PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do-1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 144 (13.082)
Trst, četrtek, 7. julija 1988
Ob vse večji diplomatski
in politični zagati Reaganove administracije
O sestrelitvi iranskega potniškega letala bodo razpravljali v varnostnem svetu OZN
Pentagon zabredel v protislovja s svojimi izgovori o »samoobrambi<<
Tudi v ZDA zahtevajo, naj se Reagan opraviči, Iranu pa naj izplačajo odškodnino
UROŠ LIPUŠČEK
NEW YORK - Iranski veleposlanik v OZN Mohamed Džafaar Mahalati je od Seneralnega sekretarja Pereza De Cuel-^rja zahteval in za prihodnji torek do-Segel sklicanje varnostnega sveta, na katerem bo Iran zahteval, naj ZDA takoj uniaknejo vse svoje vojne ladje iz Perujskega zaliva.
Mahalati je znova poudaril, »da so teneriške sile v Perzijskem zalivu po tenenju iranske vlade namenoma sestrelite iranski airbus, v katerem je bilo 290 Potnikov in članov posadke.« Zavrnil je tedi trditve uradnega Washingtona, da j6 bilo letalo sestreljeno v samoobrambi, te vprašal, ali se je pred potniškimi letali potrebno braniti. Iranska stran prav teko ne sprejema trditev Pentagona, da te iranski airbus pošiljal civilne in vojaške signale, zaradi česar na ameriški križarki Vincermes niso mogli ugotoviti Prave identitete letala. Po njegovem tenenju poskuša Pentagon na ta način samo zakriti prave vzroke, zaradi kate-dh so sestrelili letalo.
Uradni predstavniki Pentagona so pri-šli na dan s trditvmi, da je naprava na kanskem airbusu, ki je namenjena za Identifikacijo letala (v strokovnem jezi-
ku ji pravijo transponder), pošiljala civilne in vojaške signale, kar naj bi posadki ameriške križarke onemogočilo pravilno identifikacijo letala. Vojaški strokovnjaki ne izključujejo možnosti, da so naprave na ameriški križarki prestregle signale nekega bolj oddaljenega iranskega vojaškega letala in ga pomotoma pripisale airbusu. Sicer so v Pentagonu v zadnjih dneh že nekajkrat spremenili nekatere bistvene podatke o poletu iranskega letala.
Predsednik odbora za oborožene sile
v predstavniškem domu, kongresnik Les Aspin, je na primer opozoril na protislovje med prvo izjavo Pentagona, da je iransko potniško letalo letelo znotraj civilnega koridorja, in včerajšnjo verzijo, da je letelo približno 4 do 5 milj zahodno od koridorja. Prav tako ni jasno, ali se je iransko letalo zadnjo minuto poleta res začelo spuščati, kot je trdilo osebje radarja na fregati John H. Sides, ki je spremljala križarko Vincermes. Domnevno spuščanje iranskega letala je bilo zadnji in obenem najmočnejši argument, da se bližajoče iransko letalo pripravlja na napad. Kot trdijo nekateri strokovnjaki, je iransko letalo v trenutku, ko so
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Danes glasovanje o ustavnosti financiranja misije v Zalivu
RIM -... Italijanski obrambni minis-
ter Valerio Zanone je mnenja, da se varnostni položaj v Perzijskem zalivu ni spremenil, kar po njegovem mnenju opravičuje nadaljnjo prisotnost italijanskih vojnih ladij na tem področju. Z drugimi besedami to pomeni, da se o morebitni vrnitvi ladij v domovino sploh ne govori, obrambni minister pa je dopustil možnost, da se razpravlja o eventualni vrnitvi dela mornariških enot, ki trenutno skrbijo za varno plovbo italijanskih trgovskih ladij.
O italijanski vojni prisotnosti v Zalivu pa bo danes govor tudi v poslanski zbornici, ki bo glasovala o ustavnosti vladnega odloka o financiranju vojne misije v Zalivu za naslednjih šest mesecev. Z drugimi besedami'to pomeni, da bo poslanska zbornica danes odločila, če se bo še naprej financiralo italijansko vojno ladjevje v Zalivu ali pa
bo treba počasi začeti razmišljati o postopnem umiku. Glasovanje v poslanski zbornici bo tajno, o vladnem odloku pa je včeraj pozitivno mnenje že izrekla parlamentarna ustavna komisija.
Bolj ali manj znana stališča strank obetajo, da bo v zbornici danes precej vroča atmosfera. Ta stališča so po sestrelitvi iranskega potniškega letala nad Hormuškim prelivom še posebej močno deljena. V vladni večini se tako KD in PSI zavzemata za ponoven premislek o primernosti nadaljnje italijanske prisotnosti v Zalivu. S tem v zvezi je tudi značilna izjava demokr-ščanskega podpredsednika obrambne komisije Caccie, ki se zavzema za vrnitev vojnih ladij v domovino.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
»Zlati zapori«: o škandalu bo razpravljal parlament
RIM — Škandal v zvezi z gradnjami dragih jetnišnic bo, kot kaže, kmalu razrešen. Parlamentarna preiskovalna komisija je včeraj sklenila, da bo do 20. julija izročila predsedniku poslanske zbornice vsa poročila, ki jih je zbrala v času preiskovanja, in dokumente, ki so jih zbrali milanski sodniki. Predsednika poslanskega zbornice in senata bosta nato odločala o načinu in datumu razprave v zbornici. Po pravilih bi moralo priti do razprave v roku desetih dni.
Odločitev, da bi dokumente predstavili pristojnim oblastemše pred koncem meseca, je preiskovalna komisija sprejela skoraj soglasno. Datum so predlagali socialisti Ando, Buffone in Zanella, proti pa sta glasovala le misovec Tassi in demopro-letarec Pollice. Predsednik preiskovalne komisije Sterpa je izrazil veliko zadovoljstvo nad dejstvom, da bodo parlament, politične sile in javnost končno lahko seznanjeni s škandalom, ki je vzbudil nemalo zaprepadenosti.
Parlamentarna preiskovalna komisija ni pristojna za to, da bi izrekla kakršno koli obsodbo, zato njen predsednik polaga veliko zaupanje v nadaljnje odločitve parlamenta.
Zaradi neprestanih stavk in slabe organizacije
Kaos v letalskih prevozih Odgovorni iščejo zdravilo
V Harareju konferenca neuvrščenega gibanja
Države v razvoju pesti zadolženost
RIM Potovanje z letalom na državnih progah že od teaja dalje predstavlja pravo avanturo. Stavke, zamude in ^popisna gneča na največjih italijanskih letališčih so ta v bistvu najhitrejši način prevoza spremenile v pravo moro te potnike. Z nastopom počitniškega obdobja pa se položaj v letalskih prevozih še slabša.
Da bi na kek način le rešili izredno težaven položaj, je včeraj minister za prevoze Giorgio Santuz sklical najvidnejše predstavnike družb Alitalia in Alisarda, Generalne direkcije civilnega letalstva Civilavia, Avtonomne ustanove te kontrolo poletov Anav in vojaškega letalstva. Ob koncu Ječanja je minister Santuz zbranim novinarjem izjavil, da Predstavlja trenutno edino rešitev za zapleteni položaj na letališčih čim hitrejša ustanovitev posebnega skupnega v°dstvenega organa, ki bi v celoti skrbel za upravljanje in v°denje letalskega prometa in vseh ostalih dejavnosti, ki so * tem povezane. Toda Santuz je tudi opozoril, da je za kaj takega potrebno sprejeti ustrezen zakon in da je naloga vtede, da čim prej stori vse potrebne korake.
.. Minister za prevoze je nato spregovoril še o ukrepih, ki lih je po njegovem mnenju potrebno sprejeti v prihodnjem °bdobju, da bi tako dokončno rešili problematiko letalskih Prevozov. Najprej bi bilo tako treba poskrbeti za boljšo koordinacijo med evropskimi letališči, saj podobne težave tarejo tudi londonsko in pariško letališče. Zato se bo Italija tudi posvetovala s komisarjem ES za prevoze Davisom glede skupnih pobud. Naslednji korak naj bi bilo tudi enotno urejanje sindikalnih vprašanj, ki zadevajo podpis delovnih
pogodb. Sedaj se vsaka kategorija dogovarja posebej in v različnem obdobju, kar samo povečuje nevšečnosti pri poletih. Ob koncu se je Santuz tudi zavzel za določene spremembe, ki zadevajo predvsem polete s privatnimi letali.
