IZVAJANJE ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
Komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu je na svojem sestanku 13. oktobra obravnavala poročila delovnih skupin, ki so organizirale problemske razgovore o izvajanju zakona v 23 organizarijah združenega dela (Žho — TOZD Šumi, TOZD Pekarne, TOZD Mlini, Papimica Vevče, Kemična tovarna Moste-Protektor, Izolirka, Toplarna, Perutnina Zalog, VVZ Angele Oce-pek, Zdravstveni dom Moste, Indos, Elektroobnova, GIP Gradis, Sap, WZ Nove Jarše, Totra, Vektor, Emona-Blagovni center, Velana, HP Kolinska, Javna sldadišča, Saturnus in Zelezniško gradbeno podjetje Ljubljana).
V skladu s 606. členom zakona o združenem delu so v vseh OZO izdelali programe za izvajanje za-kona. Za pravočasno in vsebinsko pravilno izvajanje programa so odgovorae strokovne službe ter komisija za spreniljanje izvajanja zakona. Vloga družbenopohtičnih organizarij pri tem je v vseh OZDopredeljena enako: pobudniki so izvajanja zakona, spremljajo pravočasnost in vsebinsko pra-vilnost izvajanja zakona, so nosilti javne razprave in dajejo pripombe in predloge za pripravljene osnjitke samoupravnih splošnih aktov. Obveščanje delavcev o izvajanju zakona je dobro organizira-no. Delavd so obveščeni prek zborov delovnih ljudi, kjer posredujejo svoje predioge in pripombe ter dobivajo poročila s sestankov delavskega sveta in komisije. Informiranje poteka tudi prek internih glasil iil ogtasnih desk.
PROIZVODNJA
V vseh OZD se dobro zave-., dajo dejstva, da z izvajanjem za-kona ni mogoče začeti prej, do-kler ni opravljena analiza stanja irf primerjava tega stanja z za-htevami zakona na področjih »družbenoekonomskih odnosov, organiziranosti združenega dela in uresničevanja samoupravlja-nja delavcev. Seveda se je v OZD ob anaiizah dohodkovnih odnosov med tozdi pojavilo vprašanje ali so obstoječi tozdi v resnici organizacijsko, ekonom-sko in samoupravno zaokrožene celote. Do sedaj je bilo namreč v praksi večkrat tako, da je bilo ugotavljanje dohodka tozda bolj ali manj računovodska operacija razporejanja dohodka OZD na posamezne tozde. Komisije v samih OZD so zato večkrat ugo-tovile potrebe po novih oblikah organiziranosti združenega dela. Tako so v GIP Gradis predvideli ustanovitev interne banke; do-sedanja STOZD Totra bo po-stala delovna organizacija; v ok-viru SOZD Emona je TOZD Blagovni center postal enovita aelovna organizacija; HP Kolin-ska predvideva ustanovitev treh novih tozdov. V Papirnici Vevče so z analizo samoupravne orga-niziranosti in ekonomskih odno-sov ugotovili, da bo treba dose-danjo enovito delovno organiza-djo reorganizirati v delovno or-ganizacijo s štirimi tozdi, ki bodo samoupravno in dohodkovno zaokrožene celote. KTM-Pro-tektor se bo preoblikovala iz do-sedanje STOZD v delovno orga-nizacijo s tremi tozdi in bo čla-nica SOZD Sava. Iz dosedanjega tozda Mlini bodo nastati trije novi tozdi, kot samoupravno in dohodkovno zaokrožene celote. V  Indosu so  analizo opravili,
vendar na temeljna vprašanja — glede dohodkovnih odnosov in samoupravne organiziranosti niso našli odgovorov. V Toplarni analiza ni ugotovila potrebe po novi organiziranosti, ker že sedaj združujejo delo in sredstva v ok-viru SOZD Elektrogospodarstvo Slovenije in s KEL. V Perutnini so z analizami samoupravne or-ganiziranosti in ekonomskih od-nosov ugotovili potrebo po reor-ganizaciji, vendar bo treba ure-diti do sedaj pogodbeno urejene odnose z GP Obnova. Sap in Viator se pripravljata na integra-cijo v SOZD. Tozdi se bodo po-vezovali po dejavnostih v pet de-lovnih organizacij, in sicer: Lub-ljanski potniški promet LP Ljub-ljana, Medkrajevni potniški promet SAP Ljubljana, Tovorni promet Viator Ljubljana, de-lovna organizacija za vzdrževa-nje cestnih vozil W, Delovna organizacija gostinstvo in turi-zem GOLFTURIST ter DS Škupnih poslov SOZD.
