Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta; 8 gld., za« 'rt leta 4 gld., xa jeden mesec 1 gld. 40 v V administraciji prejeman velja: © Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., za jeden mesec 1 gld. ^ V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo lin ekspedleij* v ,,Katol. Tiskarni", Todnikove ulice St.;2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 66. V Ljubljani, v četrtek 21. marca 1895. Letnik XXIII. Leon XIII. proti civilnemu zakonu. (Brzojavno porožilo.) Eim, 20. marca. Sv. Oče so dne 18. t. m. pri konzistoriju govorili tudi o boju ogerskih katoličanov proti civilnemu zakonu. Njihove znamenite besede v tem oziru so te-le: „Dasi smo že večkrat izrazili v pismih ogerskim škofom Svoje misli o krivičnosti tega zakona, se je vender na Ogerskem uveljavil civilni zakon z možnostjo ločitve, in tako, da se morajo pred cerkveno poroko izvršiti formalnosti civilne poroke. Ogerski škofje so vporabili vsa sredstva, da bi odstranili tako hudo zlo, žugajoče cerkvi in naroda; v tem so jih podpirali duhovniki in tisti člani obeh zbornic, ki so hoteli braniti vero svojih očetov. Toda napori za to pravično stvar so bili zastonj. Tisti so zmagali, ki hočeio pouečastiti nravnost in vreči Ogersfco v nevarne novotarije. Pač bolj bi morali spoštovati vero, kateri se ima Ogerska zahvaliti za svoje bivanje in za svojo slavo, — vero, za katero se je borila proti navalom sovražnikov iu ki jo je branila v velikih težavah. Ni treba ponavljati tega, kar so večkrat povdarjali Naši predniki, kažoč nevarnosti, ki so jih rodili taki zakoni, tem manj je tega treba, ker smo sami obravnavali vprašanje krščanskega zakona. Naj pač izprevidijo tisti, ki imajo v rokah oblast, kako pogubno in krivično je ta zakon ukazovati katoličanom v že stokrat od cerkve zavrženi obliki. Prav je, da pozna državna oblast učinke zakona in jih ureja s svojimi zakoni, toda o zagonski zvezi določuje samo cerkev, ker je Jezus Kristus to oblast dal cerkvi in povzdignil zakon v zakrament." Demokracija v cerkvi. »Slovenski Narod" je v svoji ponedeljkovi številki poleg druzih neresničnih trditev zapisal tudi to - le : »Krščansko - socijalnega gibanja pa dotična izjava (papeževa proti krščanskim socijalistom. Op. vred.) ne bode obrnila na nobeno bolj katoliško pot. Brez protisemitizma to gibanje ni mogoče. Škofovske avtoritete pa tudi ne bode pri njih lahko povzdigniti, ko se je izdalo geslo o podemokratenju cerkve. To je sad raznih katoliških shodov, na katerih se je govorilo tudi o krščanski demokraciji. Demokracija se pa ne vjema prav zelo z avtoritetnim načelom in brezpogojno pokorščino, ker zahteva, da ima vsakdo nekaj besede in vpliva." S tem je zadel „Nar." ob celo vrsto načelnih, ravno sedaj perečih vprašanj, in pokazal, da jih ne umeva. Ker je neizmerno važno, da se v ti zadevi ne razširjajo napačni pojmi in ker sodimo, da je jedino nevednost, vzrok njegovemu mnenju, zato moramo z dogmatičnega in cerkveuopravnega stališča pojasniti to zadevo. 1. Ustava svete cerkve je božjega izvora in zato tudi stalna in neizpremenljiva. Po ti ustavi je papež varuh Kristusovega razodetja v verskem in v nrav-nem oziru, ki se govoreč kot od Boga postavljeni najvišji učitelj v vsi cerkvi ne more motiti. Papež ima vrhovno duhovsko in vladarsko oblast; on je na vse čase najvišji zakonodajalec, sodnik in upravitelj v cerkvenih stvareh. Značaj cerkve je torej po božji naredbi — monarhičen. 2. Škofje po božji ustanovi v zvezi s papežem in pod njegovim vrhovnim vodstvom vladajo posamezne dele cerkve. Njihova oblast je torej božjega izvora in bo obstala, dokler bo stal svet. Monarhič- nemu značaju se torej pridružuje, ako smemo tako reči — aristokratičen. 3. Kristus je ustanovil le jedno cerkev, v kateri je postavil kot vladarje papeža in škofe; kdor torej ruši ta temelj, ne spada več v cerkev. Trditev, da se bo kdaj izgubil ta ustavni značaj iz cerkve, bije naravnost verski resnici v obraz in je torej popolnoma napačna. 4. Demokratičnega značaja torej v tem smislu ne more imeti cerkev, da bi kdaj prenehala njena božja ustava. Ljudstvo ne more dobiti nikdar vladarskih pravic v nadnaravnem kraljestvu sv. cerkve, ker mu jih ni dal božji Izveličar. Zakonov ne more dajati ljudstvo v cerkvi; duhovska služba tudi ni izročena množici in sodba v verskih in nravnih stvareh ji more tem manj kdaj pripadati. Cerkvena zgodovina nam pripoveduje o raznih bojih proti tem verskim naukom. Valdenci in Albi-genci, vzlasti pa Viklefitje in Husitje so hoteli uvesti proti božji ustanovi napačnega demokratičnega duha v cerkev. Potoki človeške krvi, nravna razdivjanost in posurovelost, zastanek znanostij in umetnostij, opu-stošene cerkve, razdrta mesta, vojske, lakota in kuga označujejo take dobe v zgodovini. In konečno se je razvilo iz teh pogubnih, krivoverskih načel prote-stantstvo, ki ni samo demokratizovalo, marveč tudi atomizovalo cerkveni organizem in s tem odprlo jezove vsem strastem v umstvenih zmotah, pričelo pot, ki dosledno vodi v brezboštvo. Tudi našemu času ne manjka takih poskusov. Način, kako se povdarjajo papežu nasproti pravice ljudstva, še bolj pa dan za dnem se ponavljajoči napadi proti sv. Očetu in škofom izvirajo iz duha upornosti, ki se oživlja v verski zmoti o cerkveni ustavi. wir von Gottschee nie bekommen 1 — Ni istina! Das wird Excellenz Baron Schwegel uns aus-einandersetzen 1 — Wir konnen ja vvarten! — \Virklich ? — Die Aeusserung ist richtig 1 — Das genirt nichts! — Sehr richtig! Herr Dr. Schiffer, warum schvveigen Sie jetzt! — Im unseligen »Slovenski Narod" 1 — Mi smo včasih boljše informirani, kakor Vi, gospod baron 1 — So lost sich alles Slavische immer in Lojalitiit auf! — Zakaj ste pa Winklerja tako sovražili' — Saj ga bo Šuklje branil! — Den Dr. Bock haben wir ernannt! — Saj manjšina dela tudi dolgove! — Le počasi, saj čakamo!— Kredo pa moramo vendar le v roko vzeti! — Dobro, dobro! Ali ni to škandal, gospod dr. Schafier ? — To je samovolja, tu se neha vsako zborovanje! — Vreden tovariš poslanca kranjskega mesta je poslanec in častni meščan ljubljanski, Hribar. Vendar ima skoraj polovico krajši jezik, kar tiče klicev in opazk, ker se je oglasil mej besedo le 54krat. Zato so pa njegovi govori dolgi po več kilometrov, da sera nehote izdihnil, ko sem jih pregle-daval: Ubogi deželni očetje, kadar pride Čez nje taka ploha. Njegovi vzkliki so taki-le. Ist ja unein-geschriinkt! — Ali bo deželni zbor zmiraj tako počasen? — Hrvatje niso zadovoljni! — Kdo pa je v slovenskem tekstu napravil napako? — Pet let je dosti časal — Gola istina! — Prav dobro! — Ni res! — 23 milijonov! — To pa ne! — Vsaj ni res! — To je samovoljnost! — Saj je vladni za- LISTEK Za pečjo. Na sredipostno sredo. Kaj ne? ta zima nam dela preglavico. Ni čuda, da pridejo človeku včasih čudne muhe v glavo od dolzega časa pri peči. Mene je pičila muha, da sem vzel v roke debelo knjigo: »Obravnave deželnega zbora kranjskega po stenografičnih zapisnikih", seveda ne o letošnjem zasedanji, ker teh mi deželni odbor še ni poslal, ampak lanskega leta. Pa to nič ne d^, saj splošna podoba deželnega zbora je menda vsako leto zelo enaka. Prav zanimivalo me je, ko sem pregledoval, kako se naši deželni očetje zabavajo tam v reduti pri topli peči. Saj menda zato so si izvolili zimski čas za svoje zborovanje, ker je tako domače-prijetno sedeti okoli zakurjene peči in mo-ževati, med tem ko okolu vogala brije burja in mede s snegom. Toliko prijetneje zanje, ker se zabavajo na deželne stroške. Ker menim, da bo ta list našel tudi cenjene čitatelje še pri peči, kakor ga jaz pišem pri peči, naj ga potrpežljivo čitajo, če tudi je malo dolgočasen. Pred vsem je zanimivo vedeti, kako je ves zapisnik obravnav »našpikan" z raznovrstnimi klici in opombami. V tem je pravi specijalist častivredni