Prav majhna privatna letala so bila navedena med glavnimi vzroki za velike zamude v letalskih prevozih. Doslej je na področju privatnih poletov vladal pravi kaos in majhna letala so v bistvu vzletala in pristajala tam, kjer se jim je zljubilo. Odslej bodo morala ta letala imeti točno določen načrt poletov in le na podlagi tega jim bo dovoljeno vzleteti ali pristati na posameznem letališču.
Ob vsem tem neredu na vseh letališčih pa na Fiumicinu stavkajo carinski uslužbenci, ki ne opravljajo nadurnega dela. To zamude le še povečuje. Edina dobra vest v teh dneh je ta, da je avtonomni sindikat pilotov Appl preklical stavko, ki bi morala trajati od danes pa do 11. julija, stavko kontrolorjev poletov, ki bi morala biti 10. julija, pa je preklical tudi sindikat CISL.
Vročina nas bo pestila še do konca tega tedna
NA 2. STRANI
HARARE — Neuvrščene in druge države v razvoju so industrijsko razvitim državam ponudile konstruktivni dialog med Severom in Jugom o vseh ključnih gospodarskih problemih, ki jih je treba razrešiti, če naj upamo na nadaljnji razvoj človeštva, mir in varnost v svetu.
Zimbabvejski predsednik Robert Mugabe, ki je predsedujoči gibanja neuvrščenih, je odprl dvodnevni ministrski sestanek, na katerem naf bi določili nujno potrebno strategijo za oživitev dialoga med Severom in Jugom. Mugabe je opozoril, da Jug trenutno teži 1200 milijard dolgov, ki so posledica neenakopravnih in nepravičnih gospodarskih odnosov v svetu.
Istočasno je opozoril, da so zanimiva znamenja prišla s srečanja sedmerice v Torontu, ki »nam dajejo določeno upanje, četudi še tako majhno, da sedem industrijsko najrazvitejših držav občuti več razumevanja in naklonjenosti do zadolženega Juga.« Mugabe je tudi posebej poudaril stališče neuvrščenih in drugih držav v razvo-
ju, da bi bila mednarodna konferenca o finančnih in denarnih problemih pravi forum za reševanje takih problemov
Predsednik komisije Jug-Jug bivši tanzanijski predsednik Julius Nyere-re, je poudaril potrebo po čimprejšnjem začetku učinkovitega delovanja »foruma dolžnic« Juga, ki so ga predlagali marca letos na sestanku komisije v Kuala Lumpurju.
Jugoslovanski zunanji minister Bu-dimir Lončar pa je še posebej podčrtal, da bi morali veliko pozornosti posvetiti ustvarjanju pogojev, ki bi pripomogli k obnovitvi dialoga Sever-Jug. Po njegovem mnenju mora Jug pokazati prožnost, praktičnost in stvarnost v akciji oživitve tega dialoga. Globoke in nagle spremembe na svetovnem, političnem in gospodarskem prizorišču nudijo nove možnosti, ki jih ne bi smeli zamuditi.
Lončar je govoril tudi o dolgoročnih ciljih in dejal, da bi praktična in realistična stališča Juga morala naleteti na pozitiven odziv Severa, (dd)
Potem ko so Armenci v znak protesta zasedli letališče
Vojska razgnala demonstrante v Erevanu
MOSKVA — Od februarja, ko so se začeli Prvi spori med Armenci in Azerbajdžanci, se Položaj' sploh ni umiril. Tudi zadnje vesti, ki So z zamudo prišle v širšo javnost, pričajo, da Se demonstracije vrstijo, napetost pa vse bolj
harašča.
Sovjetski tisk je začel nekoliko bolj izčrpno Poročati o dogajanju v Erevanu. Tu so Ar-teenci v torek zjutraj zasedli letališče v znak Protesta, ker se letalsko osebje ni pridružilo sPlošni stavki. Pred tem so imeli Armenci Protestno zborovanje na glavnem mestnem trgu, prav od tod pa naj bi prišel predlog o zasedbi pristajalnih stez in letališkega glavnega poslopja. Agencijske vesti poročajo, da se je na letališče podalo kakih 400 oseb, sledilo pa naj bi jim še drugih 1.500, ki so zaprli letalske steze. Prišlo je tudi do spopadov z vojsko, pri čemer naj bi bilo ranjenih okrog 40 demonstrantov. Tiskovne agencije poročajo tudi o smrtni žrtvi, vendar je to vest de-
mantiral uradni glasnik notranjega ministrstva Vadim Perfilev. Pojasnil je, da je bila neka oseba res ubita, vendar ne v Erevanu, temveč v Masisu in v okoliščinah, ki nimajo z demonstracijami na letališču nobene zveze. Moskovska Pravda je o splošni stavki v Erevanu poročala šele včeraj. Pravi, da Armenci postavljajo ultimate zaradi priključitve Gorskega Karabaha Azerbajdžanu, tudi pozivi k splošni stavki pa imajo velik odmev v številnih podjetjih. Armenski demonstranti zahtevajo tudi, da vrhovno sodišče SZ prevzame v svoje roke sojenje tistim Azerbajdžancem, ki so v mestu Sumgaitu 28. februarja morili Armence. O procesih, ki so že v teku, ni namreč nobene uradne vesti, Armenci pa niso zadovoljni z objavo prvih razsodb, zato so v Erevanu hudo prizadeti zaradi poskusov, da bi sovjetski javnosti predstavljali Armence kot tiste, ki napihujejo narodno nestrpnost. O krvavih šovinističnih obračunih nad Armenci v
azerbajdžanskem mestu Sumgaitu pa tisk vztrajno molči.
Uradni glasnik sovjetskega notranjega ministrstva je v svoji izjavi podrobno opisal način, kako so Armenci zasedli letališče, uničevali prtljago potnikov, celo materam z otroki pa naj bi prepovedali, da se vkrcajo na letala. Vojska je najprej skušala demonstrante umiriti, ker jim ni prišla do živega, pa je ostreje nastopila. Demonstrante je razgnala v dobri uri, neredi pa so se nato nadaljevali v neposredni bližini letališča.. Poudaril pa je, da ni šlo za pravi napad, temveč za "odstranitev" demonstrantov, ki so onemogočali letalski promet. Vesti, ki jih je včeraj objavila Pravda, pa niso podpisane, temveč imajo dokaj nenavadno oznako "lastna informacija". Časopis namreč nima stalnega dopisnika od aprila, ko je le-ta odstopil, ker naj bi mu v Moskvi potvarjali poročila iz Armenije.
Košarka: kvalifikacije za Seul
Italija v težavah s Francijo Jugoslavija zapravila zmago
□ □ □
Nogomet: v odločilni tekmi za L B ligo
Poraz Kopra proti Bački VLB ligi bo igrala Olimpija
□ □ □
Kolesarstvo: na dirki po Franciji
Spet zaključek v sprintu Van Vliet ohranil vodstvo
O sestrelitvi
NADALJEVANJE S 1. STRANI
z ameriške križarke proti njemu izstrelili dve raketi, dobilo dovoljenje, da se dvigne na večjo višino in je zato malo spremenilo smer poleta.
Dodatno vprašanje, ki ga postavljajo nekateri tukajšnji strokovnjaki, je, zakaj osebje ameriških vojnih ladij ni spremljalo pogovorov med kontrolo poleta v Bandar Abasu, Dubaju in posadko airbusa. Takšne operacije ameriške sile v Perzijskem zalivu izvajajo rutinsko, saj jim omogočajo takojšnjo identifikacijo potniških letal. Zakaj tega niso storili tudi v tem primeru, bo odkrila preiskava, ki jo na kraju samem vodi viceadmiral Wil-liam Fogarty.
Predstavniki Bele hiše so predsinoč-njim sporočili, da je predsednik Reagan poslal v nedeljo zvečer (preko švicarskega veleposlaništva v Teheranu, ki zastopa ameriške interese v Iranu) iranski vladi sporočilo, v katerem je izrazil »globoko obžalovanje« zaradi izgube številnih človeških življenj. V tem sporočilu je Reagan zagotovil iranski vladi, da ameriške sile niso namenoma sestrelile iranskega potniškega letala, vendar pa se za to dejanje ni opravičil.
Predsednik predstavniškega doma ameriškega kongresa Jim Wright, ki je na obisku v Veliki Britaniji, je Reagana pozval, naj se iranski vladi opraviči za sestrelitev potniškega letala, in poudaril, da je kongres pripravljen odobriti odškodnino za svojce žrtev te nesreče. Uradna predstavnica State departmenta pa je izjavila, »da je o tem še prezgodaj razpravljati in da bodo sklep o tem sprejeli, ko bodo znani rezultati uradne preiskave«. Vse pa kaže, da je administracija baje že pripravljena plačati odškodnino, trmasto pa zavrača možnost, da bi se opravičili.
