrioravlfa na forciranie Piave. Desno krilo Belowa itoJI pred Fel-tre. Krobatinove čete pred Bellunom. Po Piavski dolini od Prlmiera navzdol proti Bellnnu umikajoče se italijanske čete so ogrožene v svojem nadaljnem umlku. Silni italljanskl prottna-pađi pri AsU^n bo se popolnoma ponesr^em. Kakor ja^ljajo \% rojnega poTočevalsk^ga ^tii;a li. novembra, eo ?. in kr. 6©te na rieoki planot! Sette Communi t nettreko^ljivem elanu iztrgale Bovrai-Bikn važne viginike pozicije. Dalje sevemo v pororju prodlrajo nafle kolone nrvzdržno proti Južnem đelu Feltre. V dolini prodira-joče 2aveznlške sile bo vrgle Italijane %% rfko Plave ter ćospele đo Belbina. Ti uspe-hi dokazuJejo lsđatnost poTeljnikov in Cet ter ofenzivnega duha In Junaštvo bojev' nlkoT. Pred nmjvečjo bitko sve-tovne z«odovine? Italijansko časo-pisje napovednje največjo bitko v zgndovi-ni. »CorrJere della sera« poroča, da so francoske čete Že 5le na pozicije in z itali-janskimi Četami vred silijo, da naj se boji znova xačno. Prestavljanje italijanskih sil naoreduie hitro in pričakovati Je, da bo italijanska armada v par dneh postavljena nt novi bojni crti. List priznava. da so Italijani izgubili četrti del svojih topov ob Soči, dostavlja pa. da y nadomestilo že prlhajajo franeoski topovi. »Secolo* izvaja, dt bo bližnja velikanskt bitki odločilna za bodočo U5odo Evrope. Dohod pomožnih čet. Ix Cu-riha: Italijanskt listi poročaio, da Je dn^Io doslej 50.000 mož franeoskih in anglesAih pnrno?n!h čet, v slavnem Frarcr;zov, v itn-lfiansVo voino zono. To stevilo je približno polovica s strani Francije obljubljenih čet Ćete se ustavljajo v zoni med Brescio jn \erono. Ka tem prostoru razvršča general Foch pomožno armado. — Iz Londona pri- £59 Stev. .SLOVENSKI NAKOD\ tfne 12 novembra i9i7. Stran 3 sla« ««te v Italffo, Cei, da na) jih poSlle V■ * Unski kralj ]e pošiljal brzo- - in London, proseč pomoći, no Pafntevć doseći, da . . "-:1 svct entente v Rimu. An-ieži gonijo na italijansko boHS^e ne ie rrancoze, ampak tuđi Amerikance v Sarrailove čete 7 a I ta ! i ! o. Vtdao bolj^ se v- ,ka VMt dl se opasti SarraH . .____j3 in se nic. gove čete postavijo na (talijansko boHS^e. Neremična trditev. Is vo*ne-pa porocev^lskega stana jarljato: Od eo-tente plačan« Švicarska »L* Democratie« besedlči. da so avstMjgkf oblasti po izpo-vedi avstrijskih in neraSkih vojnih kores-pondentov vš*f»ie med victnlke tuđi civilno prebiralstTo, ki je ostalo t okupiranih kra-jih. Ta trditev je seveda popolnoma izmišljena. Med Tjetnlke ro Fteti izk!J.:Cno n »-ranjeni italijanskl vojak i. Za vrhovnega poveljnlka frauos^o - an~ie?I*e pomoSn^ armađe r 3o-ncčiji Je imeco-an general Favolle. ITALIJANSKO URADNO POROćILO. 11. norembra. VferaJ ob zori je §el «orražnik po artiljerijski pripravi, ki se je bila pričela že prošnji večer, preSo rt a Se tevidne Crte v okolišu Asiaga in je napadei poBtojanke naMh mudrijih ^e* pri Oalliju in sa hribu Terratu. Po živahnem boju je nio-gel zasesti to pozicijo. Naši bojujoči se od-delki, kakor ttMi skupine trrifrad Pisc, To-Ekana in 5. berzaljerskega polka so zopft osvojili izgubljeno oreralje z zaporeduimi enerričnimi protinapadi bo poti?nili bo vra?: i ka nazaj in vjeli okoll 100 mož. Neki odlelek sovražnih sprednjih straž, ca ka-teri smo zadeli v kraju Tezze v Sudanski dolini, je bil hitro napaden in vjet. Ob Plavi 60 naše kritne čete vrgle nazaj sovraž-ne odde'ke, ki bo jih bili napadli na viSinah ValdobMadene. Na to so šie na desni reč-ti breg in unlčile most pri Vidoru. Londonske tolazbe. London, 10. novembra. (Kor. urad.) »Reuter« poroća: Pri včerajšnjem đineiu v Guildhall, katerega so se udeležili Honar Lau\ general Jellicoe in lord Curzon. je zidnii napil zaveznikom ter apeliraj na 5'vupno delovanje in nesebičnost ententnih đržav v dosesro zmage in svetovne^a miru. Obljubi! je obnevitev Belgije in Srbije ter slavil seđanle stališče GrSke, ki stoji sedai v vrsti med bojevniki za svobcJo. Glede Amerike je izjavil, da je trdno pričakovati, da bo ta velika čudovita dežela rudi v bo-doče vse svoje vire dala na razpolago za vojno. Končal je: Dve~na našima moeoč-nima In zaupanja vrednima zaveznikoma prinašamo spo: ili ive simpatije. Zaupamo, cl a bo duh junaštva v ruskem narodu raz-tr.