V vseh petih delovnih organi-zacijah se bo združevalo 33 toz-dov.
Vzgojnovarstveni zavodi ljub-ljanskih občin so financirali ela-borat o družbenoekonomski upravičenosti združitve vzgojno-varstvenih zavodov v delovno organizacijo (za vzorec je bil vzet VVZ H.C. Andersen oz. občina Šiška). Če bo družbenoekonom-sko upravičeno, bo v letu 1978 delovna organizacija vzgojno-varstvenih zavodov občine Ljub-ljana Moste—Polje združevala vse dosedanje enovite delovne organizacije, ki se bodo preobli-kovale v tozde.
OBLIKE ZDRUŽEVANJA
Z vidika dohodkovnih odnosov
je zanimiva analiza oblik združe-vanja dela in sredstev. Vse orga-nizacije združenega dela so spoznale, da je treba najprej raz-čistiti dohodkovne odnose zno-traj delovne organizacije med tozdi ter med tozdi in delovno skupnostjo skupnih služb. Te odnose morajo organizacije združenega dela reševati s sa-moupravnimi sporazumi, in sicer po načelu svobodne menjave dela med proizvodnimi tozdi in delovno skupnostjo skupnih služb na podlagi planiranja po-trebnžga bosega dela in ugotav-ljanja količine, kvalitete in go-spodarnosti opravljenega dela. Odnosi združevanja dela in sred-stev so bili do sedaj največkrat urejeni s pogodbami kot čisti kupo-prodajni odnosi. Velike probleme pri urejanju teh ra-zmeijj imajo zlasti velike de-lovne organizacije, kot npr. Emona-Blagovni center, ki združuje sredstva z velikim števi-lom proizvajalcev, ti pa spora-zuma na podlagi dohodkovnih odnosov ne morejo podpisati takoj, ker hkrati sodelujejo z več tr^ovskimi organizacijami in mo-rajo z vsemi podpisati sporazu-me. To pa zahteva veliko spora-zumevanja, prilagajanja ter razi-skovanja odnosov pri pridobiva-nju skupnega prihodka. V Javnih skladiščih so odnosi med TOZD in delovno skupnostjo skupnih služb urejeni s svobodno me-njavo dela po programu dela. V Gradisu so bili do sedaj odnosi z delovno skupnostjo urejeni tako, da je bil dohodek delovne skup-nosti odvisen od uspešnosti po-slovanja proizvodnih tozdov, po novem pa z uskladitvijo z zako-nom predvidevajo odnose z de-lovno skupnostjo na podlagi svobodne menjave dela po pro-
gramu dela. Dohodek delovne skupnosti bo odvisen od kvalite-te, količine in gospodarnosti ure-sničevanja programa dela. Indos združuje delo in sredstva v SOZD Slovenska strojegradnja, vendar še ne vedo, kako bodo združevanje prilagodili zakonu o združenem delu in čakajo, da bodo to uredile strokovne službe SOZD. Žito TOZD Šumi zdru-žuje sredstva za izgradnjo nove tovarne sladkorja, in sicer ne na osnovi kreditnih odnosov, ampak na osnovi dohodkovnih odnosov. V tozdu Mlini bodo do-sedanje pogodbeno urejeno združevanje dela in sredstev z novimi samoupravnimi spora-zumi prilagodili zakonu o zdru-ženem delu. Papirnica Vevče združuje delo in sredstva z orga-nizacijami v SOZD Slovenija papir; pri investiciji v nov papirni stroj je sodelovalo 43 sovlagate-ljev. VVZ Nove Jarše dela na podlagi svobodne menjave dela prek samoupravnih interesnih skupnosti. Tudi zdravstveni dom Moste pridobiva dohodek prek SIS. V Zitu imajo v vseh tozdih problem zaradi v preteklosti ne-popolno razdeljenih sredstev in virov sredstev. Imenovali so ko-misijo, ki naj bi uredila te eko-nomske odnose sporazumno z vsemi tozdi. V Papirnici Vevče se zavedajo, da bo treba do konca leta urediti dohodkovne odnose med novimi tozdi, kar ne bi smelo povzročiti težav, saj so tozdi formirani tako, da so proi-zvodno, samoupravno in dohod-kovno zaokrožene celote. Po-dobna je situacija v Perutnini, ki se bo prav tako preoblikovala v sestavljeno delovno organizaci-jo. V Toplarni se vključujejo v samoupravni sporazum o prido-bivanju celotnega prihodka in delitvi dohodka v prometu z eiektrično energijo za celotno Elektrogospodarstvo Slovenije. V Žitu so z analizami samou-pravne organiziianosti in druž-benoekonomskih odnosov ugo-tovili, da bi bilo smiselno reorga-nizirati delovno skupnost skup-nih služb v 3 TOZD, ki bodo prek proizvodnih tozdov prido-bivali dohodek s svobodno me-njavo dela. Tudi v Izolirki bodo razmerja z delovno skupnostjo skupnih služb uredili z novim samoupravnim sporazumom, ki bo slonel na svobodni menjavi dela s proizvodnimi tozdi. V Pa-pirnici Vevče, Perutnini in KTM-Protektor problem prido-bivanja dohodka delovne skup-
nosti skupnih služb že obravna-vajo, vendar konkretnih rešitev še niso našli.