Ameriški državni sekretar Shultz je pred odhodom na turnejo po azijskih državah izjavil, »da so Iranci nedavno preko neke tretje državne (Švice, op. pisca) poslali Washingtonu sporočilo, da so pripravljeni začeti neposreden dialog z ZDA«. Usoda tega dialoga je po zadnjih dogodkih negotova. Shultz se je ponovno zavzel za to, da bi varnostni svet uvedel prepoved izvoza orožja v Iran.
Zadnji tragični dogodki v Zalivu so spodbili tudi novo razpravo o ciljih ameriške politike na tem področju. Bivši sekretar ameriške vojne mornarice James Webb je včeraj izjavil, »da Reaganova administracija nima jasnih ciljev na tem področju, predvsem pa nima načrta za umik večjega dela vojnega ladjevja iz Perzijskega zaliva«. Po njegovem mnenju bi morale ZDA aprila letos, ko je varnostni svet razpravljal o uvedbi embarga na izvoz orožja Iranu, z umikom dela svojega ladjevja iz Perzijskega zaliva Iranu pokazati dobro voljo oziroma pripravljenost za dialog.
Po mnenju enega izmed demokratskih predsedniških kandidatov, črnskega voditelja Jesseja Jacksona, »ni nobenih upravičenih razlogov za to, da bi bila ameriška mornarica sama v Perzijskem zalivu«. Po njegovem mnenju bi morale biti ameriške enote v sestavu mirovne flote, ki bi plula pod zastavo OZN, glavni cilj te akcije pa bi morala biti prekinitev iransko-iraške vojne.
Čeprav je omenjeno mnenje za povprečni politični okus v ZDA preveč radikalno, je zadnji tragični dogodek v Perzijskem zalivu v bistvu že sprožil raz-prvo o redefiniranju ameriške politike in njenih ciljev na področju Perzijskega zaliva. Vsem - tudi administraciji, ki kar naprej ponavlja, da se ameriška politika na tem področju ne bo spremenila - je namreč jasno, da ameriško brodovje ne more v nedogled ostati v Zalivu v tako velikem številu kot sedaj, če noče tvegati novih hudih zaostritev, pa tudi novih žrtev na vseh straneh.
• Danes glasovanje
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Povsem drugačnega mnenja so socialni demokrati in republikanci, kjer Carla za PSDI in Dutto za PRI zagovarjata prisotnost italijanskih vojnih ladij v Zalivu kot jamstvo za varno plovbo trgovskih ladij. Odločno za takojšen umik iz Perzijskega zaliva pa so komunisti, radikalci, zeleni in demoproletarci.
Zaradi teh nasprotnih stališč je nehvaležno napovedovati izid današnjega glasovanja. Napovedi so še težje zaradi velike verjetnosti pojava prostih strelcev. Pri tem velja spomniti, da je podoben odlok bil zavrnjen 19. novembra lani in vlada je morala vložiti nov zakonski odlok.
Zanimivo pa je, da so tokrat po vsej verjetnosti prosti strelci za velik del vladne večine Celo zaželeni, kar velja tudi za ministrskega predsednika De Mito in še posebej za zunanjega ministra Andreottija.,
O italijanski prisotnosti v Zalivu bo tekla beseda tudi na jutrišnjem zasedanju ministrskega sveta, ki ga je sklical De Mita. Ministrski predsednik ne skriva zaskrbljenosti zaradi zadnjih dogodkov v Perzijskem zalivu, včeraj pa se je o tem pogovarjal tudi s tajnikom PLI Altissi-mom.
Glede političnega položaja na domačem prizorišču velja omeniti včerajšnje zasedanje vodstva KPI, ki bo na naslednjem centralnem komiteju določilo glavne smernice za kongres partije. CK KPI bo 19. in 20. julija, medtem ko naj bi do kongresa prišlo najkasneje do konca aprila prihodnjega leta, precej možnosti pa je, da bo kongres KPI že januarja ali najkasneje februarja. G. R.
Te dni so temperature krepko nad sezonskim povprečjem
Vročina bo nekoliko pojenjala ob koncu tedna Zdravniki svarijo pred vsakim pretiravanjem
RIM Val tropske vročine, ki kar noče pojenjati, povzroča ljudem iz dneva v dan večje težave. Poleg že "ustaljenega pravila", da v takih okoliščinah začne primanjkovati pitne vode zlasti na jugu, poleg požarov, ki tokrat pestijo zlasti Sicilijo, agencijske vesti stalno poročajo o divjanju dnevnih in nočnih temperatur. Na jugu Italije so dnevne temperature za 7 do 9 stopinj nad sezonskim povprečjem, nočne pa za 3 do 8 stopinj nad povprečjem. Čeprav nam ne bo v uteho, pa lahko zabeležimo, da v "teh dneh pasje vročine" se še zdaleč nismo približali zgodovinskim temperaturnim vrednostim. Statistike pravijo, da se je v zadnjih tridesetih letih podobno stanje ponovilo kar 18-krat. Na Siciliji je bilo, na primer, že v drugi polovici junija leta 1982 od 44 do 47 stopinj Celzija.
Daljnoročne vremenske napovedi niso zanesljive, zato postajajo vremenoslovci dokaj previdni. V glavnem so si edini, da bi se moral vročinski val umiriti šele v soboto, čeprav znatnejših ohladitev ne bo. Kaže namreč, da se bodo prihodnji teden temperature vrnile k sezonskim povprečjem, do takrat pa obstaja možnost krajevnih neviht in občasnih pooblačitev predvsem na alpskem in predalpskem območju. Skratka, poletje je po prvih krmežljavih sončnih dnevih vendarle pokazalo svojo moč.
ska
kord so včeraj dosegli v Gevgeliji s 43 stopinja-mi, sicer pa se ves jugoslovanski jug spogleduje z živim srebrom, ki krepko presega mejo 40 stopinj. Se vedno obstaja nevarnost požarov, kmetje pa trepetajo pred sušo, ki je ponekod že krepko pokazala zobe. Nič boljše ni v ostalih evropskih mestih, kjer ljudje iščejo osvežitve v mestnih vodometih in parkih, seveda v pričakovanju dopustov, ki vabijo na morje in v planine. Kaže namreč, da dopustniško razpoloženje omogoča večjo vzdržljivost tudi v najhujši vročini.
Verjetno ne bodo odveč nasveti, ki jih službe za hitro pomoč stalno ponavljajo. Zdravniki svetujejo, naj se izogibamo alkoholnih in premrzlih gaziranih pijač, velikim temperaturnim spremembam in pretirani klimatizaciji delovnih prostorov. Odreči se moramo daljšemu sončenju, zlasti astmatiki, srčni bolniki in ostareli, pa naj se podajo na ulice samo v skrajnem primeru ali pa v hladnejših urah; vozniki naj potujejo ponoči, drugače pa naj se vsaj vsakih 100 kilometrov ustavijo in se osvežijo. Kar se hrane tiče, pa zdravniki priporočajo veliko sveže zelenjave in sadja, kuhane hrane pa raje ne pogrevajmo. Pravijo tudi, da bomo vročino lažje prenašali, če le ne bomo po nepotrebnem živčni in nestrpni.
Na sliki (telefoto AP): priložnostna ohladitev v fontani sredi Aten.
O hudi vročini poroča te dni tudi jugoslovan-, tiskovna agencija Tanjug. Temperaturni re-!
Skoraj 5000 delavcev kombinata Borovo protestiralo pred skupščino v Beogradu
BEOGRAD — Okoli 1500 delavcev delovne organizacije Borovo je včeraj nekaj pred 15. uro zapustilo prostore skupščine Jugoslavije, v katere so vstopili, potem ko so šest ur čakali na funkcionarje. Na skupščinske stopnice, kjer se jim je medtem pridružilo še tri tisoč njihovih sodelavcev (nosili so partijske in državne zastave, spremljala pa jih je milica), so se vrnili, ko jim je Dušan Popovski, predsednik skupščine SFRJ, obljubil, da se bo pogovoril z njimi.
Menijo, da je bilo včeraj popoldne na vročem soncu pred zvezno skupščino več kot pet tisoč delavcev Borova. Pogovor predstavnikov sindikatov, skupščine SFRJ, ZIS in hrvaškega sabora z okoli 1700 delavci Borova ni rodil sadov. V večerni razpravi, med katero je bilo slišati tudi več ostrih in žolčnih besed, so se delavci napotili pred skupščinsko poslopje, ker niso bili zadovoljni z odgovori.