^al premoć, ki zakriva sedaj njegovo bo-dfčaost. Italijanski narod in njegovi državni ki stoje nasproti težkočam, kl jih pa bo-do, kakor upamo. premazali. Geddez je govoril v imer.u mornarice. Izjavil ]•, da zaupa mornarica, da bo nasel sovražnik, kadar bo pri?el dan, da se bo posrećilo, prisiliti sovražmka k bitki, brodovje, ki bo kos svoji nalogi. Podmorska vojna centralnih držav se je ponesrečila. Brez dvoma ni zadovoljila onih, ki so io priče!!. Admiral von Capelle je trdil. da moja izva'anja v po>lanski zbornici nišo bila pravilna, nasproti temu trđim. da so bila ta izvajanja popofnoma točna, da pa izvaiania nem^ke-«:a admirala nišo ođsrovarjala resnici. Velike so bile naše izrube Iadii in rudi Se da-nes so prav veli!:e, dasi ravno se vedno 7manjšuje}o. V tem trenotku zakriva nebo težek ob!ak in nevihta se zbira zlasti nad P!!cTi. Tuđi italllansko soHce je zastrto, a '■-ir'ci se bodi razmaVnili, ker trpi so-vra/r»"k vsled pnmanikatiji !n onemoslosti. Značiino !e. da govori sovražnik neprestano o miru. Sovražrfk Žc doHo ni zadovo-fjen s sedanjim položajem. On zahteva v sveji čast'^ien^^^ti ?e ve3. Uspehi našfh fetafeev v oktobru. Dunaj. 9. novembra. 'Koresp. uraa?a firmala zadnji ted^n oktobra na itali-:an?1:em bo^'i^Cu !n katere fo ee ▼ veliki meri nđ«ležili tuđi neSI letalc! nad kopnem fn nad morj^rn. fo stopili vsi dni^i dogodki na poMn letaistva y ozadje. Ko se 5e pričelo dne 24. oktobra boh-najede streljarje. ki 5e uvedlo boj, so b!li naši letalci že irvršfH svoi^ delo v irrldnih Dol^tih nad ^ovražno bolide. Sedaj je bilo moroče prefti k sodelovanju « prodirajoči-mi ćf-taml ter iim pomasrati v bojn proti »ovražnlm oddelkom, razdlrati mostova, ^epte In kritja ter jih Fploh podpirati. Pomorski l^talci fo bili, kaknr je samo ob sebi umevno. omejeni v po^lavitnem na iufnl del bojišča. zlast! na lar-ne, kjer so delovali tja đaleč na Bene^ansko. Tako no pomorski letalci od 25. oktobra do konca Tieseca uspe?no motali bombe na želerni-Ake naprave v Ronkih in Villl Vlrentlnl ter povzroCill mestoma požare. V podporo last-ne infanterlje ro napadi! poziclj** bsterij .i u 5?o sa pad no od Nove vaši in taboriSČ** ▼ Dcln. kakor tnđi umikajo^e so kolone, med katerimi bo r>rov?r*"o?Pi nnjvečjo zm^do tako na doberr'obski planotl, potfm pri Tre Porti, Torre Zuino. San Giorpio dl Nogaro, ?.fuzzsna, Pala27oria, Latisr.na in Casarsa. Bombardirani »o bili nadalje kolodvori t Muzzani in T.atJfanf, >:al:or tuđi dru^a ž*>-lezniška ptekalis^a ponovno % uspehom napaden a. Kako drzno »f» 5e pri tem posto-palo, je razvidr.o najbo!io Iz pipma. katero Je dne 27. oktobra generalni polkovnik ba-ron Wurm po£=Ial na ods^-kovo poveljstro v Trstu, v~ katerprn se izraza vrlim letal-oem za dosedanjo v 12. soški bltivi izvršeno obć'idovanja vrfdno službo, ki pri^-a o največji osebri hrabrosti, drrni rezkosti in pezloTTiHivi toIjI. najtonlej^a zahvala fn nriznanje. Njibovi neprekosljivl Čini so dali vodstvn izocnipra izvldnecra materijala fn so obenem imičevaTi eovratuilca m bom-bami in strojnicami. Posebno se je odliTco-val praporšćak Rippel kot voditelj zrakoplova. Ko je dne SI. oktobra njegovo lutalo zađel polno Srarne7, ?'<* i-il te^ko rarslen na desni nogi. KHnb veliki izgubi krvi je ven-dar mo.