poslanec mest Loke in Kranja dr. Tavčar. Le-ta ima za nekaki posebni šport in zabavo, da govornike /? apostrofira in moti s svojimi finimi in duhovitimi (!!!) opazkami. V deželni dvorani se vede ravno tako objestno in razposajeno, kakor bi bil tam kje na Poljanskem v lovski družbi. Nič manj nego stokrat je odprl svoja usta in vrgel krilato besedo govorniku pod nos. Le čudno, da si puste od njega vse reči, ker samo jedenkrat ga je deželni glavar opominjal, naj ne sega govorniku vedno v besedo, a takoj se mu je odrezal: „Zwischenrufe sind immer erlaubt", iu potem je nagajal še huje. Tukaj-le vam zapišem nekaj njegovih klicev. Bog ve, če bo res! — Ali ste lovec! — Ganz richtig! — Dobro, se vzame na znanje 1 — Tako je ! — Tega ni treba naglašati! — Stand schon in der „Neueu Freien Presse" ! — Unglaublich ! — Auch die deutsche Jugend wird vergiftet! — Nikar ne zavijajte ! — Vsaj radi davke plačujemo! — Vsaj nisem na glavo padel! — Izjemoma so te redovne šole dobre, ali splošno ne! — Skoda! — Čast Vam! — Vzdržujem svoje mnenje vzlic govoru Vašemu ! — Scheint! — Ker je toliko častnih Ribničanov tukaj ! — Timeo Danaos ! — Vsaj ni res 1 — Fiir einen Millioniir 1 — Vsaj tega nobeden ne namerava, zakaj zavijate ? To denite notri, kar tu stoji! — Madjaronsko stališče! — Bo lahko tudi nekaj nemškutarjev vmes! — Mačka v žaklji ne bomo kupovali! — Nach 5 Jahren vverden wir davon reden ! — Zakaj ste pa tako nervozni ? — Slava mu ! (Žvegeljuu.) — Stricte Bevveise vverden / * 5. Cerkvena oblast pa vsled tega ni tiranska. To ne more biti že po svojem nadnaravnem značaju, ker je neposredno božjega izvora, in bi torej očitanje tiranstva zadelo Boga samega. Ljudstvo in cerkvena oblast 6i ne stojita sovražno nasproti. Ljudstvo je v cerkvi lepo telo, katero oživlja duša — cerkvene oblasti; telo pa ima tudi svoja lastna opravila, svoje delovanje in torej ni samo pasivno; seveda je pa delovanje možno le, ako telo živi, oživljeno po cerkveni oblasti. Oboje: telo in duša ali da se izražamo točnejše: po duši cerkvene oblasti oživljeno telo ljudstva tvori družabni organizem — svete cerkve. Vsak boj proti cerkveni 'oblasti pomenja torej boj proti življenju tega organizma in zmaga tega boja rodi otrplost, smrt in g n ji 1 o bo preje čilega, krepkega, bujno se raz-cvetajočega telesa. 6. Sodelovanje ljudstva v življenju cerkvenega organizma pa nikdar ni in ne more biti s a m o v pasivni pokorščini; ljudstvo se dejansko vdeležuje cerkvenega življenja, dasi neposredno nima nobene oblasti. Že to, da je pot do cerkvene oblasti vsem odprta, da papeška ali škofovska in sploh du-hovska oblast ni privilegij kakega stanu, marveč da je duhovnik vzet ,izmej ljudstva za ljudstvo' (Heb. 5.), nam to potrjuje. Beraški otroci, pastirji, kmečkega rodu sinovi so že sedeli na stolici sv. Petra in večinoma sami možje izmej ljudstva [tudi sedaj kot Škofje »vladajo cerkev božjo" in kot duhovniki opravljajo svojo službo. V tem smislu je cerkev d e-mokratična. Socijalni in politični vpliv tega demokratičnega duha je — neizmeren. Kedor hoče soditi pravično, mora priznavati, da je uprav ta duh največ pripomogel k razrušenju kast v poganskem svetu in k osvobojenju ljudstva. Nepristranska priča, slavni protestantski angleški zgodovinar lord Macaulay piše v svoji Hi-story of England (I. London, Longmans. 188. str. 11): „Bilo bi zelo krivično, če ne bi priznavali, daje bila vera prvi vzrok svobode. — — Blagi duh krščanske nravnosti je nedvojbeno nasproten razlikovanju v kaste (in vsakemu suženjstvu). Toda rimska cerkev šeprav posebno Bovraži to razlikovanje, ker senikakorne da s t r i nj a t i z drug i m i njenemu redu bistvenimi stvarmi. Ona pripisuje vsakemu duhovniku skrivnostno dostojanstvo; in zraven ji ni nikdo zavoljo narodnosti ali družine nesposoben za duhovstvo. Njen nauk o duhovniškem značaju je že večkrat rešil družbo največjih nevarnosti j, ki so ji žugale". — Res je tako 1 Ako more sin suženjske ali tlačanske rodovine, sin najprostejšega stanu doseči vernemu srcu najvišje — duhovsko dostojanstvo na svetu, potem je s tem nenaravno, oholo gospodstvo posameznega stanu nad drugim, samo po sebi izključeno. Zgodovina to potrjuje in naš čas nam priča, da je tam pravi stopnik tu! — Na Grmu ni Gladstoneov! — Saj dobro veste, da je res! — Navedel sem fakta! — Kaj je Vam za Slovence! — Ist aber nicht richtig! — Tako strašni tudi mi radikalci nismo! — Elastični Šuklje, vzor taktnosti, oglasil se je 1 5 k r a t, zlasti kadar je bilo treba govornikom z nemške strani, Žvegeljnu, kaj pritrjevati, tedaj je vzkliknil emfatično : Zalibog, istina ! — Sehr richtig 1 — Istina, tako je! — Jedenkrat je celo izjavil: Tudi ne ambicijoniram tega! (za radikalca). Ko je poslanec Pakiž na Šukljetovo natolcevanje odgovoril: Nikoli v štirih dobah, kar sem poslanec, še nisem agitiral! — mu je fini dvorni svetnik takoj oblastno zaklical: Brez Vas in Vaše agitacije, gospod Pakiž, bo deželni zbor naposled tudi še lahko obstal! Žvegelj, električna luč deželnega zbora, ki je oslepila še napredne in radikalne poslance, da kakor veše letajo okoli njega in mu vsiljujejo svojo ali-janco, — klical je 9 k r a t, n. pr.: Sehr gut! — Ich hoffe ! — Koliko pa jih je! — Sehr richtig ! — Pretiranost! — Eingesperrt werden sie! — Das ist einfach eine Fiilschung des Berichtes! Poslanec Klun 6 k r a t, n. pr.: Dobro! —• Oho! — O nein ! — Bi ne škodovalo! Dr. Schaffer, ki je na nemški strani ravno tisti dolgočasni govornik, kakor na slovenski Hribar, oglasil se je 5 k r a t, n. pr.: Ich habe das Gegen-theil behauptet! — Kranjske dežele! — Vollkom-men richtig! Žitnik Škrat, n. pr.: Imam že priče! ponos in odločna samozavestnajmoč-nejša, kjer ljudstvo spoštuje svoje duhovnike. Se v marsičem drugem se ljudstvo dejanjsko udeležuje cerkvenega življenja. Tako je n. pr. dog-matično gotovo, da pri sveti daritvi ljudstvo z duhovnikom vred daruje; dalje je imelo ljudstvo že od nekdaj svoj zakoniti vpliv pri določevanju oseb za razne cerkvene službe; marsikje še volijo farani župnika in patronatno pravo je tudi še ostalo do današnjega dne. Botri in botre pri krstu in birmi so nekaki duhovni pastirji in zveza mej krščencem ali birmancem in njegovimi stariši tvori duhovno sorodstvo. Sploh pa imenuje sveto pismo vse kristijane božje sodelavce; tedaj niso samo hlapci, marveč sodelavci v trojni duhovni službi. Vsak kristijan mora biti v svojem krogu nekak duhovnik, da še več, biti mora: apostol, sotrudnik, da se krepi božje kraljestvo na zemlji. Ta vzvišeni pojem sodelovanja ljudstva v cerkvenem življenju, kakor smo ga v kratkem pojasnili, je bistvo demokratizma v katoliški cerkvi; v tem smislu jedino se more imenovati cerkev demokratična, ali govoriti o katoliški demokraciji v cerkvi. Katoliški demokratje, -kakor se nazivljejo sedaj marsikje (n. pr. v Belgiji, v Ameriki in tudi pri nas) zastopniki mladih katoliških političnih strank, pa hočejo streti nadvlado kapitalističnega nasilstva in zopet priboriti tlačenemu krščanskemu ljudstvu dostojen gmotni in nravni obstanek in mu zagotoviti zdrav, napreden razvoj. O tem hvalevrednem in prepotrebnem gibanju nismo govorili v tem članku, koder smo le skušali mirno in stvarno pojasniti tiste katoliške vere nauke, ob katere se je po naših mislih nehote zadel .Slovenski Narod". Želimo le, da bi tudi naši nasprotniki priznavali, da se v tem slučaju nikakor ne gre za kako strankarstvo ali „Slovenčevstvo", marveč da se gre za važno versko načelo, kateremu vedoma napovedani boj bi bil boj k r i v o v e r s t v a , boj formalnih odpadnikov od cerkve proti — r a z -odeti resnici!