Delavci Borova zahtevajo povečanje osebnih dohodkov za 100%, da bi dosegli vsaj minimalno republiško poprečje. Kot so poudarjali, želijo delati, ker znajo in hočejo delati, vendar jim je za to potreben repromaterial. Prav tako zahtevajo zmanjšanje režije v kombinatu in v vsej državi za 30%, še posebej pa so nezadovoljni s stanjem v svoji delovni organizaciji in občini. Delavci so trdno odločeni, da Beograda ne bodo zapustili, dokler ne bodo dobili trdnih zagotovil, da bodo uresničili njihove zahteve.
Njihov sogovornik, član predsedstva sindikatov Hrabar, je dejal, da v federaciji, na Hrvaškem in v njihovi občini skupaj iščejo rešitev za izhod iz njihovega težavnega položaja. Kot je poudaril, smo za vse, kar se dogaja, odgovorni »tako mi kot vi«. Vprašanje delitve po delu je treba razrešiti v kolektivu. V najkrajšem možnem času naj bi v Borovo prispela strokovna skupina federacije, ki naj bi pomagala pri razreševanju težavnega položaja, je poudaril Hrabar in nadaljeval, da bodo lahko le s proizvodnjo povečali osebne dohodke za sto odstotkov. Po teh besedah Zvonimirja Hrabarja se je v veliki dvorani Doma sindikatov razleglo žvižganje. Delavka Borova Katica Borota je na veliko zadovoljstvo vseh ponovila, da ne odstopajo od svojih zahtev, obenem pa se je vprašala,
zakaj se med njimi ni pojavil član ZIS Nenad Krekič, ki je bil pred tem več let vodilni mož kombinata.
Po dogovorih v Domu sindikatov so delavci ugotovili, da niso dobili tistega, zaradi česar so prišli v Beograd, zato so se odločili, da bodo protestno zborovanje nadaljevali pred skupščino SFRJ. V popoldanskih urah je delavce pred skupščino SFRJ nagovoril predsednik predsedstva Hrvaške Ivo Latin. Povedal jim je, da se v republiki zavedajo položaja, v katerem se je znašlo Borovo. Obvestil jih je, da bo sabor 20. julija razpravljal o sanacijskem programu, nato pa jih je pozval, da bi bilo razumneje in bolj dostojanstveno, če bi pogovore nadaljevali v tovarni. Njegove besede so delavci pospremili z neprestanim ponavljanjem, kako je potrebno takoj povečati osebne dohodke. Latin jih je prosil, da bi ga poslušali, toda delavci so reagirali z žvižganjem. To ni arena, je dejal Latin, nakar so ga delavci prekinili, da bi do konca povedal, kar je mislil, (dd)
Delavci in miličniki pred zvezno skupščino	(Telefoto AP)
Odbor Slovenske kmečke zveze o težavah, ki tarejo kmetijstvo
LJUBLJANA — Za ustanovni zbor Slovenske kmečke zveze sicer velja datum 12. maj, vendar se je takrat izvoljeni odbor včeraj moral spopasti s pravili in pravilniki. Na tako rekoč ustanovnem občnem zboru je uredil vse formalnosti in sprejel pravila zveze. Izvolili so tudi upravni odbor, nadzorni odbor, disciplinsko komisijo in petčlanski izvršni odbor, ki mu načeluje kot predsednik Ivan Oman. Izvoljena postava bo veljala do prvega rednega občnega zbora Slovenske kmečke zveze, ki bo v prvih mesecih prihodnjega leta.
Medtem ko vsepovsod po Sloveniji še ustanavljajo področne in medobčinske odbore Slovenske kmečke zveze, osrednji odbor že deluje. Tako so včeraj razpravljali o uresničevanju planskih ciljev v kmetijstvu in pripravljali stališča za bližnje zasedanje skupščine SRS. O kmetijstvu pišemo, govorimo in ugotavljamo že deset in več let iste zadeve, so menili razpravljala, površine kmetij se pa kar naprej zmanjšujejo. Pri razreševanju številnih vprašanj nekako ni prave učinkovitosti, zapisujemo nesprejemljivo, ne bližamo se dolgoročnim rešitvam, saj kmetijstva v Jugoslaviji ni mogoče obravnavati enovito, pogoji za kmetova-
nje po državi so namreč sila različni. Vse to in še več je potrebno predstaviti v skupščini, če se pri tem spomnimo samo dveh bistvenih zadev, ki se nikamor ne premakneta: vprašanje kmetijskega maksimuma in opredelitve zadružne lastnine. Skratka, program zveze v bistvu sploh ni sporen, zahteve so utemeljene, le razumevanja posameznih problemov se kdaj zdijo nestvarna, nedorečena in pogosto podprta z začetnim navdušenjem brez globljih analiz.
Kako sicer razumeti zahteve, sicer res samo nekaterih razpravljalcev, naj bodo v ceno pridelkov všteti vsi stroški, ki jih kmetovalec ima, pri tem pa pozabljati na različne neracionalnosti, ki jih je navsezadnje polno tudi na kmečkih dvoriščih. Ali je, denimo, prav, da v ceno pridelkov skušamo spraviti dva traktorja, prevelik hlev, premalo gnojenja in zaščite njiv, skratka majhen pridelek, s katerim bi želeli zaslužiti čim več? V tej smeri zanesljivo ne bo pravih in dolgoročnih rešitev za socialno in ekonomsko rešitev slovenskega kmeta, pa tudi za potrošnike pridelkov ne. Spoznanja morajo biti torej predstavljena s stroko in smiselnimi rešitvami, ki jih bo Slovenska kmečka zveza zanesljivo našla, (dd)
Italijanska mornarica bo imela svoja letala
RIM — Komisija za obrambo poslanske zbornice je včeraj odobrila zakonski osnutek, ki dovoljuje italijanski vojni mornarici, da ima svoje letalstvo. Ko bo osnutek odobril še parlament, bodo lahko na lahko letalonosilko Giuseppe Garibaldi vkrcali bojna letala. Do sedaj je namreč to prepovedal stari Balbov odlok. Leva opozicija je med včerajšnjo razpravo v pristojni komisiji skušala preprečiti to možnost, a vsi poskusi, da bi imela italijanska mornarica po zahodnonemškem vzoru letala le na letališčih in ne na letalonosilkah, so se izjalovili.
Seveda je italijanska admiraiiteta zadovoljna z včerajšnjim sklepom. Končno bodo lahko na » Garibaldija« vkrcali letala kratkega vzleta, kar si želijo, odkar so postavili gredelj tej prestižni ladji v tržiški ladjedelnici. V pozabo bodo šli evfemistični izrazi »krovna križarka« »protipodmorniška križarka« in podobno, »Giuseppe Garibaldi« bo odslej navadna lahka križarka.
Leva opozicija se seveda boji, da bi to letalonosilko uporabili za vojaške pustolovščine na Bližnjem vzhodu in izven Sredozemskega morja.
Sovjet v Pentagonu
Včeraj je bil na obisku v Pentagonu načelnik sovjetskega generalnega štaba maršal Sergej Ahromejev (desno). Sprejel ga je poveljnik združenega štaba ameriške vojske admiral VVilliam Crowe.	(Telefoto AP)
Pismo predsedstvu Jugoslavije
DUNAJ — Delovna skupnost "Aktivnost v zvezi s konferenco o varnosti in sodelovanju v Evropi", katere člani so poznane avstrijske osebnosti iz laičnega katoliškega življenja, je včeraj v pismu, naslovljenem predsedstvu SFRJ, zahtevala izpustitev Janeza Janše, Davida Tasiča in Ivana Borštnerja.
Po mnenju podpisnikov pisma — med njimi je tudi znana zgodovinarka Erika Weinzierl — pomeni postopek vojaških oblasti težko kršitev človekovih in državljanskih svoboščin.
Kot je sporočila avstrijska tiskovna agencija APA, so podpisniki v svojem pismu opozorili na to, da se je tudi Jugoslavija, s tem ko je podpisala helsinško listino, zavzela za spoštovanje človekovih pravic. B. G.
PSI predlaga deželno vlado z zelenimi
Dežela: stopnjujejo se polemike med socialisti in demokristjani
VIDEM — Stopnjujejo se polemike med demokristjani in socialisti o sestavi nove deželne vlade. Medtem ko stranka relativne večine predlaga potrditev šeststrankarske koalicije KD, PSI, PSDI, PRI, SSk in PLI ob morebitni zunanji podpori LpT, se socialisti odločno zavzemajo za nova ravnotežja" in že odkrito govorijo o soudeležbi zelenih v novi oeželni večini. Deželni sekretar PSI Ferruccio Saro je sredi prejšnjega tedna v nekem intervjuju govoril o tristranskem zavezništvu med socia-nsti, demokristjani in zelenimi, senator Castiglione pa je mnenja, »da nemokristjani ne morejo kar tako mimo političnih sprememb v Furla-niji-Julijski krajini« in predlaga oblikovanje večine, »ki bi se odprla do 2elenih ter se istočasno zavzela za Politični dialog s komunisti«.