^el s pomoglo opasorelca pomor-Fke^a prapor^alra P^eherja spraviti «toJ« letafo do Trsta. Ponćarjatl Fe mora Se, da *e uspelo 2 poiaonkenia letaloma, kl mtm, bili pi-vi bojni đan »A Krasu zbiti na ti«, pristati ob malem doberdobffcem jezr-rn, kar f« more označiti za posebno delo, ker pristanje letal na trđih t7eh ni morale, r»« »ta na tak način mogla leta li »praviti na tla nepcrtkodovanl. TttMđ đmeih dorodkov t letalstvn meff-a oktobrm je Se omenltl li. oktobra izvršeno kombinirano akcijo dveh pomorskih Tetal z Ias?tn!mf lahkiml tor-^dovkarri proti «oTrafTsim pomorflkfm bojnim siiam na južni AdrijI. Tu se je no-BTe^ilo našim letalcem dale« proč od naših ladij obložiti neki sovrmini U»rp«dni miflee % bornhani, ki so ga težko ppškodovale, kakor se je sodilo. Ficer je bilo pretekll nrne vi« polno Jrvidnlh, Eapomtn In nMr pađilntl pol«tov, kl wo wm raspro«tlrsJl pr^ ko Tte Haltja&tk« obali in m» pogostoflMi prlne»li i!ra?ocenewa igvidtt«f|a materijala in prizadejalj »ovraSniku marslkatero težko ftkođo. Z ostalih bojisč. BOLGAPSKO URADNO POROClLO. 10. novembra. Makedonska fronta. Na ćeli fronti navalni moteči o^enj. Vzhodno od Crne pri Gradešniei smo pregnali močne sovražne izvidne Čete. Ob Mogle ni in na levem bresu Vardarja *o udrli naši na^kakovalni od-delki na Atevifnih točkah v sovražne pozicije ter se vrnili z najrazličnejšim plenom. V dolini Strume so naši izvidni cddelki južno od Ormanlia ra2prši!i so-vrazno štotnijo ter vjctl ve^ 4ngležev, med njimi 1 častnika. — Fronta v Dobrudžl. Slabotno ^treljanje. 3\\l-no od Galaca smo zavrniii sovražni izvidni oddclek. RUSKO URADNO POROćILO. 9. novembra. Severna fron-t a. V pmerl na FridrihStat v pokrajini južno od Boba bo po9ku?ili manjši nemški fttrafvr.Ficl ođđellci đvakrat napasti naše predne straže. Zavrnlli pilo jih. — Jugo-napadna in rom unska fronta. Oc:enj pnSk. — K a'v kaSki fronta. Ni-česar bistvenega. Nemčija in Kuriandija. Frankobrod o. M., 10. novembra. Du- najski poročevalpc >F;anldurter Zcitnn?« i2ve iz dobro r>Of>Uvene^a vira, da Nemčlja nt- misli na to. da bi ?c» v kalcorSntfcoli obli-ki polastila LitovFke in Kurlar.ii^p. TURSKO URADNO POROClLO. 9. novembra. Kavkaska fronta. Na Jcvero krilu smo iztftttli sovražniku v na^koku vcČ važnih opo-ri£č na višinah Kabek in Kapus. Sovražnik je pustit ni mestu več victili in 50 mrtvih. L'maknil se je proti severu. — Na 5inajski fronti smo brez omembe vrednih izsrtib umaknili del svoje fronte pred štcvilno premočjo in sovražnikom. — Na ostalih frontah ni-kakoršnih posebnih do^odkov. 10. novembra. Kavkaska fronta. Na levem krilu ?mo prepre-čili poskušen sovražni napaJ. VeČ pašk. ročnih granat in vjetih je pacUo v naše roke. — Sinajska fronta. Dne 9. t. m. je nastopila pavza v bojih. Sovražnih nnnadov ni bilo. Angležl zasedli Hcbron. Berolin, 11. novembra. Anglcško urad no poročilo pravi, da so AnsleŽi zascdli Hebron (30 km južno od Jeruzalema) v Palestini in prodirajo proti sc- veru. Zavzetjc Gaze. London. 8. novembra. (Kor. urad.) General Allenbv poroča: V noči na 7. t. m. to nap»fn<* na*e čete turake utrđbe južno od Gaze ter jih ^a^^ele. Napredovali »mo nato na desni do holma A! Mutas, ki obvla-du^e mesto z juga in jugovzhoda, na levi pn do SajX Kedrana, utrdb, nejako eno miljo severno od mesta. Cez čr,n bo naše Ćete prodrle skozi mesto ter «1o*pele do Izliva Vadi He#rta. 8 mllj »everno od nafie prvotne Crte. Nafte čete pri S^hridu so tuđi uppefino prnrlira^e v severor^padri Fneri. V pokrajini vzhođno 06 Gaze drže Turki i« nekaj jarkov. V«^ pa kaje. da ne bođo sploSno umaknili proti severu. Iz Mezopotamije. London, 8. novembra. Po uspešnem pođvietju v blizini Dura »o 2. t. m. naše čete pro^^ie ob Ti«r1«ti EJ»^z?or t*»r 5. t. m. napadle Turke, ki «o imeli zasedeno moćno utrjeno pozicijo, *! je krila Tekrit. M>đ n^nlem na?e artiljerije fo prekoračile naše čete 1200 jardov orlprteera ozemlja. Tn-di'ski strelski polki po iv^rRili nap«d z v«o silo, zavzeli obe prvi frti ter priza^ejali sovražniku t^žke izftub«. Te jarke boio nato utrdili. Turlki protlnapadi bo ostali brez uspeh