_ Državni zbor. Dunaj, dne 20. marca. Čemu krstni list? Na koncu seje dne 19. t. m. stavila sta poslanca Kronawetter in Pernerstorfer, socijalna demokrata v službi liberalnega židovstva, na vlado vprašanje, zakaj da se v razpisu službe salinskega zdravnika v Hallstattu in gozdarja pri gozdno nadzorni-škem uradu na Koroškem zahteva, naj prosilci predlože krstni list. S tem namreč so državljani Izraelci, kakor tudi konfesijonslozno rojeni in nekrščeni, izključeni ter niti prositi ne morejo za razpisani mesti. Poslanca vprašata, ali ne misli vlada razveljaviti tega razpisa, ki nasprotuje državnim temeljnim zakonom, po katerih so vsi državljani jednaki v svojih pravi- Dr. Vošnjak 3krat, n. pr.: O nein, ganz richtig aufgefasst! — Luckmann 2krat: 33 kilometrov ! — Res je! Kersnik 2krat: Ni res ! (Hribarju). — NaŽabjek ! Dr. Bleiweiss 2krat. n. pr.: Slava mu ! Po jedenkrat so zaklicali: Dr. Papež: Res je! — Svetec: Das weiss ich auch, aber leider! — Apfaltrern: Sehr richtig! — Pfeifer : Dobro! — Baron Hein : 4000 Gulden ! —-Povše: Pojdimo raji ven ! Odobravanje in pohvala splošna je bila v celi zbornici 46krat; 18krat pa živahno odobravanje samo pri somišljenikih ali na jedni strani. Veselost je bila v zbornici 32krat in med tem 5krat živahna veselost. Kaj so deželni očetje počeli v živahni veselosti, ali so poskakovali ali kaj druzega, ni zapisano. Smeh je bil 7krat, enkrat pa se je poslanec Tavčar sam smejal in sicer Žvegeljnu. Velik nemir je bil jedenkrat v središči. — Velik hrup v središči in na levi jedenkrat! Pretepa ni bilo nobenega, pač pa nekaj moraličnih zaušnic, v katerih so mojstri Šuklje, Tavčar in Hribar. Sploh vlada neki čudni ton v deželni zbornici, in finega fakta v nji ni na ostajanje, kar je moral jedenkrat deželni predsednik sam konstatovati. Zato pa prav nič ne zavidam naših deželnih očetov, da se morajo pariti in potiti v taki zaduhli atmosferi, kjer takt bijeta Tavčar in Hribar. Drugo leto morebiti zopet kaj, če bo tako dolga zima! Liga + 19. cah. — Ves Izrael bo seveda tema poslancema slavo pel, ker sta tudi s tem dokazala, kako složno deluje socijalni demokratizem iu židovski liberalizem, da pomete zadnje ostanke krščanskega značaja iz naše države. Imenik porotnikov za Rovinj. V isti seji stavili so poslanci Spinčič in tovariši vprašanje na vlado glede sestave imenika porotnikov pri okrožnem sodišču v Rovinj a. Davčni zakon. V zadnji seji dne 20. marca se je nadaljevala razprava o preosuovi davčnega zakona. Govorila sta Hajek in Auspitz. Hajek je govoril, kako potrebna je sprememba davčnega zakona, vzlasti v tem oziru, da se davki primerno razdele po posameznih krono-vinah. Tega v predloženem načrtu ni opaziti. Vzlasti pa ne gre malih obrtnikov 'deliti v štiri vrste ter za vsako davčno vrsto postavljati posebno komisijo. S tem se le koristi imovitim na stroške revnejših. Bolj nego velika industrija potrebuje podpore mala obrt. — Auspitz, tip kapitalističnega židovsko-liberalnega poslanca, zagovarja veliko industrijo, vzlasti je v skrbeh za sladkorne tovarne ter se izjavlja za odsekov predlog, ki je po njegovem mnenji boljši, nega vladni. Starostni list namesto krstnega Finančni minister je že v tej seji odgovoril na interpelacijo Pernerstorferjevo stavljeno v zadnji seji glede razpisa služb, v katerih se zahteva krstni list. Precej je potolažil interpelante in pojasnil, da se bodo službe vnovič razpisale in da namestu krstnega lista, ki seveda jednako bode Plenerja kakor interpelante, bode zahtevan starostni list, da se določi število prosilčevih let. In tako je sedaj varovana jednakost pravic vseh avstrijskih državljanov! Politični pregled. V Ljubljani, 21. marca. Celjsko vprašanje in slovenski koali-ranči. Po »Narodnih Listih" se je zadnje dni mudil državni poslanec M. Vošnjak v svojem volilnem okraju ter se razgovarjal s slovenskimi zaupniki gledč stališča, katero zastopajo slovenski koali-ranci glede celjskega vprašanja. Volilci so pritrdili načelom svojega poslanca, pričakujoč, da bo takoj izstopil iz koalicije, ako se celjsko vprašanje neugodno reši za Slovence. Poslanec Vošnjak je mej drugim tudi naznanil, da so v tem vprašanju solidarni tudi slovenski koaliranci iz Kranjske, ki bodo ž njim tudi v tem vprašanju skupno postopali ter tudi posledice izvajali, ako bode treba. To se nam je zdelo potrebno objaviti, ker so naši liberalni listi že pisali, da kranjski koaliranci tudi potem ne izstopijo iz koalicije, ako vlada ne ugodi Slovencem v celjskem vprašanju. Vidi se iz tega, kako je „Narod" slabo poučen o parlamentarnem postopanju slovenskih poslancev. Volitev v Nitri. Včeraj se je pričela volitev državnega poslanca v Nitri. Nitra je bolj podobna, da je v obsednem stanu, nego da se ondi vrši prosta volitev. Vojakov je nagromadila vlada te dni v Nitri blizu 2000, ki stražijo po ulicah in imajo volišče popolno obkoljeno, tako, da o kaki prosti volitvi ne more biti nobenega govora. Ko bi se pa vršila volitev prosto, dobil bi kandidat ljudske stranke gotovo dve tretjini glasov. Vzlasti imajo liberalci na piki duhovne, ki korakajo na čelu volilcev iz dežele v mesto. Opazovati je, da slovaški volilci so večinoma na strani kandidata grofa Zichy-ja. Kapelana iz Ledecza so zaprli, seveda ravno iz istega vzroka, kakor nedavno v čakovskem volilnem okraju tajnika zagrebškega nadškofa. Ogerka gospodska zbornica pričela je včeraj razgovor o proračunu, pri katerem se bo tudi odločila osoda cerkvano - političnih vladnih predlog. Že pri prvi seji so bili navzoči skoro vsi škofje raznih obredov, bilo jih je dvaintrideset. Zal, da vlada noče več škofov na izpraznjenih stolicah imenovati, in sicer samo zato, da bo imela pri tej razpravi nekaj manj nasprotnih glasov za svoje predloge. V prvi seji je baron Vay napadal katoliške magnate ter jim očital, da hujskajo ljudstvo zoper liberalno ogersko državo ter v dogme zakriti nočejo potrditi vladi proračuna. Trdno se nadeja, da bo libezalizem konečno podrl tudi te svoje nasprotnike. Odgovarjal je na to izzivanje grof Nikolaj Moric Esterhazy ter razkrival sprijenost liberalne stranke in nesreče, ki po njej zadevajo ogersko državo. Znaki časa na Francoskem,. Nedavno je prišel francoski poljedelski minister v Nevers, kjer so ga pozdravile razne deputacije, a med temi tudi škof z duhovščino. Sk< t je izrazil željo, naj napreduje narod v poljedelstvu, v obče naj zavlada društveni mir po želji veledušuega in ljubljenega papeža Leona XIII. Minister je odgovoril, da vlada ue za-branjuje moralne pomoči. Njena želja je, da vladata med vsemi Francozi mir in sloga. Ona hoče biti tolerantna: Zeli, da vsi spolnjujejo njene zapovedi, ter so tako deležni njenih dobrot. Vladi in duhovščini je skupno geslo: Mir ljudem dobre volje. — Minister je tudi sprejel masonsko deputacijo. V svojem govoru je laskavo omenil bratinstvo, ljubezen nasproti bližnjemu, temeljne podlage (?) njihovega društva. Znamenito je, da so nezadovoljni masoui, ker je sprejel minister škofe in duhovščino. Obžalujejo, da ne pazi vlada samo na njihove želje in ne išče samo pri njih zaslombe. Z nezadovoljnostjo opažajo, da se ne stori vse samo po njihovih nazorih. f Schorlemer-Alst. S tem velepomenlji.ini možem je katoliška stranka na Nemškem izgubila jednega svojih prvih vodij, moža, ki si je vzlasti v kulturnem boju s svojo značajnostjo pridobil neven-ljivih zaslug za katoliško cerkev. Zastopal je aristo-kratičen oddelek nemškega parlamentarnega središča, zaradi česar je večkrat prišel z dr. Lieberjem navzkriž. Katoliški listi so polni hvale o ranjc-m. Cesar je poslal družini umrlega nastopno pismo: Z iskreno bridkostjo me je napolnila vest o smrti vašega očeta, moža, ki se je odlikoval z jednako ljubeznijo do svoje domovine, kakor do svoje cerkve iu ki mi je bil večkrat prijateljski svetovalec. Španija. Iz Madrida se poroča, da je v mestu in na deželi med prebivalstvom velika razburjenost, ker je strogi in odločni maršal Martinez Campos imenovan poveljnikom v Madridu. Boje se namreč vojaške