.. Posebno v vrstah iurlanskih socialistov si torej utira pot "težnja po Poenostavljanju" političnih zavez-ništev, kar pomeni, da hoče PSI močno omejiti politično in upravno vlogo socialdemokratov, liberalcev, republikancev in Slovenske skupnosti. Zanimivo bo videti, kako bo na te Predloge v prihodnjih dneh odgovorila Krščanska demokracija.
^eželno tajništvo SSk je medtem objavilo tiskovno sporočilo, v katerem izreka toplo zahvalo vsem 8.682 zvestim volilcem, ki so omogočili, na bo imela SSk ponovno svojega svetovalca v deželni skupščini. SSk ?e tudi zahvaljuje Mladinski sekciji jn vsem, ki so sodelovali v volilni kampanji in bo zanje priredila družabno srečanje, ki bo v nedeljo zve-^er v Doberdobu. SSk se zahvaljuje uosedanjemu deželnemu svetovalcu bloki in tudi sredstvom množičnega obveščanja, "ki so v naporni volilni kampanji poročali o delu in načrtih bSk." Volilni izidi zastavljajo stranki - piše še v izjavi za tisk - tudi
Senator PSI Castiglione
odgovorna vprašanja. Dosegla je namreč zastavljene cilje in kljub zelo težavnemu položaju ohranila svoje zastopstvo v izvoljenih svetih, vendar je izgubila dva rajonska svetovalca v tržaški občini. "Stranka je na deželnih volitvah številčno nazadovala (izgubila je kar 1.783 glasov), največ na Tržaškem, pa tudi na Goriškem in v pordenohski pokrajini, zelo občutno pa v videmskem in v tolmeškem volilnem okrožju. Izidi so boljši glede pokrajinskih volitev. Vse to zastavlja SSk potrebo po globoki analizi izidov, iskanju vzrokov za nazadovanje in pa ukrepov za izboljšanje položaja". Volilne izide bo deželno tajništvo stranke lipove vejice podrobno ocenilo jutri na seji, ki bo v Nabrežini.
Deželni tajnik SSk Jevnikar
Včeraj pa se je medtem prvič sestala novoizvoljena deželna svetovalska skupina KPI, ki je za svojega načelnika izvolila svetovalca Paola Padovana. Slednji, ki je doma iz Tržiča, je bil izvoljen v goriškem volilnem okrožju in je bil za deželnega svetovalca prvič izvoljen leta 1983. V zadnji mandatni dobi se je med drugim ukvarjal s problematiko izvajanja Osimskega sporazuma in s proračunskimi in gospodarskimi vprašanji. Svetovalska skupina KPI v novi deželni skupščini šteje enajst članov. Trije so Tržačani, dva sta Goričana, trije so Videmčani, dva iz Pordenona, en svetovalec pa je bil izvoljen v karnijskem volilnem okrožju.
SANDOR TENCE
V nedeljo
V Palmanovi zgodovinski tradicionalni obred
. V Palmanovi bo v nedeljo, 10. Julija, že tradicionalna zgodovinska prireditev, ki spominja na leto 1602, ko so Benečani v tem takrat uovo zgrajenem utrjenem mestu dvignili prapor Serenissime.
Prireditev, ki jo prireja tamkaj-Žnja občinska uprava, ponavljajo ze več let.
Y uniforme in obleke iz 17. stoletja oblečeni plemiči in vojščaki ter dame bodo ob 17.30 krenili iz stavbe županstva po glavnem trgu v stolnico, kjer bo kratek cerkveni obred.
Zatem bo sprevod krenil po Prostranem glavnem trgu sredi Palmanove. Na programu imajo udi razne viteške tekme.
.Na predvečer praznika, v sobo-’ ob 20.30, bodo na županstvu v auPanovi predstavili novo knji-9° o zgodovini Palmanove.
Dolina bobrov postala dolina postrvi, fazanov in pavov
KOPER — Nekdaj je bila dolina Rižane priljubljena izletniška točka za vse -tako za turiste kot tudi prebivalce Slovenske Istre. Rekli so ji tudi Dolina bobrov, ker so ob Rižani gojili nutrije - bobrom podobne živali. Z leti je ta zanimiva oaza v zelenju ob cesti Črni kal - Buzet, ali pa ob poti od Kopra proti Hrastovljam, začela toniti v pozabo. Nutrije so nehali gojiti in zdaj marsikdo ne ve, da je ta turistični objekt še zmeraj zanimiva točka.
V motelu Rižana, s katerim upravlja koprski tozd Hoteli Triglav, še zmeraj ponujajo vrsto kuharskih dobrot, istrskih posebnosti, med njimi so za Rižano najbolj značilne postrvi. Ob motelu je namreč ribogojnica, ki jo ima v najemu zasebnik in v njej lahko goji več tisoč postrvi. Tako imajo rižanski kuharji zmeraj na voljo sveže postrvi. Od tukajšnjega motela začenja tudi planinska pot na Kojnik in Slavnik, ki so jo označili planinci Planinskega društva Tomos. Člani koprske lovske družine pa nedaleč gojijo tudi kakih tisoč fazanov, ki jih jeseni, pred lovsko sezono, spustijo in tako omogočijo lovcem bogatejši plen. Zadnje čase pa je mogoče ob motelu vse pogosteje videti tudi pave, ki s svojim košatim perjeiri vzbujajo občudovanje mimoidočih. Tako se je nekdanja dolina bobrov spremenila v dolino posfrvi, fazanov in pavov. (B. Š.)
Ob sodelovanju strokovnjakov in politikov
Posvet o tipanskem slovenskem narečju
TIPANA — Takega posveta, kakršen je bil prejšnjo soboto v Tipa-ni, v Zahodni Benečiji, bi si pred kakimi dvajsetimi leti samo želeli. Šlo je namreč za posvet o tipanskem dialektu, ki ga je priredila tamkajšnja občinska uprava v sodelovanju z Gorsko skupnostjo Terskih dolin in Videmsko pokrajinsko upravo.
Šlo je za zanimiv posvet z naslovom »dragoceni zaklad, ki ga moramo obvarovati in uveljaviti«. Na njem so govorili župan Tipane, demokristjan Armando Noacco, predsednik že omenjene Gorske skupnosti Enzo Degano, predsednik Videmske pokrajine Tiziana Venier. Poročali pa so župnik Luciana Slobbe, dr. Pavle Merku in demok-ristjanski poslanec Danilo Bertoli.
Zakaj tak posvet v kraju, kjer ljudje govore čisti slovenski dialekt, ki ga vsak Slovenec iz drugih pokrajin gladko razume (dovolj je bilo poslušati pesmi v tem tipanskem narečju, ki jih je bral župnik Luciana Slobbe), in kjer je prejšnja Občinska uprava, ki je bila drugačne politične barve od sedanje (bila je odraz enotne občinske liste, ki so jo podpirali pripadniki levičarskih strank), v začetku osemdesetih let dala na pročelje županstva dvojezično obeležje na čast padlim v protifašističnem boju?
Govoriti o domačem narečju, o slovenskem narečju, je bilo prad kakim desetletjem pomenilo »izdajo domovine«. Dandanes, ko so tudi ti kraji obubožani, ko se je veliko ljudi izselilo, ko v teh vaseh vlada precej mrtvila, so se domači politiki kot tudi tisti v Vidmu zavedli, da je ohranitev ljudskih običajev, med temi tudi narečja ali dialekta, primarnega pomena. Zaradi tega se tega oprijemajo tudi politiki, pa čeprav beseda »slovenski« težko pride na dan. Raje je govor o »tipanskem dialektu« kot o »tipanskem slovenskem dialektu«.
Demokristjanski poslanec Bertoli, ki je sicer predstavil svoj osnutek zakona o jezikovnih skupnostih, in ki je o njem v zadnjih mesecih govoril v raznih krajih videmske pokrajine, je dejal, da moramo enkrat za vselej pozabiti, da bi zahteva o ovrednotenju svojega jezika, ki je različen od italijanščine, pomenila zahtevo po odcepitvi od države. »Poglejmo sosedno Jugoslavijo«, je dejal posl. Bertoli, »kjer v eni državni tvorbi živi več narodov in narodnosti«.