a. Mert tom je napađla konjenica sovrsžr.i^a na deimem krilu io nafta art.Ilie-rjja na levem bregu Tl^risa j<» dobila dobre rilje na cestah proti seveni. Popoldr«* po naš*> čete nadalje napadi« ter zavzele nadalnje sovražne pozicije in prizadejale Tnrkom težke izgube. Zaaeđli smo 6. t. m. Tekrit. Bernska konferenca. \t rfaa^a poročafo, da je andcSka vlada bajc sklenila, da ne bo izdala potnih 1i«t^v ra udele^nike beraske VovAtrtvce. Tu«nski časopisi. V soboto je *ačei izhajati v Ljubljani teđnik »Ju g o*lo v an«, za kaierim stuji dr. Krekova struja. Li^t hoće biti Rlasilo jugoslovan. deklaracij. politike, sicer se pa postavlja na pozitivrno katoliško sta-lišče. Po svoji vsebini je »Jugoslovan« namenjen inteligenci S. L. S. — V kratkem iziđe v založbi »Tiskovne zadruge v Ljubljani tednik »Domovina«, ki naj predvsem uudomesti pred vojno izhajajoči »Naš Glas« in »Slovenski Dom« ter odpomore po možnosti tuđi potrebam, ki so nastale vsled prenehanja »Soče* in »Narodne-?a Lista-*. *L)orhovina« bo služila po-ljudnem delu za uresničenje jugoslo-vanskcKa programa ter posvećala posebno pozornost gospodarskomu vpra-šanju. V socijalno - demokratski stranki je nastala kriza. Pri dnevniku »Na-prej* je ostala v odvisnosti dunaj. socijalne demokracije st'.jcča ^internaci-jonalna« stuja. Opozicija, ki stoji na narodnem in jugoslovansko - dcklara-cljskem stali^ču, bo začela meiida iz-dajati tednik kct posebno svoje glasilo. — Ltencski Slovenci in mi. Popol-r.oma pravilno stališće je zavzcl »Jugoslovan«, ko pi?e pod zagiavjem »Le-po po vrsti!«: »Slovenec« piše: »Dolž-nost naše uprave bo, da uvede v sole beneške ISlovenijc jezik domaćega pre-bivalstra. To bi bil najlcpši udnrcc c:i-tcntit ki bo morala sr;imu »leduli, kr!:o ob njenih praznih bcsctlah proti zr.tira-nju malih narodov, je bcneSki Slovcnec Sele pod AvStriio dobil svoje narodne pravice!« — Želo leno, podpišemo z obema rokama in pricakiijcmo, da se res z^odi. Toda se prej kakor na Be-ncškcin, bi prosili, nuj se to z^odi na K o r o š k c rr, kjcr se slovenski otroci ne uče niti slovenskih črk (latinice), ampak le nemških (gotskih). Tuđi med ogrske Slovence bi bilo potrebno pogledati, kjer ^' tem oziru ni ::a Iar> bo'je kakor na Hcneškem. Torcj lepo po vrsti: nijprej na Koro?kem, potem na Mad^arskem 5n potem na BeneSkem. ia — besede o zatiranju malih narcaov bodo postale prazne! Jasno je, da mo* ramo zalitovati za svoje rokikc cnako-pravnost, jn^rto ie tuđi, da moramo stremiti po združenju vsega naroda in gotovo je tuđi, da borno vse to doseRli potom svobodneca razvoja in samood-iočbe nnrndov, ki se bo morala doseći v naši državi in ki jv» cilj tuđi naše deklaracije: pri tem pa se moramo iz-o^ibati sumnje* k?kor da hoćemo zaiti med anekstioniste in rjodaljševalce vojne. Zato mora biti sVrb rnše đ^^fi^ie uprave, da pri heneskih Slovencih ne zaide v one zmotc in da proti njim ne nnstopa z oro zlohotnostjo, kakor na-pram Slovencem na Koroškem. Štaier-skem in na Madžarskom. Vse drugo se bo našlo, ko si bo narod v odločilni uri svobodno volil zakon jn postave. Pred vsem pa popravite krivice, kjer je za to že več kot skrajni čas, storite svejo dolžnost napram narodom, ki so Žrtvovali svoje naibolise za skupnost! = »La Serbie« o dr. Kreku. Z Dunaja ram poročajo: Ženevska ^La Serbie« je objavila v stc\ilki 21. oktobra iz perca J. Š. obširen nekrolog o pokojnem dr. Krc!;u. Pisatcli je dobro orisal pokojTnkovo delovanje do zadnjih dni; opisal je njejrovo uavdušenje za srečnejšo bodočnost jugoslovanske-Z2l naroda, ki je sam ni doživel. Konč-no ie prclozil gladne misH iz Kreko-^*eyra člank' v prvi številki »Hrvatske Države«. Clanek pondarja: »La Jon-goslavic a perdu en le Dr. Krek un po-liticien et un l^nmc nćcessiire a son avenir. La fatrlito .i voulu quc Janez Krek ne vit pas le jrrand jour de la li-beration qu? i! avait prćvn et