diktature. Martinez Campos je že izjavil, da bode ukazal stroge preiskave proti listom, ki bi pisali proti armadi. Časnikarjem je celo za-pretil, da jih bo ukazal postreliti, ako bodo rušili disciplino v armadi. Anglija. Dne 19. t. ra. je bila v zbornici živahna debata o mornarici. Radikalec Labouchere naglaša, naj Angleži opiraje se na Gibraltar in Aden zapro Sredozemsko morje. Dilke pravi, da je močna mornarica pogoj obstanka angleške države in da treba zd-njo dovoliti vse zahteve. Proračun je bil dovoljen, kakor tudi posojilo 10 milijonov za zboljšanje brodovja. Tako se je vlada rešila iz velike zadrege. Čaka je še druga: volitev »speakerja", ki je predsednik spodnji zbornici ter dobiva 50.000 gl. plače. Kandidatov je šest; liberalna vlada se je odločila za konservativca Ridleya, bivšega drž. pod-tajnika za notranje zadeve, proti vsem drugim je imela pomisleke. Dnevne novice. V L j u bij a n i, 21. marca. (Bismarkovanje brez konca in kraja.) Iz Maribora se nam poroča 20. t. m.: Omenjal sem Vam že v zadnjem sporočilu, da je odbor za Bismarkovo proslavljanje imel slovesno sejo. Danes dostavim, da se je mej drugim sklenilo preostanek nabranih darov porabiti polovico za nemški „Schulvereinu iu polovico za »Sfldmark". Po tem sklepu dobi vsa ta komedija še bolj odločen Slovence izzivajoč značaj. Zato pa hočejo Slovenci tudi reagirati proti temu, Uprav sedaj se vrše posvetovanja, kako naj bi Slovenci najprimernejše jasno in glasno kot zvesti avstrijski podaniki obsodili to veleizdajsko rovanje štajerskih čez državne meje škilečih liberalnih Nemcev. Najbrže, da bodo posamezne občine in potem tudi zastopniki slovenski skupno protestovali proti tem provokacijam. (Vojaške premembe.) Trije bataljoni s štabom 47. pešpolka baron Beck, čegar dopolnilni okraj je Maribor, bodejo premeščeni iz Gradca v Gorico. Lovska bataljona bodeta premeščena iz Gorice v Gradec in Bruck. (Komoditeta ali kaj ?) P e t n a j st m e s e c e v poslujejo že vsled reorganizacije mestnih uradov novoimenovani mestni uradniki, a do danes še niso dobili dekretov ; dve leti pa je že preteklo, kar so prosilci za razpisane magistratne službe vložili svoje prošnje s priloženimi dokumenti, a še danes čakajo na rešitev svojih prošenj in na vrnitev izvirnih dokumentov. Smelo trdimo, da v celi monarhiji ni mestne občine, ki bi toliko časa potrebovala za rešitev akta , s katerim bi se zadnji praktikant bavil komaj dobro uro. Ali bo res treba, da dotični prosilci sodniškim potom prisilijo mestni magistrat ljub- ljanski, da jim vrne že vendar enkrat izvirne dokumente. Pa se vendar dotični akt ni zgubil na magi stratu? Prvikrat bi se kaj tacega gotovo ne pripetilo I (Iz višnjegorske okolice) 20. sušca se nam piše: Sinoči se je prigodila grozna nesreča. Tukajšnji postajni načelnik, gospod Frauc Arher se je vračal po progi iz Žalne proti Višnjigori, kamor je bil šel z ženo obiskat prijatelja. Ravno od loškega viadukta dalje par sto stopinj pride mu naproti vlak, ki vozi ob 7 uri 40 miuut iz Višnjegore. Prišel je tako nesrečno pod vlak, da ga je na mestu grozno umoril. Glavo je imel tikoma nad očesi odtrgano, roko zlomljeno, možgani so ležali po tiru iu obleko mu je lokomotiva raztrgala. Danes so ga prepeljali v mrtvašnico. Po njem žaljuje v nedopovedljivi tugi mlada, 221etna vdova z nedoraslim, jednoletnim otročičem. Nenadna nesreča je tudi po vsej okolici vzbudila sočutje iu pomilovanje, kajti ranjki je bil povsod priljubljen kot blaga duša, sila postrežen in prijazen z ljudmi. Bil je nadarjen in blag značaj, popoiuoma zmožen svoje službe. Sveti mu večna luč ! Pred kratkim se je utrgal plaz v Izerku, višnjegorske fare in je podsul hlev ter usmrtil tri govedi in dve kozi. Škoda je precj izdatna, ker je posestuica Ivana Grum jako siromašna. Nekoliko poprej je pa na Vrhu, tudi višnjegorske fare podsul sneg vdovo Ano Pajek, ki je s^g raz strehe ogrebala, kateri ji je tilnik zlomil, da je bila takoj mrtva. Zapustila je 5 nepreskrbljenih otrok. (Kmetiška posojilnica na Vrhniki) je podelila tukajšnjemu Marijanišču dvajset goldinarjev. Za ta velikodušni dar izreka najiskrnejšo zahvalo dr. A. J are. (Kako se pri nas pota posipajo.) Mnogokrat smo že opazili, da se pri nas posebno spomladi pri posipanji potov brez glave postopa. Razmočena pota, na katerih se človek do členkov v blato pogrezuje, potresejo s«' s tako imenovanim dolomitnim peskom, ki pa^v resnici ni druzega kakor dolomitna sipa, tako da je v dveh urah še več blata na poti kakor ga je bilo poprej. Oglejte si le »Zvezdo" in L&ter-manov drevored, kakšno blato je treba gaziti vzlic potresanju s tisto dolomitno sipo. Z gramozom treba take pota posuti, z gramozom ne pa s sipo, ako se blato poprej ne odstrga. (Zdravje v Ljubljani) od 10. do 16. marca t. 1. Novorojenih bilo je 25. Umrlo jih je 21, med njimi za škarlatico 1, za vratico (davico) 1, za jetiko 4, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled starosti 3, za različnimi boleznimi 11; med njimi bilo je tujcev 4, iz zavodov 7. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli in sicer : za škarlatico 2, za grižo 1 in za vratico 2. (Bogatega skopuha) so nedavno pokopali v Genovi. Umrl je v največjem pomanjkanji. Zvesta po-strežnica, kateri je dolgoval že za več let plačo, je poklicala zdravnika. Bolni skopuh ni hotel sprejeti bolnišk« pomoči, da bi si prihranil troške in čez nekaj dnij je umrl*brez zdravuika in tečne hrane. V posteljni slamnici so našli po njegovi smrti za 750.000 fr. vrednostnih papirjev. (Izjava na smrtni postelji.) Iz Novega Yorka poročajo, da je obstal nek zamorec na smrtni postelji, da je umoril pet ljudij. Tri njegove žrtve so bile bogate žene. V Georgiji so obesili radi jednega umora nedolžnega, in radi druzega je zaprt nedolžui v državi Tennesse. V obleki tega zločinca so našli posušeno žensko roko z zlatim prstanom na prstu. Ta človeška roka je bila njegov amulet. (Žrtva volkov.) Južnoruski časopisi porečajo: Iz ruskega mesta Njezin prihajajo strahovita poročila o velikih volčjih čedah in njihovih žrtvah. Ceda volkov se je podila za sanmi nekega kmeta. Na saneh je sedel kmet z ženo in detetom. Ko je opazil kmet, da je nemogoča rešitev, pride mu na misel, da se bode mogoče rešil, če vrže dete volkovom. Žena se je ustavljala; a naposled je vrgel kmet ženo in otroka raz sani. Volkovi so pazili samo na sani. Tako so prezrli ženo in dete. Kmeta in konja so naposled dohiteli in raztrgali, žena je pa prišla srečno z detetom domov. (Pot od Majerjeve hiše do Tržaške ceste) je že celo zimo v tako škandaloznem stanju, da se kar nič ne čudimo, ako slišimo dan na dan zabavljanje na skrajno zanikernost mestnega magistrata. Snega se je ravno toliko odmetalo, da se je napravila malo bolj široka steza, celo zimo pa so štrlile voje in štremeljni posekanih kostanjev v sredo pota in štrle še danes. Glasno pa je posebno na sv. Jožefa dan hodeče občinstvo zabavljalo; kajti vsa snežnica teče čez pot iu moralo se je v pravem pomena besede od Majerja p* do Tržaške ceste blato gaziti. Tisti organ mestnega magistrata, ki že celo zimo h >di, kakor bi svoje korake štel, in je tak, kakor da bi študiral kvadraturo kroga, naj bi le tretjino tistega peska, katerega meče ljudem v oči, porabil za skrajno zanemarjena pota, pa bi zmirom po suhem hodili. Odstranjenje snega, katerega je po naj-važuejih trgih in ulicah še čez mero polno, prepustiti le solncu iu jugu, to vendar ne gre, in naj bi stalo še toliko. Vsaj take zime nimamo vsako leto; koliko je bilo že zim, ko smo imeli le malo snega iu je tedaj magistrat le malo izplačal za snaženje ulic. Narodno gospodarstvo. V tem oddelku objavili smo v ponedeljek dopis, ki ostro kritikuje poslovanje neke zavarovalnice pri izterjevanju zavarovalnih premij. Po zasebnih informacijah smo se pa prepričali, da