Uvodoma je župan Noacco povedal, da so v zadnjih dvanajstih letih, od potresa sem, ljudje v teh krajih izgubili veliko njihovih tradicij. Novosti so vdrle tudi v te gorate kraje ter izničile marsikatero tradicijo. »Rešiti moramo to kar se rešiti da!« je povedal župan. Iste misli je povedal predsednik Gorske skupnosti Degano.
Župnik Luciana Slobbe, domačin iz Tipane, ki sicer opravlja svoje poslanstvo v krajih ob Nadiži, je dejal, da se v njegovem kraju ohranja ljudska zavest, da se tu hoče ohraniti narečje prednikov. Prebral je nekaj doživetih pesmi, ki jih je sam spesnil, v glavnem o dogajanju v domači vasi. Pisane so
v narečju, a tudi slovenski gostje iz drugih krajev so jih razumeli. Prav tako kot številni domačini, ki so prišli v župno dvorano, in ki so glasno pritrjevali besedam govornika.
Da je tipansko narečje slovensko narečje, ki ga lahko razume katerikoli Slovenec iz drugih slovenskih dežel, je ugotovil prof. Pavle Merku. S preučevanjem tega in drugih narečij se ukvarja že dolgo vrsto let. Srečo je imel, da je pred desetletji ujel spomine takrat živečih starih ljudi, ki so doma imeli tudi slovenske knjige. Merku je govoril o različnih odnosih med lingvisti, takimi, ki opravljajo svoj posel v kabinetih, ter takimi, ki so stalno med ljudstvom. Živ jezik, živo narečje, je treba poslušati in registrirati, je še dejal raziskovalec. Jasno pa moramo povedati, je še dejal Merku, da tipanski dialekt sodi med slovenske dialekte, ne pa med »nekako staroslovanske«, kot trdijo nekateri vidni politiki, ki se na stvar sploh ne spoznajo.
Merku je še povedal, da si je govorica. v raznih krajih Terskih dolin precej podobna, da tu ljudje uporabljajo tudi nekatere izraze, ki so se v drugih slovenskih krajih uporabljali še v prejšnjem stoletju ter v začetku našega ter so jih tam opustili, da je v Sloveniji danes 46 dialektov, kar je odvisno od razdelitve slovenskega ozemlja v gorata in dolinska področja. Povedal je, da je doslej zbral 4.000 gesel in da želi priti do številke 10.000. Takrat bo izdal slovar tipanskega narečja.
Župan Noacco je še dodal, da bodo akte tega posveta kot tudi druge dokumente izdali v knjigi ter da se bo raziskovalna akcija nadaljevala. Napovedal je tudi, da bodo tiskali zbirko pesmi župnika Slobbeja.
Posvet o dialektu je bil v tipanski župni dvorani ob zelo številni udeležbi domačinov in gostov. Iz Vidma je prišel tudi šolski prove-ditor Giulleo. Prišli so tudi nekateri vidni slovenski kulturniki in drugi javni delavci iz raznih krajev Benečije. V razpravo so segli Černo, Petricig, Clavora, Pascolo, Chiabudini.
■ Nekateri med temi so poudarili, da bi bilo treba v šolah učiti slovenski kniževni jezik, ter pokazali na uspeh slovenskega vrtca in šole v Špetru. Zaščitni zakon naj predvideva enakopravnost za vse Slo* vence v Italiji. Tega naj se posluži-jo tisti, ki to želijo, nikakor ne bo vsiljen drugim. V diskusijo se je še enkrat vključil poslanec Bertoli.
Posvet je sovpadal z vaškim praznikom. Zvečer so domač ter nekateri drugi zbori imeli koncert.
Na posvetu je bil tudi predsednik izvršnega sveta občine Tolmin Peter Zamuda. Z njim je bil tudi predstavnik SZDLS iz Tolmina Zdravko Likar. Še pred posvetom sta se na županstvu sestala z domačim županom Noaccom ter s predsednikom Videmske pokrajine Venierom. Govorili o možnih oblikah sodelovanja na različnih področjih.
MARKO VVALTRITSCH
Pomoč bi mi prišla zelo prav in Tim je res od sile. Kr Jer stoji moja hišica, je zelo miren in dajem v.am besec . a ga ne bo nadlegoval noben tujec in da ne bo izposta ben nobenim nepotrebnim stresom ali čemu podobnen povedal mi je, da rad ribari, moja hišica pa stoji sredi n, boljšega ribiškega območja več milj naokrog. Zato sem p “ttslila, da bi mu bilo morda - da bi mu bilo morda vši ■c-di se mi, da rad prihaja k meni, jaz pa resnično uživam Njegovi družbi.«
Ron je z namrščenimi obrvmi pogledal Es, ki je odlc 110 prikimala in mu vzela slušalko iz rok.
»Halo, gospodična Hortonova, tukaj Timova mati... E ^ menoj je vse v redu, hvala. Kako pa kaj vi?... Oh, to se lepo sliši. Zelo ste pozorni, gospodična Hortonova, da s Pomislili na to, da bi Tima povabili s seboj ta konec tedm t^' res je nekoliko osamljen. Za ubožca, kakršen je on, ezko, veste... Prav res ne vidim nobenega razloga, zai xm ne bi mogel z vami. Zdi se mi, da bi mu spremem -°bro dela... Da, res ste mu zelo všeč... Zdaj bom dala sl a*ko možu, gospodična Hortonova, in res prav lepa hval.
»Gospodična Hortonova?« se je oglasil Ron, ko je potegnil slušalko ženi iz rok. »No, slišali ste mojo ženo, da se ji zdi to v redu in če se zdi v redu njej, potem se mora zdeti v redu tudi meni, ha-ha-ha! Ja, prav imate! V redu, poskrbel bom, da si bo pripravil torbo in da bo pri vas doma to soboto ob sedmih zjutraj... Prav, gospodična Hortonova, res prav lepa hvala... Za zdaj se poslavljam in kmalu spet na svidenje.«
Mary je nameravala med kakih sto kilometrov dolgo potjo pripraviti piknik in je prtljažnik svojega avtomobila naložila s hrano in najrazličnejšimi stvarmi, za katere je menila, da jih morda v poletni hišici ni. Tim je prišel v soboto zjutraj točno ob sedmih. Dan je bil lep in jasen, to je bil že drugi konec tedna brez dežja in Mary je Tima takoj popeljala do garaže.
»Skoči noter, Tim, in se udobno namesti. Se dobro počutiš?«
»Dobro,« je odgovoril.
»Moja hišica ni v samem Gosfordu,« je rekla, ko je zapeljala avto po pacifiški avtocesti v smeri Neivcastla. »Ker živim in delam v mestu, si nisem želela hišice sredi množice ljudi, zato sem kupila parcelo precej ven iz mesta, na Hawkesburyju, blizu Broken Baya. Morava pa v Gos-ford, ker se edina pot do moje hiše začenja tam. Razumeš?«
»Pri moji veri, kako se je Gosford razširil! Spominjam se ga še, ko je bila v njem le gostilna, mehanična delavnica, dva človeka in en pes. Zdaj pa je natrpan s prehodnimi gosti in turisti. Videti je, kot da jih je najmanj šestdeset tisoč...«
Nekam živčna je utihnila in ga v nenadni zadregi pogledala od strani. Poglej si jo no, poskuša se pogovoriti z
njim, kot. da je nekdo, po njenem mnenju podoben njegovi materi. On pa poskuša biti zainteresiran'poslušalec, ki od časa do časa odtegne očaran pogled od mimo bežeče pokrajine, da bi se s svojimi bleščečimi, ljubečimi očmi zazrl v njen profil.
»Ubogi Tim,« je vzdihnila. »Nikar se ne oziraj name. Kar sprosti se in glej skozi okno.«
Dolgo po tem je vladala tišina. Bilo je očitno, da Tim uživa v potovanju. Obrnil se je vstran, se z nosom skoraj prilepil na šipo, da mu ja ne bi kaj ušlo, ona pa je začela ob tem razmišljati, koliko raznolikosti je sploh v njegovem življenju, kolikokrat se dvigne nad svoje zelo enolično življenje.
»Ima tvoj oče avto, Tim?«
Tokrat se ni toliko potrudil, da bi se obrnil k njej, ampak je še kar naprej strmel skozi okno. »Ne, pravi da je to v mestu izguba časa in denarja. Pravi, da je veliko bolj zdravo, če človek hodi in da je veliko laže ujeti avtobus, če se hočeš kam peljati.«
»Te sploh kdo kdaj kam pelje z avtom?«
»Ne velikokrat. V avtu mi postane slabo.«
Prestrašena je obrnila glavo in ga pogledala.