a V avc-nement duqnel il croyait si tennent.c Jugoslavija je izgubila v dr. Kreku po-tika in mo?a, ki ji je bil za bodočnost potreben. Usoda je heteb, da Jancz Krek ni doživel vcHkesa dne osvobo-cjitve, ki to je videl naprej. in bodoč-nosti, v katero je tako trdn^ veroval. = Mirovna demonstracija na Du-naju. Dunaj, 11. novembra. ^Kor. u.) V veliki dvorani koncertne hi5e se je vršilo danes od 50.000 liudi obiskano mirovno drrnonstracijsko zbrrovnrije .socijalno - dcmokrntMT>crra delavstvn, na katerem so govorili pnslarcl dr. H-lenbogen. nomes, dr. Renner in ćr, Adlcr ter je bila sprejeta resohicija za čim preiSnji mir. = Trock;.?. Pole?: Lienina, ki se je postavil na čelo ruske vlade ter značil-no priče! svoje delovanje z zaplcnia-n.iem denarnih zavodov. stoj? v ospred-iu scdnnje ruske vlade Lcv Trockil, ki je, kakor Ljenin, ^fdov«kcira nokclonia ter mu ie mcsčanolLO ime Hron^tcin. Pronstein - Trockii ic donrp iz NikoJa-jevska in *foii v 37. letu. /e kot 191eten dc2ek Je b'l znrndl ^octirit^tičneea vr\-stopanja nrecnnn v f^Mri.io. odl^oder pa je zb*?nl !n živci nnto v inozemstvu, kakor Ljenin. Prči se je nrišteva! men-sevikom. od k-?ten;i na se je locil ter orestonil k bolf^evi'rnrn. Novembra in decembra lQto je r,tnl na čelu petro-Ecradskeea de!avske?a sovjeta. Spis-*! ff rtem^Vo kniipro o niski re^'oinrf't. kakor se fe vedno «ribal skoro izVJuič-no le v nemšTcm kmjrih, tako zndrHa teta na Diinaju, neposredno pred \z-bruhom vojne pa v Ameriki. Adi M PMVI !W. Ce5«r In ces^rica t OradeŽu. V r»e-tek sta se pripcljala ce«ar in cesarica z motornim čolnom v Urade?.. Ogledala sta si v fnsunah tuđi sloveče zdob?>ke ' baterije, ki so deloma ostale nepoško-dovane. fjon^kl *ncstni ma^istret se je pre-sttil iz Trsta v Gorico. Ekspozitura y i Testu bo uradovala §e ta mesec* »Nikdo naj ne hod! v Gorico!« Po- ročevaiec tržaške »Lf Eco« piše: Nikdo naj ne hodi v Gorico, to ie opomiii moj, katerega kličem someščanom. Kdor priđe, je le za nadlego. Le redki «o prostori, kjer se more spati, vse razpada, povsodi grozi nevarnost. Najpotrcbnej-iega manjka ćelo za one, ki so ostali tam. Potrpljenjc in še enkrat potrplje-njef Ccsar hoče, da se Gorica oživi, Coričani pa naj zaupajo in poćakajo, da se de!o izvrši... — Razni slovenski obrtnik i in trgovci se že vraćajo. Tako smo že poroćali, c?a sta tam pek Va-lentinćiČ in mesar Šlamič. Batjel je od-prl gostilno v svojih prostorih, Figelj s Travnika hoče odpreti hotel »Jelen«, mesar Frandolič, ki je sedai v Aidov-ščini, prireja svoje prostore v Gorici, odpravljajo se tuđi drugi. Schulvereinska šola v Gorici. »Gra-zer Volksblatt« roroCa, da je selsko po-slopje nemske.^a bchulvcreina v Gorici ostalo skero neprizadeto po obstreljc-vaniu, da so ohranjena učila in razni drugi $olski predmeti nedotaknjeni, malo škodo na zidu bo moproče v kratkem popraviti iu nctr.ški Schr.Iverein je /e storil v??*potrebne korake, da se bo noscl poduk pričeti tekom treh aii štirih tednov. — Pre-bivalstva je s'ccr še malo v Gorici, ali kar je otrok in kar jih prihaja polako* ma, za te se že odpira nemška past v Gorici. Doii:nost oblasti je, poskrbeti za bolski poduk v mestu, kskor hitro bo to pr'.rebno, pa tako, kakor razmere d e j a n s k o vcicvajo: v slovenske ni za slovenske in v itniijaii.srem jeziku za italijanske otrcke. Odklanjamo pa nai-encrKičncj^e vsak poskus, mereć na raznarodovanje na^ih otroh v Gorici. 11albanski !.ra!? Ic bil v Gorici, kakor znano, kniplu vo zavzctju fnesta s strani Italijanov. Preostali pripovedu-iejo, da se je mudil krali v mestu ko-mai dc^ct minut. I^c'jali so ^a na municipij, kjer ga je čakal dr. Vecchi, određeni rnnrristratnl uradnik, znani Ouain, in drugi. Navzcčiii je bilo nekaj otrok in neka? radovednih žensk. Čez 10 minut se je krali odpc!:al iz mesta. AJi po Italiji so prodajnli razglednice, ki kažejo kralja, kako korako po Travniku, ob-dan od svojih generalov, sredi ogromne mno/i:e. Okrev£!