je ta kritika neopravičena. Očividno je gospod dopisnik sodil na podlagi pomanjkljive informacije. Zadevna zavarovalnica namreč posluje tako-le: Se predno postane premija plačilna, dopošlje stranki poštni ček, opozarjajoč jo zajedno v priloženem pismu na zapadni dan, s prošnjo, da naj denar pravočasno vloži pri poštnem uradu. Po brezvspešnem preteku nekaterih tednov po zapadnem dnevu opominja zavarovalnica zavarovanca z dopisvico. To je tedaj že drugi opomin. Se le potem, če ta opomin (z dopisnico) ostane brezvspe-šen, opominja se stranka s tistim pismom, nad kojim se spodtika naš gospod dopisnik. To pismo ni nič druzega, nego navadno odvetniško opomno pismo, s tem razločkom, da je odpošlje zavaroval* niča sama, ter se s tem zeuoviti zadevno vprašanje. Tako poslujejo v obče skoro vse zavarovalnice. Iz tega se uvidi, da se zavarovalnici ne more prav ničesar očitati. Pristavilo se nam je še to-le! Pri obče znanih poštnih razmerah na deželi je zelo lahko mogoče, da kaka stranka tega ali onega poziva ne dobi, — tedaj tudi objektivno ni izključeno, da tista ženica, o kateri pripoveduje naš ponedeljski dopisnik, prvega ali druzega poziva dobila ni. Ce bi bila to glavnemu zastopu pismeno pojasnila in samo premijo poslala, je ne bi bil nihče terjal za opomne troške. To pa, da zavarovalnica izterjava premije, je pač naravno in samo po sebi umevno, ker se iz premij snuje zaklad, iz katerega se plačujejo škode t Društva. (»Slovansko pevsko društvo" t Trstu.) Podpisani odbor uljudno vabi na veliki koncert katerega priredi »Slovansko pevsko društvo" v nedeljo dne 24. t. m. v redutni dvorani gledališča »Politeana Rosselti" (uhod iz ulice Chiozza). Pri tem koncertu sodelujejo iz prijaznosti do društva gospice pevkinje in pri posebnih točkah gg.: Zde-nek Vrbka, Vladimir Odstrčil in V. S. ter vojaški orkester c. kr. pešp. št. 87. — Vspored: 1. # * * »Naprej", koračnica, godba. 2. Ivanovič: »Meteor", valček, godba. 3. Fr. S. Vilhar: »Slovenec in Hrvat", možki zbor. 4. Dr. A. Dvorak: »Kje dom je moj", ou\ertura, igrata četveroročno na glasovirju gg. Vrbka in Odstrčil. 5. A. Bartl: »Oj planine", mešani zbor. Tenor solo poje gosp. Josip pl. Masnec. 6. Blaschke: »Narodne pesme", potpouri, godba. 7. Grbič: »Pred slovesom", četverospev. 8. Novdček: »Na zdar naši vystavč", koračnica, godba. 9. Iv. pl. Zaje: »Zrinjski", brač-solo z spremljevanjem glasovirja izvajata gg. Suligoj in Vrbka. 10. A. Bartl: »Oblačku", možki zbor. 11. Pehel: a) »So-kolik", polka; b) »Podfipskil", godba. 12. Fr. Fdr-ster: »Ave Maria", mešani zbor z spremljevanjem orkestra. 13. Dr. A. Dvotak: „Slovi'wskyJtance", igra na glasovirju g. Zd. Vrbka. 14. Iv. pl. Zaje: »Zriusko-Frankopanka", zbor s spreml|evanjem orkestra. 15. Horny: »Istrijanka", četvorka, orkester. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Ustopnina je 40 nvč. za osebo. Podporni udje društva in člani njih družin so ustopnine prosti. — Cena sedežev je: v I. razredih 30 nvč., v II. razredih 20 nvč. in v III. razredih 10 nvč. — Ustopnice in sedeži prodajajo se v tiskarni Dolenc in v uradniji „De-lalskega podpornega društva". — Priporočajoč se za mnogobrojno udeležbo, se z velepoštovanjem beleži odbor »Slovanskega pevskega društva". (Narodna čitalnica vSkofjiLoki.) V nedelio dne 24. marca 1895. leta »Mlinar in njegova hči". Zaloigra v petih dejanjih. — Vstopnina: Udom 20 kr., neudom 40 kr. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. — K tej predstavi najuljudneje vabi odbor. (Bralno društvo v Sevnici.) Vabilo h koncertu, katerega priredi tamburaški klub »bral- nega društva" sevniškega dne 24. sušca 1895. 1. v dvorani g. A. Fabianija v Sevnici. Vsporei: 1.) Koračnica Zvonimira". — Ml. pl. FarkaŠ. 2.) rDanici". — Dr. Ipavec Bartl. 3.) .Milici", mazurka. — G' Brož. 4.) .Narodna koračnica". — Hartl. 5.) „Sto 6utiš". — Bartl. 6.) „Sabljenka". — Knitl-Bartl. 7.) hSlad .o spavai", (za I brač s spremj. vanjem zbora. — Mil. pl. Farksš. 8.) „Moje milje," ma zurka. — Mil. pl. Farkaž. Med posameznimi točkami svira se na gla®ovir in gosli. Začetek ob 8. uri zve čer. — Vstopnina za osebo 30 kr. — Ker je čisti dohodek revnim šolarjem namenjen, se n dplačila hvaležno prejmejo. — K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno edbor. Telegrami. Dunaj, 21. marca. Pravosodni minister prestavil je okrajnega sodišča pristava Ev-gena pl. Terbuhovic-a iz Ilirske Bistrice v Zatičino ter imenoval avskultanta Josipa Pellegrini-ja, okr. sodišča pristavom v Ilirski Bistrici. Dunaj, 21. marca. Pravosodni minister je na vprašaje poslanca Šamanek-a, glede zdravstvenih razmer v Pilznu zaprtih omla-dinistov izjavil, da se, kakor je zdravniška preiskava pokazala, vsi dobro počutijo, da so torej pritožbe poslančeve neopravičene. Ša-manek zahteva razpravo o ministrovem odgovoru zatrjujoč, da trditve ministrove niso resnične. Predsednik pravi, da poslanec ne sme razpravljati o stvari, predno razprava ni dovoljena. Nato so jeli razgrajati mlado-češki poslanci, za kar jih je predsednik več pograjal. Predlog Šamanekov je bil odklonjen. — Na to se je nadaljevala razprava o pre-osnovi davkov. Dunaj. 20. marca. Chropinska sladkorna tvornica je prosila okrožno sodišče v Ogerskem Gradišču, naj ji proglasi kon-kurz. Celovec, 20. marca. Danes je predsedoval ustanovnemu shodu deželne zveze za pospeševanje tujih izletnikov na Koroškem deželni predsednik baron Schmidt-Zabierow. Vrhovno vodstvo državnih železnic, deželni odbor, celovško in beljaško mesto, mnogo zastopov in društev je poslalo k shodu svoje zastopnike. Udov se je že 218 oglasilo. Nitra, 20. marca. (874 zvečer). Dozdaj se je oddalo za liberalca Latkoczyja 581 in za kandidata ljudske stranke grofa Jan. Zi-chyja 146 glasov. — Glasovanje se nadaljuje. Nitra, 21. marca. Po silnem vladnem pritisku izvoljen je bil državni tajnik Lat-koczy z 930 glasovi proti 274 glasom, katere je dobil mlajši grof Zichy kot kandidat katoliške ljudske stranke. Nitra, 21. marca. Liberalnemu sleparstvu se je posrečilo zmagati pri današnji volitvi. Predsednik komisije je trdil, da so se oglasili trije kandidati z imenom Zichy, kar seveda ni bilo res. Ugovor katoliških volilcev ni nič pomagal. S tem manevrom je komisija odgnala na stotine katoliških volilcev, ki nise natančno vedeli krstnih imen svojega \ kandidata. Tem potom je dosegla vlada slavno zmago. Rim, 20. marca. Le Capitale poroča to-le novico: Pravda Banke Romane se zopet prične, ker se otvori postopanje proti neznanim osebam zaradi podkupljenja. Nekaj porotnikov pri imenovani pravdi se je baje zaslišalo. Ob času pravde se je namreč govorilo, da se je porotnikom ponujal denar za osvobojenje ali obsojenje zatožencev. Rim, 20. marca. Računski sklep zaklada z dne 28. februvarija, ki se danes objavlja, kaže proti računskemu sklepu z dne 40. junija 1894. 1. te-le izpremembe; 1.) Zakladnih bonov je za 44 milijonov lir več v prometu; prvega poluletja je bil promet teh bonov mnogo manjši; da se je zvišal, so provzročile samo domače tirjatve. 2.) Za-kladni dolg se je zmanjšal za 106 milijonov lir. 3.) Skupni račun blagajničin in zaklad- nega kredita kaže zmanjšanje za 873000 lir ; skupni račun državnega dolga pa zmanjšanje za 98,600.000 lir. Skupni zakladni račun se jo zboljšal za 97,800,000 lir. Rim, 20. marca. Sveti oče so v svojem nagovoru v konzistoriju dne 18. t. m., ki ga pregledanega prinaša večerni „0sserva-tore Romano", poudarjali, da se nečastno stanje papeževe stoliee ne more imenovati boljše, vkljub temu, da ji je laška vlada zadostila pripoznavši laške škofe. Nadaljevati se morajo napori, da se zopet pridobi zakonita svoboda apostolske duhovske službe in pravice apostolske stoliee. Berolin, 20. marca. Kakor je izvedela „Nordd. Allgem. Ztg.", se potrjuje, da pojde dne 26. t. m. cesar v Friedrichsruhe obiskat kneza Bismarcka. — Ravno ta list poroča, da jo umrli knez Lippe-Detmoldski v svoji oporoki postavil regente, katerim je na čelu cesarjev svak princ Adolf Schaumburški, dokler se ne odstranijo nejasnosti glede pre-stolonasledstva. Berolin, 20. marca. Državni zbor je dovršil posvetovanje o kolonijalnem oddelku. Pariz, 20. marca. Predsednik Faure je danes dopoludne predsedoval najvišjemu vojnemu svetu. Seja je trajala od 9. ure do poludne. Tudi ministerski predsednik Ribot je bil navzoč. — Mejnarodni shod glede kazenskih [zavodov se je določil na 30. junija. Pariz. 