Iz poročil je razvidno, da v vseh dvaindvajsetih organizaci-jah združenega dela združujejo delo in sredstva, vendar ta ra-zmerja z zunanjimi organizaci-jami združenega dela še niso do-končno rešena.
OSEBNI DOHODEK
V  vseh organizacijah združe-nega dela se zavedajo pomemb-nosti     ureditve     pridobivanja osebnih dohodkov in uskladitve sistema  delitve  z  zakonom  o združenem delu.
V    Emoni-Blagovni    center, Toplarni, Elektroobnovi in Pe-rutnini pripravljajo kataloge del in opravil ter osnutek samou-pravnih sporazumov za delitev osebnih   dohodkov,    ki    bodo upoštevali tako količino kot kva-liteto in gospodarnost dela. V GIP Gradis so začeli z vrednote-njem opravil in nalog ob upošte-vanju   kriterijev  uspešnosti   in kvalitete     dela;     vrednotenje opravil bodo izvedli po enotni metodologiji za celotno delovno organizacijo. V Totri in WZ Nove Jarše so za to področje do-ločili posebne komisije, ki so že pripravile prve osnutke. V Vek-torju je komisija za delitev oseb-nih dohodkov z delom šele priče-la. V Sapu bodo za osnovo izde-lave    svojega    samoupravnega sporazuma   uporabili   osnutek samoupravnega   sporazuma   o osnovah in merilih za razporeja-nje dohodka in osebnih dohod-kov v javnem in cestnem pro-metu SRS. V Kolinski, Satur-nusu in Velani pripravljajo me-
todologijo merjenja dela in po-vezave delitve osebnih dohod-kov z dohodkotn organizacije združenega dela. V vseh treh tozdih Žita pripravljajo samou-pravni sporazum o osnovah in merilih za delitev osebnih do-hodkov, ki bo slonel na osnovi delitve po delu. V Izolirki so že uvedli nekatera nova merila in osnove za delitev osebnih do-hodkov po kriterljih količine, kvalitete in uspešnosti. V ZD Moste in WZ Angelce Ocepek čakajo na pomožne sporazume o osebnih dohodkih in so določili komisijo za uvedbo delitve oseb-nih dohodkov po delu.
Samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih do-hodkov še niso sprejeli v nobeni organizaciji združenega dela, iz-delujejo jih v vseh treh tozdih Žita; v Papirnici Vevče, KTM-Protektor in Elektroobnovi pa so že dali osnutek sporazuma v javno razpravo.
Vse organizacije združenega dela soglasno menijo, da bo imel delavec z uvedbo zakona o zdru-ženem delu širši in močnejši vpliv na upravljanje in odločanje o pridobivanju celotnega prihod-ka, o delitvi dohodka, čistega dohodka in osebnih dohodkov, imel bo več možnosti za nepo-sredno uveljavljanje svojih sa-moupravnih pravic in doLžnosti.
Tako je bilo stanje v septem-bru. Kotnisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu skupščine občine Ljubljana Moste-Polje pa bo z delom nada-ljevala in spremljala izvajanje zakona glede na sprejete pro-grame.
HELENA GAŠPERŠIČ