{šč> za slovensko nčiteljst-vo ob Aćri"!. Na občnem zbru sloven-skesja učitcliske^ra društva za Trst in okolico je bil sprejet predloj? učitelja g. Karla Mahkota za ustanovitev okreva-lišča. Tiamenjenega vsemu slovenskemu lićitcS.istvu. Plemenita namera, ki naj se vresniči! lialfjanski grobovi. Italijani so pustili v goriški deželi obilo jako lepih vo?a§kih grobov. Po poknpališčih se vidijo na vejaških grobovih r'elezni krizi, nekatere grobnice imajo krasna kiparska dela. V Ogleui so rnkopavali vojake za veliko bazilike, na katere zi-dovju so verzi D' Anunzijevi v sromin tam počlvajočih bojevnikov. V O^leju ie pokopan tuđi D' Anunzijcv sin, ki je pa del pri Fajtjem hribu kot poročnik. Dnevne vesti. — Deklaracija in cbčlne. Na predlog gosp. župnika Pav>ica je občinski odbor na Turiaku v svoji seji 3. novembra t. 1. sprcjcl soglasno sledečo resolucijo: Ob-činski odbor z veseljem pozdravlja izjavo našega knezo^kofa dr. .fetdiča in vseh slovenskih političnih strank z dne 15. septembra 1917, tikajočo se držav-nozborske ddclaraci.ie jugoslovanskega kluba z dne 30. maja t. 1.. mirovnega stremljenja sv. očeta Beneditka XV. in našega presvitlega cesarja Karla I. s pristavkom, da se ta izjava priobči v obeh slovenskih dnevnikih. se o tem obvesti Jugoslovanski klub in prevzvi-šeni go?:^od in knez. — Zgonc, župan. — \? Šf. Lenarta r.ad Laškim: Pred-sedniku Jugoslovanskega kluba na Du< naiu se je poslala slede!a izjava: Odbor občine Sv. Lenart nad Laškim se v imenu prebivalstva cele občine Sv. Lenart nad Laškim z navdušenjem pridružuje deklaraciji Ju?roslovan?kcga kluba z dne 30. maja 1917 za združenjc Jugoslovanov v samostoino in neodvisno državo pod hobsburškirn žezlom. Ravnotako se iskreno pridružuje blagim prizadevam sv. Očeta, da se čim pfei konca strašna voiska m ;d narodi in skiene tražen, pravičen in ča^ten mir. — Županstvo občine Sv. Lenart nad Laškim, dne 1. novembra 1917. Župan: Anton Jane i č. Svctovatec: Janez S 1 o k a n. Podpisi odbornikov. — Crtiovo'rtiki se oproSČajo nn tri načine: nn nedoloćen čas, začasno in s končnim rokom. Slednji bi bili morali obnoviti prošnjo do 2?. oktobra. Kako naj pa to store, če so iim bili dostavljeni odlokt po danem terminu in so ne-kateri vsled neugodnih poštnih razrner prejeli tozadevne odredbe sele meseca novembra. Ce so zamudili rok, ga nišo po lastni krivdi, ker nišo bili pravo-časno obveščeni in pričakujemo od me-rodajne strani potrebnih ukrenov, da ne bodo prcbndn nri7f»d?ti. — Zlstko Ba'okovič je doseffel s »volim koDcertom v Trstu 8. novembra veli-ka^Fki iiEp^h. Npjvečja tržai^ka dvorar.n, v Politeama Rosettf je bila rasprodana? Odu-S^vljfjnj« tako vrir.To. '!a ,1a morn.1 Zlatkc* \ pet komadov dodajati in da ga je direkcija Se za drugi koncert 15.* novembra angažirala. Kritike piSejo izređno velike pohva- le, pravljo, đa je Baloković eden najmlajSUi pa največjih goslarjev seđaoje dobe. Hva-IIjo njegov izređni gJa»beni temperament, dubovito predavanje, drzno tehniko, najfi-nejii čut in eplob da ima vs« vrline naj-bOijših umetnillov. ZanJmivo Je, đa jo Kreuzerjeya Sonata silno d4 ksr, več oseb V/t kg. Kilogram stane 2 kroni. f Meso na rdece in rumene A - U-kaznice Stranke z rdečimi in rumenimi izkaznicami» zaznamovanimi s črko A, prejmejo meso v torek, dne 13. novembra popoldne v cerkvi Sv. Jožefa od vt4. do 4. + Meso za uradniške skupine. Mcstna aprovizacija bo oddajala urad-niskim skupinam v torek, dne 13. novembra noDoldne v cerkvi Sv. Jožefa meso. I. skupina: od 4. do Vs5. št. 1 do 200, od Ve5. do 5. št. 201 do konca. —-. II. in III. uradniska skupina od Vt5. dci si6. — IV. uradniska skupina od %6. do 6. Ena oseba dobi Va kg, 2 osebi Vi kg, 3 in 4 osebi s/< kg, 5 in 6 oseb I kg. 7 in 8 oseb \xk kg, več oseb IV*1 kilograma. + Sveza repa na