20. marca. Zbornica nadaljuje podrobni razgovor o dohodkih. Mnogo pre-memb se je predlagalo, a večinoma so se odklonile. Razgovor hoče zbornica danes končati. Lens, 20. marca. Narodni shod rudo-kopov se je dopoludne pričel. Vsi francoski rudokopi so zastopani. Današnja seja je določila število glasov za posamezne rudnike. Madrid. 20. marca. Kriza še ni dovršena. Kraljica-regentinja se bo še posvetovala z več državniki. Maršal Martinez-Campos hoče, naj Sagasta preosnuje ministerstvo. Korfu, 21. marca. Došla je v Korfu avstrijska cesarica. Cadix. 20. marca. Pričeli so vzdigo-vati ladijo „Kraljica-regentinja". Morje je vrglo več stvarij na breg. London, 20. marca. Lord admiralstva je vsprejel vabilo cesarja Viljema k slavno-stim v Kielu. Nesreče. Dunaj, 20. marca. Iz Brna poročajo listi, da se je sinoči pri vhodu v češki narodni dom čul hud strel. Našli so žeblje, les in steklene črepinje na mestu; stene so okajene; ranjen ni nobeden. Poslopje je nepoškodovano. Policija zasleduje to stvar. Lino, 20. marca. V Rotteneggu pri Ottensheimu se je po noči vsul plaz. Gasilci so ga danes prekopali. Plaz je podrl jedno hišo; v nji so našli tri mrtve osebe. Kolin, 20. marca. V Keeckenu se je razstrelil dinamit. O ti razstrelbi v Keeckenu poročajo večerni listi te-le podrobnosti: Vpliv razstrelbe, ki se je dogodila sinoči moj 5. in 6. uro, je bil strahovit. Jedna zadeta ladija se je popolnoma razdrobila, druga se je vnela. V sosednih vaseh se je vsled silovitega zračnega pritiska podrlo več hiš. V vseh mestih in selili v daljnem okrožju se je razdrobilo mnogo oken. Po raznih krajih so mislili, da je potres. Število po razstrelbi nesrečno umorjenih se ceni od 12 do 25. New-York, 20. marca. Neki havanski list potrjuje, da se je potopila neka ameriška ladija pri Puerto-Padre. Iz Tanyse brzojav-Ijajo, da je „Infantinja Izabela" butila ob ladijo „Irene" in jo prodrla. .,Irene" so pripravili k obrežju. Listnica vredništva: Gg. J. B. v Z„ J. V. v K. in J. H. v M. Lepa hvala za poslano! Pride kmalu na vrsto. ITmrli no: 17 marca. Stanko Križ, krčmarjev sin, 101/, mescev. KriževniSki trg 2, Meningitis. — Dr. Martin Dolničar, zasebnik, 87 let. Dunajska cesta 16, ostarelost. — Franc Marinka, delavec, 63 let. Sv. Petra cesta 54 rak v želodcu. — Franc Markič, dninar, 22 let. Hrenove ulice 15, jetika. VrenieiiNbo »poročilo. a X a Čas Stanje Veter Vreme > o S S " a opazovanja zrokpnKtru t m m toplomera po Celzija 7. u. zjut 73U'2 "" 0-8 si. svzh. oblačno 20 2. u pop. 725 8 74 zm. ji»p 0 00 9. i. zvei 725 2 4 6 si. szap. del. jasno 8rednia temperatura 4-3 za 0'H° pod normalom. Sozor! 176 3 o epa ccco ^p om^acl H^aM^i/fa/ aa-o^Do^tij m dame: ja-cj/Uet, pefe^i/vi, capei> 'vn •pfa6Če/D, dalje t/udi xa epo-ipode, decUe i-vt otaofte je ipcpof/ujevia -Tet. jo -utji^clrio -pz/i/poto-cax>a -d o&i Cno od je man je. (^zicart 8c cSIZejao ^Ljn-tCjcma, SConone -u^ice 9. Pozor! Na vč«rajšnjo impertinentno osrednjega ravnateljstva zavarovalne družbe BUn;o catbolica" odgovarjam nastopno: Res, da ni.*em od 1. svečana 1892 v nobeni zvezi z navedenim društvom, a res je tudi, da nisem hotel od 1. svečana 1892 nadalje v zvezi 8 tem društvom ostati. Ponudilo mi je društvo od 1. svečana naprej novo službeno pogodbo, katere pa iz tehtnih vzrokov nisem vsprejel. Vest, da sem izstopi) iz omenjene sIužop, priobčili so vsi slovenski časopisi iu s pričeikom tekočega leta je tudi „Slo-venec" prinesel novico, da sem bil s 1. prosincem 1895 imenovan generalnim zastopnikom „Ph6nixau. Od tistega časa, kar sem izstopil iz službe „Unio catholica" nisem se in tudi nisem imel povoda, se komu kot zastopnik tega društva prtd&tavljati in ravno o internih stvareh zavoda sem molčal kakor kamen, dasiravno bi bil opravičen izjaviti proti zavodu trpke besede. „Pozor" tedaj ne more imeti druzega namena, kakor mene žaliti, in zaradi tega sem poskrbel, da posta-nim potom branim svojo čast. Toliko za danes! Če bi pa morebiti društvo hotelo nadaljevati svojo tako lepo pričeto bratsko polemiko, postregel bodem s takim muterijalom, kateri gotovo društvu ne bode v čast in tudi ne bode imelo lastnosti, vsled katere bi se zaupanje d i , Unio" povzdignilo. Ljubljana, 21. sušca 1895. J os. Prosenc, glavni zastopnik c. kr. privil. zavarovalne družbe „Avstrijski Fhonix". 189 1 Popolnoma izurjen, zanesljiv brivski pomočnik Išče službe. Natančneje pove upravništvo. 185 2—1 Nova rudeča mašna obleka je za nizko ceno gld. 37 na prodaj. — Kje? pove uprav-niStvo. 188 te t/mcU F.Wisian sedlai-, v Ljubljani, Rimska cesta 11, priporoča slavnemu občinstvu in zlasti prečastiti duhovščini svojo zalogo izdelanih ilc in na pol Mil voz in izdeluje vsa v njegovo stroko spadajoča dtda v najlepSem slogu in po nizki ceni. 114 6—5 Najbolje priporočena za preski bljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schatteras Wien, I. Bezlrk, tefansplatz Nr. 11, Parterre. Vabilo na XIV. redni občni zbor „Kmetske posojilnice ljubljanske okolice" v Ljubljani, 180 2—1 kateri bo bode vršil v nedeljo, dni 31. marca 1895, ob 10. uri dop. v zadružni pisarni na Marije Terezije cesti t. Dnevni red: 1. Nagovor ravnatelja. 2. Poročilo blagajnika. 3. Poročilo nadzorstvenega odbora in dati absolutorij za leto 1894. 4. Volitev ravnateljskega odbora in sicer: a) ravnatelja, b) blagajnika, c) kontrolorja in d) 2 namestnikov, f) Volitev 3 članov v nadzorstveni odbor. 5. Predlogi društvenikov. — K polnoštevilnej udeležbi vabi častite deležnike najuljudneje Ravnateljski odbor. Alitiva B ilanca. za leto 1894. Pasiva 1. Gotovina dne 81. dec. 18«4 . 2. Pri raznih zavodih naložen denar ........ 3. Posojila : a) na zemljišča gld. 183183 — b) na menjice „ 67864-— cj na zastavna pisma . . „ 24670-— | gld. kr. 1. Glavni rezervni zaklad . . 2. Posebni rezervni zaklad . . 3. Glavni deleži 100 i gl. 100-- 4. Opravilni deleži 161 agl. 5-—, 346 a gld. 1-—..... 5. Hranilne vloge..... 6. Kapitalizovane obresti . . . 7. Za leto 1895 naprej plačane obresti posojil..... 8. Dobiček....... gld. kr. 9916 19366 275717 213 4229 112 68 13 38 45 18662 4426 10000 1151 270070 11120 1394 2758 88 84 36 63 89 04 4. Inventar po odbitku 10% 5. Zaostale obresti posojil . . 6. Neporavnani prehodni zneski ------ 309584 64 309584 64 1 Izkaz izgube in dobička Debet za upravno leto 1894. Kredit Izplačane obresti hranil, vlog Kapitalizovane obresti hranilnih vlog...... Za 1.1895 predplačane obresti posojil........ Upravni troški..... V letu 1894 za leto 1893 plačane obresti posojil . . . Odpis od vrednosti inventarja Davek........ Dobiček....... _gid. 699 11120 1394 1392 h. 2530 36 23 68 274 19 2758 04 20193 57 1. Na novi račun prepisani ostanek iz dobička v 1. 1893 2. Prejete obresti posojil . . 3. Zaostale obresti posojil . . 4. Upravni dohodki . . . . 5. V letu 1893 za 1. 1894 sprejete obresti posojil. . . . 6. Zamudne obresti . . . . 7. Obresti denarja naloženega . _gld.___kr. 97 12310 4229 451 1397 227 1479 20193 57 1) e n a r n i promet od 1. Janavarlja do 31. decembra 1894 gld. 1,040.586*82. Prejemki Izdatki 1. Izplačani glavni deleži . . 2. Vplačani opravilni deleži . 3. Dvignene obresti glavnega rezervnega zaklada . . . 4. Dvigneue obresti posebnega rezervnega zaklada . . . 5. Vložene hranilne vloge . . 