»Kako pa se počutiš zdaj? Ti je slabo?«
»Ne, dobro se počutim. V tem avtu me ne premetava tako, kot v drugih, poleg tega pa sedim spredaj in ne zadaj, zato ni tako hudo.«
»Prav, Tim! Res je tako. Če pa bi ti postalo slabo, mi pravočasno povej. Ni lepo, če ponesnažiš avto.«
Knjiga bo v kratkem izšla pri ZTT v zbirki »Prevodi«
Pred prihodom Gollette v er de v tržaški zaliv
Z zadnje seje v letošnji sezoni
Podatki KZE precej pomirjujoči: tržaško morje je v glavnem zdravo
Z biotoksikološkega in kemijskega vidika je tržaško morje precej zdravo, v preprostih besedah to pomeni, da se lahko kopamo v večini kopališč ob tržaški obali. Vsaj tako pravijo, analize, ki jih redno (čeprav verjetno ne dovolj pogosto) opravljajo v laboratorijih Medkrajevnega urada za preventivo tržaške KZE. Analize namreč kažejo, da so količine bakterij in kemijskih snovi v morju večinoma pod varnostno mejo, ki jo določajo zakoni ministrstva za zdravstvo. Kljub motnemu videzu in površinskim oljnatim madežem, pa tudi občasni peni, ki jo opazimo na morski gladini, si brez strahu lahko privoščimo osvežitev v morju. Vzorci vode, ki jih nabirajo na 24 toč: kah tržaške obale, so večinoma neoporečni. V šestih krajih pa so zaskrbljujoči.
Pet kopališč je namreč že tri leta zaprtih. Pri Dami bianci, v kopališčih pristaniške ustanove in železničarjev, v kopališčih Muggesan in Velikih motorjev je morska voda v glavnem nasičena z raznovrstnimi bakterijami, ki prinašajo virusne bolezni. Tudi ob obali Ribiškega naselja, kjer sicer ni kopališča, stalno beležijo previsoke količine bakterij. Druga boleča točka, za katero naravovarstveniki.— pred kratkim pa tudi sindikat CGIL — krivijo krajevne uprave, pa je nezadovoljivo čiščenje grezničnih odplak in nezadostno število čistilnih naprav. V grezničnem omrežju tržaške pokrajine namreč ni učinkovitih naprav, ki bi dokončno klorirale in nato še deklori-rale odpadne vode (to je edini način, da »steriliziramo« človeške odpadke in da hkrati ne onesnažimo morja). Po fotografskem gradivu, ki ga je pred kratkim zbral oddelek za javne uslužbence CGIL, pa celo kaže, da se v Skednju izlivajo v morje greznične vode, ki ne gredo skozi noben filter. Pogosto pa se tudi dogaja, da pride zaradi preprostega (!) neurja do okvar na kanalizacijskem sistemu tik pred kopalno sezono, kar dokazuje, da bi
Za skok v motno vodo pa je le treba imeti nekaj poguma...
bilo treba preurediti celotno greznično omrežje.
Kar zadeva podatke, s katerimi razpolagajo na KZE, pa naj zapišemo, da biotoksikološki laboratorij preučuje predvsem količine fekalnih kolibakte-rij in streptokokov ter njihovo skupno količino, laboratorij za sanitarno kemijo pa analizira PH, barvo, prosojnost vode, količino mineralnih olj, snovi, ki prekrijejo površino vode in preprečujejo izhlapevanje, fenolov in odstotek prostega kisika. Te analize doslej niso povzročile nikakršne zaskrbljenosti, saj je bila vsebnost škodljivih snovi vedno pod varnostno mejo. Drugače pa je z bakterijami. Njihova količina
stalno niha, saj je odvisna od vremena, ure, morskih tokov, plime in oseke ter vetrov.'Le z izračunom enoletnega povprečja je mogoče ugotoviti, kje je morska voda onesnažena. Če izvzamemo zgoraj omenjena kopališča, so v vseh kopališčih od Sesljana do 'Excel-siorja, v Ausonii in Lanterni ("pedoči- -nu") ter na vzhodni strani Milj ugotovili, da je morska voda skoraj neoporečna, najčistejša pa je obala od Sesljana do Grljana. Do prihoda Gollette Verde, ki bo priplula v Tržaški zaliv okrog 15. avgusta, se moramo torej zadovoljiti s podatki KZE. Če je morje res tako zdravo, nam bodo potrdili
»zeleni« pomorski izvedenci. „ .
(B. G.)
Uspešno delovanje KD Rovte-Kolonkovec
S ponedeljkovo sejo odbora je KD Rovte-Kolonkovec zaključilo letošnjo delovno sezono. Čeprav gre za majhno društvo, ki razpolaga s prav tako majhnim, a lepo preurejenim sedežem in nima svojega pevskega zbora, ali dramske skupine, je njegova dejavnost kar dobra in uspešna. To bo vzpodbudilo njegove člane za nadaljnje delo v prihodnji sezoni.
Dve predavanji dr. Marjana Gregoriča o vzgoji in negi vina ter o vrtnarski panogi sta bili zadnji prireditvi v društvu. Domačini so ju dobro ocenili in pokazali tudi velik interes za strokovno obravnavo problematike, ki je na tem območju dokaj občutena.
V tem letu je društvo gostilo, kot nam je povedala tajnica Jolanda Gustinčič, nekatere zbore in dramske skupine prijateljskih društev. Tako sta se z lepim večerom slovenske narodne in umetne pesmi predstavila v komaj zaključeni sezoni mešani zbor KD Primorsko iz Mačkolj, ki ga vodi Anton Baloh, nato pa še pevski zbor Jadran iz Milj, ki ga vodi Mirjana Bonin. Oba
koncerta sta bila lepo doživetje zfl vse udeležence, slovenske in italijanske narodnosti, ki so zvesti gostje prireditev v domačem društvu. NastopiD je tudi dramska skupina KD Tabor z Opčin z veseloigro »Deštin«, ki je bilo gledalcem tudi zelo všeč.
Dobro je uspela tudi prireditev »Spoznaš svoje vino«, povezana z nagrajevanjem domačih vin. Črno in belo vino, ki sta prejeli prvi nagradi, se bosta, tako je povedala tajnica, udeležili tudi pokrajinske razstave vin.
Med letom je potekala v društvu akcija zbiranja gradiva in podatkov o dveh, za to področje značilnih, poklicih in sicer o domačih zidarjih in pegicah. Prav gotovo Si zbrano gradivo tu prikazali na razstavi če bi imelo, društvo dovolj velike prostore in če bi tudi zbiranje podatkov opravljalo več ljudi. Na vsak način pa člani društva upajo, da jim bo v prihodnji sezoni uspelo pripraviti in zbrati čim več gradiva in urediti tudi primerno raz-stavo.	(N L)
Stavka zdravstvenih delavcev v bolnici pri Magdaleni
Zdravstveni delavci magdalenske bolnišnice, ki že dlje časa opozarjajo na nevzdržne delovne razmere, so se odločili za konkretna dejanja. Svoje nezadovoljstvo so pokazali na dveurni stavki, ki sta jo v ponedeljek organizirala sindikata CGIL in CISL.
Sindikat je večkrat poskušal prodreti s predlogi za izboljšanje stanja, ki pa jim, žal, ni hotel prisluhniti nihče. Tudi odgovorni magdalenske bolnišnice so po nekaj dneh že pozabili na svojo dolžnost — ponuditi delavcem konkretne rešitve za njihove probleme.
Zato ponovno opozarjajo, da je položaj v tej krajevni zdravstveni enoti vedno slabši, in da je število strežnega osebja že doseglo svoj zgodovinski minimum. S tako okleščenim organikom nikakor ne zmorejo opraviti vseh potrebnih nalog in nuditi ustrezno zdravstveno pomoč.
Sindikalni organizaciji CGIL in CISL sporočata, da »bo v prihodnjih dneh prišlo do različnih akcij v okviru boja zdravstvenih delavcev za izboljšanje razmer. Kljub temu pa bodo bolniki deležni najosnovnejše zdravniške nege.
Učni izidi na šoli F. Levstik
V mnogih hotelih julija in avgusta ne bo prostora
Nadaljujemo z objavo učnih izidov dijakov nižjih srednjih šol na Tržaškem. Tokrat je na vrsti nižja srednja šola F. Levstik.
F. LEVSTIK (Prosek)
Izdelali so:
1. A. raz.: Matej Cingerla, Marko Colja, Aleksander Gruden, Marko Husu, Pavel Križman, Aljoša Milic, Adriano Ostrouška, Denis Rebula, Ma-nuel Trampuž, Marco Zaccaria, Ivan Zidarič, Jessica Alfarano, Monica Cos-sutta, Elena Husu, Taisja Kodrič, Ele-na Lorenzutti, Vihra Tenze, Barbara Živec, Linda Zuccoli, Nataša Luxa. En dijak je bil odklonjen.