rumene izkaznice C št. 721—969. Stranke z rumenimi \z-> kaznicami C ?5t. 721—960 prejmejo svezo repo na Poljanski cesti Št. 15 vi torek, dne 13. novembra popoldne. Do^ ločen ie ta - le red: od 2. do 3. št. 721' do 800. od 3. do 4. št. 801—880, od 4. do 5. št. 881—960. Vsaka oseba dobi 10 kg: kilogram stane 10 \1n. Pripra^ vite vrečef t Kruh na izkaznice brez števllk: se dobiva od danes naprej v vojni prodaj a Ini na Starem trjru. Moka se dobiva se nadalje v trgovini gosp. Sever, Sv. Jakoba trg. t Prejemnice za petrolei se Izda-jajo za zavode in druge obrate, ki so že vložili prošnje, od torka, dne 13. no^ yembra dalje v mestni posvetovalnici. Novih proseni za petrolei za mesec ok-< tobe~ se več ne sprejema. ^ Uravnava pronreta z leđilnfnl koštanjem. C. kr. deželno prcđsedstvo zp Kranjsko ie dnlo z ukazom z dne 30. oktobra 1917. št. 32.174 jedilni koštan] nn Kranjskem pod zaporo. Kljub' zapori pa smejjo posestniki jedilnega! koštanja: a) tište množine porabljati, ki jih potrebujejo za prehranjevanie nrinadnikov svojega gospodarstva; b) iz svojih zaloc: prodaiati neposred-t nim porahniknm in sicer enemu H iste-mn ne več kot 20 kg. Pridelovalci, hra-nilci in trgovci morajo svoje z?loge' koštanja v osmih dneh ponuditi v na- kup deželni nakupovnlnici za soeivje in sadje v Ljubliani (Gradišće št. 10, I, nad strop je). Ako ponudnik v teku 14. dni po datumu preicmnesra potrdila^ kf j?a v treh dneh izda posiovalnica. ne dobi obvestl!?. da s? hn koštan! nd nje-ra Drevzci. srne z istim prosto razpo-htrati. Kn?tani srne nridelovalec pro-< cfaiat? 100 ks po 80 K. Ako ie železni-šk? postaja odrfaP'ena 5—10 km, se zviša cena za 2 K, čez 10 km pa ta 3 K ?a mcf-ski stot zdravega blaga. Pri nezriravem blagu se cena primertio zniz?.. V trgovini na dohelo se sme ko-^ta^i proda.inti po 96 K za 100 kg. —-PrMltatve koštanja smejo železniSke pn^t-fe snt-efemati le, ako so pri tovor-nih listinah pridejana prevozna potrdi-!j» de?e'«e po^1ovn!^ice za sadje in so-čivje. Tozadevni prestopki se strogo kaznujejo. Vaiančia Kcplt«r. l**tatoM trn flde rUinilMi illla^ ,..^_^_______________ ... . - . ______*_____________________________^_________^_____^_____________ - Književnost. — M. Ma«%*r»«nck: *#Vot pčela. T« d*J ^ iftto v fkrrafBftni flf*ro#* Let arra w5šra iahracuili a**l iz frlnvd^^« ▼ *»• j*ti»i brr^t*Vc»R »rirt^asarra««« 4ruštwa Čela T^'f*^«1« k^t^j?k«T»?i pjgat<#4. ,IVto «i M#y#s Mak po«k v •rftiii^avm e*Se!ftrat-^i. Mirr*# j# fftocJt'*t<* p^nifit« razmotri ▼«-■£e t•??»•**• £trt$*B$a «*Sr] t^r od9«nra v ^■■■fefltsl ^đ ^^^^M>VBBAa? ■■■■Si V ■■■& a^klM SBp frn*r> aftotnaga ■*e?rev*4, kl 9« aart>«« pri aređaiitrrti »Frir©^*-. Cm-■fpK D«n«^per» tili«« 1. Kajlfa fte»«? Te* Aiu 5 K. ■•rmtBa 4 K. E« f-hine uružfrra 1 K ten«!**. Deaar Je **«iati v^rrj. „_ + Ana Pre'OSllik roj. PavšcU, -oproba računske^* poci-Častnikn, »^znanja ▼ svojem tu v imenu svoje hčerke F«ta!ce in v in-enu osral'.h scrodnikov vsrm pri^atelirm in rnancrm prc-ialostno vest, da je njen iskrer.oljubijeni tn nep<»2uibni soprog, gospod c in te. rsmnski ^odčastn!!; L razr. ?eš?o!ka dne 28. oktobra 1917 na laškem b«j.Š*u 7 Ltrict (Lm§k#) t vojaSki boloict prcminul. LJUBLJANA, dfte 10. n«v«»¥ni 1917. 3845 Žalmift&l osteli. Pocipisani naznama pre?al»9ti!-» vest, da je t#Liical Bog svojo zvesto slu^abnico k zaslužeiiemu večaesiu plačliu, mz je umrla zanes-ljiva sotrudnica kirurgične činornosti, nađcestra in instrumentarlca, p?ećastita $• itafaela Mirf dne 11. nov«Bbra 1*J7 oo kratki boTscui v 40. letu starost; Ćele moči ie prečufa pri sprejemanja ia epcracijali raajenccv, ce\* noči je žrtvovala tsomoči in tolažbi bolniksv, ?a!a je sredi fiajtc'jefa samaritanske^a đela.kaksr angelj liubezni, kakor 'rtevvseuitičiv'oče vojske. Hvaležen spomi« ji ohraiij« ranjenci in bolniki} ©bCinstv« in zdravniki. V Ljubljani, dne 12. novembra 1917. V imenu I. kirurg, •di'c'ka ief. b«lB::e dr* Franc Derganc, 285! prima-ii, Sorodnikom in znameem aasvaijakie pre€n!