6. Vrnjena posojila .... 7. Prejete obresti posojil . . 8. Upravni dohodki .... 9. Iz raznih denarstvenih zavodov dvignene glavnice . 10. Dvignene obresti denarja naloženega...... 11. Prehodni zneski . . . . 12 Prejete zamudne obresti . 13. Gotovina pričetkom leta . 14. Za prodani inventar dobilo se je....... • gld. |kr. 200 89 371 229 £46836 87209 12310 451 167521 1479 112 227 8204 525251 41 Izplačani opravilni deleži . Izplačane hranilne vloge . Izplačane obresti hranilnih vlog........ Izplačana posojila . . . Upravni troški..... Naložilo se je pri denarnih zavodih ....... Izplačalo dividende glavnim deležnikom...... Davka se je izplačalo . . Za dobrodelne namene Nagrade ravnateljstvu . . Prehodni zneski .... Inventar ....... Gotovina koncem 1. 1894 . _fc _(kr. 87 220783 699 131912 1392 158630 588 274 125 550 198 94 9916 19 Za ravnateljski odbor: J. Knez, ravnatolj. dr. Jos. Stare, ruv. namestnik. Iv. Vrhovnik, odbornik. Vekoslav Jenko, kontrolor. Oton Bayr, denarni,'ar. Nadzorstvo »Kmetske posojilnice ljubljanske okolice« je pregledalo in primerjalo letne račune za 1. 1894. in Vam naznanja, da so pregledani letni računi in bilanca razpoloženi na spregled v zadružnej pisarni, kakor lo zahteva § 30., al. 4. društvenih pravil. Ljubljana, dne 20. marca 1895. Dr. Jos. Voinjak, načelnik. Ivan Rode. Vinko Ogorelec. ^ cRazlične rastline, Rorenine\ )jj| i « 4 luBje in semena fapup ^ p Zajamčeno pristne IGBff sveče iz čebelnega voska in zanesljivo pravo vino «» «1 s m. | a. ALOJZIJ BADER lastnik voščarne na par in veleposestnik v Gorici, Primorsko. BC Cenike pošilja brezplačno. "•U 170 12-3 M ^SHSHSHHSES^ 0 RJ d u di 5 *>«r« 6* a 3 G$ 5 3 O p 0> v •H -s mi v s: iS •H 5 s •N k k sasasasasa. Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V. I Sirup i: planinskih zelišč tudi Drsni, Mt in kašliev »k imenovan, prirejen iz planinskih zelišč in lahko razstop-ljivega vapnenega železa. Steklenica z navodilom o porabi 56 kr., 12 steklenic 5 gld. Dobiva se pri 565 21 Ubaldu pl. Triik6czy-ju, lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. Lekarna Trnk6ozy v Gradca. GR J. Pserhofer Zum goldenen Pri zlatem drž jabolku. lekarnar na Dunaju, I., Singerstrasse 15. Kri čistilne krogljice, poprej univerzalne krogljioe imenovane, so staroznano zdravilno sredstvo. — Že mnogo desetletij so te krogljice splošno razširjene, mnogi zdravniki jih zapisujejo, in malo je rodbin, v katerih ni male zaloge tega izvrstnega domačega zdravila. — Od teh krogljic velja: 1 škatljica s 15 krogljioaml 21 kr., 1 zavoj s 6 škatljloaml 1 gld. 5 kr., pri nefrankovanej pošiljatvi po povzetji 1 gld. 10 kr. — če se naprej pošlje denar, velja s poštnine prosto pošiljatvijo: 1 zavoj krogljic 1 gld 25 kr., 2 zavoja 2 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Manj nego jeden zavoj se ne more odposlati.) — Prosi se, da se zahtevajo izreono JSJT Pserhoferja kri čistilne krogljice in gleda na to, da ima vsaka škatljica na pokrovu na navodilu za rabo stoječi imenski pečat J. Pserhofer in sicer v atS" rudeči "JtJS barvi. Balzam za ozebljine J. Pserhoferja, 1 lonček 40 kr., s franko pošiljatvijo 65 kr. — Trpotčev sok proti kataru, hripavosti, krčevitemu kašlju itd., 1 stekl. 50 kr. — Ameriška maža za protln, 1 lonček 1 gld. 20 kr. — Prašek proti potenju n6g, škatljica 50 kr., s frankovaeo pošiljatvijo 75 kr. — Balzam za gušo, 1 flakon 40 kr., s franko pošiljatvijo 65 kr. — Zdravilna esenoa (Praške kapljice), proti sprijenemu želodcu, slabej prebavljivosti itd., 1 stekl. 22 kr. — Angleški čudežni balzam, 1 steklenica 50 kr. — Fijakarskl prašek, proti kašlju itd., 1 škatlja 35 kr., s frankovano pošiljatvijo 60 kr. — Tannoohinln-pomada J. Pserhoferja, nojboljše sredstvo za pospeševanje las, 1 škatljica 2 gld. Univerzalni obliž prof. Steudel-a, sredstvo primerno ranam, oteklinam itd, 1 lonček 50 kr., s frankovano pošiljatvijo 75 kr. — Unlversalna čistilna sol A. W. B u 1 r i c h - a , domače zdravilo proti posledicam slabega prebavljanja. 1 pak. 1 gld. 646 (12-12) Razen tukaj omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu- in inozemske farmacevtične specijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, na zahtevanje točno in po ceni preskrbe. Pošiljatve po pošti zvrše se najhitreje proti predpošiljatvi zneska, večje pa tudi proti povzetiu. — Če se denar naprej pošlje (najbolje po poštni nakaznici), je poštnina dosti nižja, nego pri pošiljatvah s povzetjem. 1) u n a j s k a borza. Dn6 21. maroa. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. 45 kr. Skupni državni dolg v srebru.....101 , 70 „ Avstrijska zlata renta 4 %......124 „ 55 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 „ 25 „ Ogerska zlata renta 4%.......124 „ 20 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 99 „ 10 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1084 „ — „ Kreditne delnice, 160 gld............408 „ 70 „ London vista ...........122 „ 90 „ NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 60 „ 121/,* 20 mark............12 „ 01 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ 73 „ Italijanski bankovci........46 „ 35 „ C. kr. cekini......................5 „ 76 „ Dne 20. maroa. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta ....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . n južne železnice 5% . „ „ dolenjskih železnic 4% 152 gld. 50 164 76 197 50 99 40 153 — 133 75 10S — 111 25 99 25 99 90 224 50 177 90 133 74 98 „ 50 Kreditne srečke, 100 gld........ 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld........ St. Gen<5is srečke, 40 gld....... Waldsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne žcleznice. 200 gld. sr. . . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........ 200 gld. — kr. 150 » — r 17 75 23 75 71 _ 72 75 63 60 24 _ 172 _ 3485 _ 562 _ 111 — 84 50 86 50 168 — 131 n 87 ' '____TMBMMiiMiminiiiiimiMMi^^ ifcf Nakup ln prodaja IS vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izzrebanju najmanjšega dobitki. K a 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „1K G K C U 18" Mfollzeile it. 10 Dunaj, lariahilferstraise 74 6. JUT Pojasnila TES v vseh gospodarskih in flnančnih'ttvar«h, 1 potem o kuranih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih 1 papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega 1 obrestovanja pri popolni varnosti 1 naloženih glavnic. "M 1 PRIPOROČILNA NAZNANILA domačih konservativnih obrtnikov in trgovcev, katera naj oenj. naši naročniki in čitatelji „Slo-blagovolijo uvaževati. venca' j « v" priporoma veliko svojo zalogo vsakovrstnega Hs H PGuPlC blaga za moške in ženslte obleke * * vzlasti domačega in brnskega sukna, razno volneno blago za ženska oblačila, rumburško platno, cefir, tkanino, vsakovrstno hlače- t • i i • • vino, vso podlogo in potrebščine za krojače, dalje svilnate, piketaste. platnene in bombažast« /K v ijJUDIjani, — jilsa^ne *.«-a-ule. = ^A .. . , . ■ Izborno, trpežno črno sukno za duhovniške obleke, talarje, haveloke itd. '»a s^ Opil«lol\t3 U I I v* O Ostanki najraznovrstnejšega blaga so v veliki izberi po zelo znižani ceni na razpolago. Filip Fajcliga mizar in založnik pohištva t Ljubljani Slonove ulice št. 50 "pozarja preč, duhov-učino in sl. občinstvo na izborno zalogo pohištva izdelanega natančno iz dobro osušenega, trpežnega, mehkega ali trdega lesa. Izvršuje tudi naročila na vsakovrstno hišno opravo po nizki ceni. Ilustrovani ceniki so na razpolago. jfe GABRIJEL OZELJ t $ tapetar v Ljubljani, Tržaška cesta št. 19 $ $$( se priporoča preč. duhovščini in sl. ob- ^ Š činstvu v izdelovanje vseh v njegovo stroko ® i, spadajočih predmetov, kakor: garnitur, -t o, divanov, žimnatih in modrocevna peresih m itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po m najnižji ceni — Ponudi se tudi v tapeci-j ranje in dekoriranje dvoran in sob, ka-m tere tudi špalira. Osobito se priporoča za M ^ delo na deželi. ^ - - _ f Josip Rebek preje Ahčin ▲ ključavničar i v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 T priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim ^ predstojuištvoin in p.n. občinstvu v vsako-+ vrstna stavbinska kltučarska dela L Izdeluje trpežno izdelana štedilna ognjišča, T ima v zalogi ključe iz aluminija. Posebej Y še se priporoča v izdelovanje cerkvenih A spominkov in nagrobnih ograj. Zaloga in T napeljevanje hišnih telegrafovintelefonov. ^ llclo trpežno in nutano.no, cene nizke. IVAN KRECAR lzdelovatelj cerkvenega orodja ln posode t Ljubljani, Poljanska cesta 8, pol. Alojzijevlšča priporoča se prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom 1 t najnatančnejše izdelovanje monštranc, ciborijev, kelihov, tabernakeljev, svečnikov, lestencev, križev itd. iz najboljše 1 kovine v poljubnem zlogu in po nizki ceni. J Fr. Breskvar pr. Šverljuga J ♦ knjigovez 7 Ljubljani J « Stolni trg 6 (poleg Katoliške Bukvarne) ♦ j se priporoča prečast. duhovščini in slav. £ « občinstvu v vezavo vsakovrstnih knjig. + ♦ Vsprejme tudi knjigovezna galanterijska ♦ J deia; vse po najnižji ceni. J M IGNAC ČAMERNIK, kamnosek M U v Ljubljani, Poljske ulice 49 U " priporoča preč. duhovščini zalogo razno- H |j vrstnih nagrobnih spomenikov, pre- |j Nvzema in izvršuje vsa cerkvena umetna in u stavbena kamnoseškadelaponajnižjiceni. « ♦c se se ac se se s#e ss. se se se se s" Največja in najcenejša tvorniea stolov in klopij za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd. Andreja Boucona v Ljubljani, Dunajska cesta 7, II. dvorišče nI Prane Pavšner krojač v Ljubljani nasproti gimnaziji S] se priporoča prečast. duhovščini v izde- | Ln lovaoje vsakovrstne ju duhovniške obleke "»a. nj in sl. občinstvu v naročila na izvrševanje | lij civilne obleke po poljubnem kroju zago- j [}j tavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno nj postrežbo in kar možno nizko ceno. G.'HSH5E5ESH5H5#H5ESH5H5HSH5!i5 Zajamčeno pristne čebelno-voščene i sveče, voščene zvitke in med priporoča j preč. duhovščini in sl. občinstvu OROSLAV DOLENEC svečar In lectar, trgovina z medom In voskom j v Ljubljani, Gledališčne ulice št. 10. I Dobiva se tudi m<5d v satovji, pitanec i in medenina prav po nizki ceni. Zaloga g in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, | medenega žganja, lastnega izdelka. Ku-1 puje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek f V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri SKS* Jakobu Zalazniku dobiva se vedno svež in ukusen kruh, lino namizno in sladščičarsko pecivo iz različne moke po nizki ceni. — Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago. — Priporoča se za naročila ob pri-micijah, svatovščinah, imendneh in raznih slovesnostih. | FR. TOM£€ pozlatar v Ljubljani, Streliške ulice št. 14 se priporoča preč. duhovščini in sl. občinstvu v izvršitev vseh pozlatarskih del in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, križevih potov, podob svetnikov itd. zagotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno. HENRIK ZADNIKAR lzdelovatelj cerkvene posode v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 17. ' priporoča preč. duhovščini vzgledno svojo zalogo cerkvene posode, svečnikov, lestenoev, svetilnio, kadilnic itd. v raznem zlogu izvršenih. ■ Vsprejema tudi naročila na nove predmete ter pro- ■ navija stare, obrabljene. l)elo pošteno iz zanesljive kovino po nizki ceni. FRANC VELKAVERH sedlar in jermenar v Ljubljani Sv. Petra cesta st. 34 I priporoča sl. občinstvu, prečast. duhovščini in osobito I kmetijskim gospodarjem svoje vzgledno izvršene sedlarske ln jermenarske proizvode in siccr: vsakovrstna sedla, konjsko opravo, | biče itd. itd. Vsprejoma tudi vsa naročila in poprave ter je izvrši po prav nizki ceni. f: Franjo Toman £ : podobar in pozlatar, Sv. Petra cesta 4, Ljubljana t se priporoča preč. duhovščini za izdelo-' vanje cerkvenih in sobnih del po nizki J 46 ceni in priznano natančni izvršitvi. V za- & J logi ima sv. razpela, okvire (Goldleisten), g J slike, cofe, krogljice za vrvi itd. ^ in suho satovje. BRATA EBERL, crkoslikarja tovarna oljnatih barv. firnežev in lakov v Ljubljani za frančiškansko cerkvijo. Mojstra pleskarja c. kr. državne in c. kr. priv. južne železnice priporočata se preč. duhovščini in sl. občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v ploščevinastih pušicah. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita in usnje. f Karol Hinterleehner ♦ t čevljarski mojster v Ljubljani t T Francovo nabrežje št. 23 ? priporoča preč. duhovščini in sl. občinstvu i t svojo mnogo let na istem mestu poslujočo T t čevljarsko obrtnijo zagotavljajoč T ♦ pošteno, trajno delo in delu primerno ceno. Y Anton Belec-a delalnica kleparskih, ključarskih in kovino-Specijalist tiskarskih del Specijalist v Št. Vidu nad Ljubljano za kritje zvonikov in raznih streh; za izdelovanje železnih vzidanih štedilnih ognjišč. Cerkvene svetilnice so na izbero v različnih velikostih in oblikah. UDrag. IVIatkovičjl brivec in vljasuljar v Ljubljani, Stolni trg štev. 11 se priporoča v najtančnejše izvrševanje vseh v brivsko in vljasuljarsko obrt = spadajočih del. Postrežba je uljudna in ]| vsestranski pozorna —..—'c=r ;="=;■ Friderik Paucr pek v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 50 I priporoča slavnem, občinstvu vsakovrsten, trikrat na dan svež kruh in razno pecivo. ■oooooo»oooooob 0 Lorenc Blaznik 0 A v Ljubljani, Stari trg št. 12 0 6 priporoča sl. občinstvu in prečastiti du- a hovščini svojo izborno V zaloga galanterijskega blaga — t v po najnižji ceni od 6 kr. ln višje. v Q Zaloga in prodaja smodek in raznega tobaka. D BOOOOOO»OOOOOOH JERNEJ ČERMELJ trgovina z južnim sadjem in zelenjadjo v Ljubljani, Semenišče (za vodo) priporoča pree. duhovščini in sl. občinstvu svojo bogato zalogo vsega v gospodinjstvo spadajočega blaga 3 r- po na^nižji^ceni sva leliiiBi l^lii^o)!! ~3h|| „pri angelu" v Ljubljani, Dunajska cesta siajlsoljžih, © & i a x», a xx i, © v. 4 ^jfkN ©ežnike J in solnčiiike v največji izberi priporoča L. MIKUSCH, Ljubljana, Mestni trg 15. Alojzij Erjavec pr. Zor čevljar — Ljubljana, čeljarske ulice 3 se priporoča prečastiti duhovščini iu sl. občinstvu v naročevanje raznovrstnega obutala katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in cen6. | SPsaja,© Bo»6a3r t | pleskarski mojster, v Ljubljani, Rimska cesta 9f * se priporoča preč. duhovščini in sl ob- f | činstvu v mestu in na deželi v vsa v ple- ^ fskarsko obrt spadajoča dela, osobito pri * novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo » f; inceno.Prenavljatudiobrabljenepredmete. $ IVAN ŠTRUKELJ slikar v Ljubljani - na Dunajski cesti štev. 7 - se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v vsa slikarska dela. Bodisi dekorativna, cerkvena ali fina sobna slikarska naročila izvršuje naj-natančneje. Na razpolago so krasni kolo-rirani vzorci od najpriprostejšega do najfinejšega. Osobito razna cerkvena dela izvršil je vže večkrat v popolno zadovolj-nost naročnikov. Cene dokaj nizke. A Mej dobrimi stvarmi najboljša vfc !lC ie kemično čisti zdravllstveni ' J. Klauerja v Ljubljani ,pri voglu* pr.Škofijo Ta speoljallteta prve vrste glede dobrote in vplivanja na prebavne o r t; a n e se dobiva pri izdelovatelju in v vseh boljših špecerijah in v kavarnah. 8.Aleksander Giitzl podobar in pozlatar v Ljubljani1 Glediške ulice št. 8 ^ opozarja preč. duhovščino in sl. občinstvo . na svojo izborno urejeno podobarsko in I pozlatarsko delavnico v kateri izvršuje vsa | dela natančno incenO. Obrisi na razpolago. Izdajatelj : Dr. Ivan Janežič. Odgovorni vrednik: Andrej Kalan. Tisk „Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.