^sta« vt^t, dm je Vsemogočni našo nad vse ljabljeno v nežai mladosti 4 xh let fioklical po kratki in moemi bolemi med svoje krilatce. ŠKOCIJAN, dne 8. novembra 1917. 3835 Rodbina Punsarcii. Bf nzti motor zi S-IR P iittt— •• ipi^ig fič mizmrl*w* :•: sluiklnla :•: za vsa €«naOi «tfa pr*ti »•••^•i ft«« liiioTefk nitili rsilelAs fm ,#_, i« _, :s— 1^ i IM k*msd«v, *1rtrt k>a«-t«ra^«v ^' i^ __ m \q$ W«jp4«v 4#fe«Ti pri g»<*A4iaj9tvu C«af p«audbaBod ,3I«jlf1^«' 3t38'* »a arraviff>v» »^•vwrek. Hartđa« Koffv dobro po «9 #6 a« Mtfrtn« 1b ićrav« olupke od hruSek in iebo!k to t K, ^hMbIbii fiMtart f« Baai«rej* tud* v rtk^eoi -:-«■•■ u »• M^i» i- t. 4. suiitn pt fO $• v lm. Cđ* car. »eiaihe k ■•»et2brt ih.-'iin -n v«or«i, *c prosi na tTraip PrM &•«* UmšifttB«, l^da uL 7* l\IJ?lMi%l CM za tak«)i»ji \ttM •• ***• >■ v U«kQ««*. sv. Pito« BMif. KavaraiMce ttreke vdTte Imj* prH«#st. Fr^n Haro*?9 Mubllersa, • v» I • ^wK VB ^5 ^v !■ ^Bv ^^1 ^^11^1 m« ^^i ^^q ^^C ^^H {^H^H ^^^H V jU H f * ^ r^ 55r 7V r^^ J S 11 ^^B i^V vtt ^^H j^BZ^ SfVa fi za S !-!• «a 1-Si f$ đaDa Sa. Po pošti 20 v. več- Hajlcc« darilo! Kupufsm in pro9ajam. Iezov sidaCd, $orctl«D4 oroifo, Bođolia, star đsa&rf splok vse9 kar fe Etafnanf S0 !at staro. Obenem kupim staro zobovi*. Posredufem za hiše, zamliiJfa :td. Ai^ert Derganc bri*ec in koacesiio&irsKf starinar Trstici! (tostitaforii! KOCKE za juho! **\n dnhre ?r?if\ tfft SS 27 !ST9SS9 U^btSfc kceke a BtHti, Iftt iack 40 K. N«bc(!§€ kseke a Hati-juho, 1001 kock 40 K pcSJlji rroti porzetji ali prpdphiflm t\Tđkn IVAN URIKi Uub!!3?)a4 MmM trg Jlw. «. 3:9u i^H ^^b ^^^K slsskarski in Kkarsfci mojster Ljubljana, Rimsica c 16« se »rnporoČa cemjenefriu občinatTU za vsa v to ^trok* spadajoča dela Jamčim da delam samo s pnjtnim frrneiem. Seliđaa !■ totaa jta^irotba. •^^Jlff^ «ap#1 fokrita, dobio ■K QC| 1^9 •■ra"i#*ia 'n pripravna ■ m^^^»#^»« za varezoenega konia, •• kapi. — Ponudbc pod „koilja 3847" na aprsva, »Stav. Harodm«. 3847 Lepa soba i i dobr« yom.i9fhf> mm oaaa «li4nema gospoda. Na 2dfp tu«! zajntr«k ia per^« v bIš«. Pl«fn«?!e panodpe p*4 .Loism 8oba JMS" »a uprava. *S!o\'. Naroda« PV" Izreda «•: *aV8 6ratl!iaa aa ICranjskeai, ^t9 •r3i#« zamlie, 9<»d Um im ora!«v e«s«a ctn« l,ft6#30 t Gr«#fipa ■• »tnrtktm ra 1 Mftijon kr«n, graičma pri I ju»hani, 000 oralov zi 5 mi! kro«. Tr§ov«lca hita v Krapju sa 110 ti?o! kre«. lat>-«ceHt-»e a«1 s« ■ braejo aa prometni bie „ftapiđ" v Miri boru pa Dravi >pMMm__ ___. m li |_ -- I I '• - - ■ ■! *i-----------■" Samoato^rega, bllsssc« zmoinafja »pT-o.aia teko i &rail^€ztd r. i^ c'j'iro dri. i0!op«*«o ▼ ^aten v Dslitnci;:, proti dobri pl«iM Sr !»ri*3. f-r-idb? sprejcir a : Lmbttinmhz £^«ditaa b^cka w l^tiaHasL 3239 16 letni deček teli Talopit! kct neoaoo, začetnik v kakSno •brt, najraje za mehanika ali mesarja. 377S Haslov ppvr upravništvp ^Slov. Naroda«. Dobroidožs gostilna ali saofsft ro^tavraolia na prometnem prostoru, se vzarne bodis: v najem ali v zakup. Cenj ppnuu^e pod ,Gc»tilna 1918" na upravn. »Slov. Naropa^. .'837 Notar-Ha alaaraa ivana Plan* ts?i3 v Vrbl?anl s d r e i m e nol^ilčiii lioncipilsnta. Poiiudbe naj se naslovijo na imenovano pisama. 3836 Radi preselitve so proda v !. 1913 zgrajena, z vsemi udobnostmi opremljena enodružinska ¥ILA s rrostornim ćvopščem in velikim vrtom v naslepši legi Ljubljane. Cena K SO.OOn. Izse-i ^ -*k««ce in akreditive .« m t«- in inoMn,,k. BWt.. tori;. Rentni darek pUta banka iz svolega. SmZ|W>k •?)£»" aAJl nnBOJHEi na blag«, ležeče v javnih skladiSčih. BDnm Dl PB0DAJA: De»1ief valute, vredn^tM paptrje M. in srette Jjjjr •jk~ik mmi|a Btrraa naročila in {ih iivršaje ntjkulantnejc. c. kr. rairedne loterije. I ■**•»«* '•*" I ' ' ' Brzojavni naslovi JADRAMSKA. » TeUfon ftt. 257.