1.	B. raz.: podaljšan pouk: Marko Emili, Diego Danieli, Robert Peric, Alexander 'Počkaj, Jadranka Blasina, Monica Hrovatin, Samantha Jeloscek, Karin Kalc, Jenifer Pertot, Katerina Riolino, Katia Sardo, Selenja Umek.
2.	A. raz.: Jan Budin, Dean Černe, Christian Doglia, Mitja Emili, Daniel Gherbassi, Kristjan Pacor, Barbara Briscich, Tjaša Bogateč, Tanja Černe, Mojca Devetak, Valentina Gruden, Nicoletta Kralj, Maja Puric. En dijak je bil odklonjen.
2.	B. raz.: podaljšan pouk: Willy Emili, Andrea Pierazzi, Erik Vidali,
Kristina Kocman, Roberta Predonzani, Cristiana Pieri, Erika Trobec, Katja Sedmak.
3.	A. raz.: Dario Furlan, Marjan Milic, Dario Šavron, Danilo Riolino, Wal-ter Vodopivec, Nadia Bisiacchi, Maria Antonella Celea, Tanja Colja, Elisa-betta Grilanc, Jadranka Fabjan, Elda Jercog, Romina Pertot, Deborah Grilanc, Marta Prasselli, Biserka Simone-ta, Irena Živfcc.
3. B. raz.: Evgen^Ban, Aljoša Danie-
li,.	Ivo Emili, Roberto Ferluga, Janez Milic, Aldo Pahor, Ervin Mosetti, Martin Puntar, Walter Reggente, Matjaž Rustja, Stefano Savi, Dean Štolfa, Vic-tor Tomsich, Alessandro Zacchigna, Ombretta Cipollino, Nataša Lovrečič, Myrto Mosetti, Katjuša Regent, Valentina Sardo. En dijak je bil odklonjen.
SV. KRIŽ
1.	raz.: Erika Bezin, Elena Bogateč, Tamara Bogateč, Džejn Seferovič, Sara Semec.
2.	raz.: Vanja Devetak, Marko Hmeljak, Tomaž Legiša, Martin Košuta, Erik Tence, Cristina Comino, Lara Praselj, Tamara Tretjak, Ksenja Zotti.
3.	raz.: Walter De Matteis, Ivo Pirc, Elisa Bogateč, Laila Bogateč, Nataša Sedmak, Sarah Sossi, Sara Stegel.
Pričela se je počitniška mrzlica
Če so nekateri že v prvih spomladanskih mesecih začeli misliti na svoje počitnice in tudi določili cilj svojega potovanja, so drugi počakali na zadnji trenutek. Ko pa so se končno odločili, kam bodo šli in so Se odpravili v turistično agencijo, so izvedeli, da sploh ni več prostora na letalih za čarterske polete in da so mnogi hoteli že polni. To se je zgodilo tistim, ki so hoteli preživeti nekaj nepozabnih julijskih ali avgustovskih dni na Korziki, na skrivnostnem Orientu, ali v mogočnih mestih Sovjetske zveze.
Kljub temu. da se je počitniška sezona šele pričela, je veliko hotelov že rezerviranih predvsem za ta in prihodnji mesec. Tudi letos so Tržačanfponovno dokazali, kako ljubijo morje. Mnogi bodo svoje proste dni preležali na plažah obalnih turističnih središč ob Sredozemskem morju od Portugalske do Turčije. Kdor za svoje počitnice ni bil pripravljen izdati mnogo denarja, se je odločil za letovanje ob italijanski obali ali pa zadaljše izlete v hribovitih predelih, kot je na primer Tridentinska-Južna Tirolska, ki bo tudi letos precej obljudena.
Tržaške turistične agencije so letos ugotovile, da je precej naraslo zanimanje tudi za severnejše predele Evrope, predvsem Islandijo, Irsko, Škotsko, vedno bolj pa se ljudje zanimajo za ruska mesta. Najbolj jih, kot kaže, mikata Moskva in Leningrad. Poleg tega pa so se naši someščani prav letos ponovno navdušili za križarjenja. Skoro vse tržaške potovalne agencije so namreč ponovno vključile med svoje
turistične ponudbe plovbo v najznamenitejša obmorska središča in ogled prelepih otočkov Jadranskega in Egejskega morja.
V	turistični agenciji UTAT narašča predvsem povpraševanje za daljša potovanja v orientalske države. V Indiji in na Kitajskem bo letos precej več tržaških turistov kot lani-Ista ugotovitev velja za Vzhodno Nemčijo, ki je letos marsikoga zamikala. Število rezervacij za počitnice v Jugoslaviji pa se je letos vsaj pri omenjeni agenciji znižalo za približno 30 odstotkov. To pa nikakor ne pomeni, da je zanimanje za bližnjo republiko splahnelo. Tržačani namreč vse pogosteje potujejo v Jugoslavijo »na lastno pest«, brez posredovanja turističnih agencij.
V	potovalnem uradu Aurora letos prijav za sosednjo državo ni bilo veliko manj kot lani. Najbolj priljubljena je seveda dalmatinska obala. Tudi na novo ponudbo agencije, organizirane izlete v Kubo, je bil odziv precejšen, ruska mesta pa so letos doživela kar nepričakovan uspeh.
Kljub nekaterim novim zanimanjem Tržačanov, pa so »klasični« turistični objekti še vedno najbolj obiskani. Pravzaprav velja nekakšno nenapisano pravilo, da se je treba vsaj enkrat sprehoditi po dunajskih, pariških in rimskih ulicah, pa tudi vabljive grške ali španske plaže in otoke je treba vsaj enkrat obiskati. Seveda pa je tudi želja po novih doživetjih precejšnja. Številne turistične agencije skušajo ustreči tudi bolj nenavadnim željam svojih odjemalcev.
Sodeč po volilnih rezultatih v narodnostno mešanih voliščih
Tudi Slovenci oddali mnogo belih glasovnic
Upravne volitve so za nami. Sedaj je čas volilnih in političnih analiz, ki bodo osnovno vodilo za pogajanja za sestavo novih večin na Deželi in na tržaški Občini in Pokrajini. Volilne analize so skrajno zapletene in zahtevajo politološki pristop, ki ga -mi iz objektivnih razlogov ne zmoremo, zato se bomo omejili le na obravnavo nekaterih specifičnih situacij, iz katerih bomp skušali izluščiti nekatere splošne premike, na podlagi katerih si bomo lahko (v prihodnjih dneh) ustvarili jasnejšo sliko o političnem položaju na krajevni ravni. Vsi volilni izidi so še neuradni, ker se je na osrednjem volilnem uradu tržaške občine v zadnjih dneh nekaj zataknilo in kjer še niso formalno overovili vseh izidov in preferenc, ki so jih prejeli posamezni kandidati. Za našo analizo, ki, ponavljamo, nima politoloških ambicij, smo vzeli v pretres neuradne izide po nekaterih voliščih tržaškega Krasa in okoliških občin, ki so kolikor toliko narodnostno mešana. Izključno slovenskih volišč seveda ni, mnogo pa je takih volišč, kjer so volilci slovenske narodnosti v veliki večini (kot npir. v zgoniški in v repentabrski občini), mnogo pa je tudi volišč, kjer je narodnostna sestava zelo nejasna in kjer je mnogo novih, pretežno italijanskih volil-cev. Vzemimo kot primer volišče na kriški osnovni šoli Alberta Sirka, kjer glasuje res dober del domačinov, mnogo pa je tudi volilcev, ki bivajo na Obalni cesti in v Grljanu.
Volilnih upravičencev je bilo letos zaradi demografskega padca povsod precej manj kot na zadnjih deželnih in pokrajinskih volitvah, dosti več pa je bilo tudi belih in neveljavnih glasovnic, kar seveda močno otežkoča volilne primerjave. LpT je tudi v okolici močno izgubila, z njenim porazom so se oko-
ristili predvsem demokristjani, potem socialisti in tudi fašisti. Komunisti so skoraj povsod nazadovali. Sodeč po rezultatih je KPI v prvi osebi občutila demografski padec in porast belih glasovnic. Posebno mlajši, ki so prej podpirali KPI, so se sedaj očitno opredelili za zelene, v manjši meri morda tudi za PSI. Tudi SSk je skoraj povsod nazadovala, z izjemo nabrežinske občine, kjer je bil nosilec liste župan Brezigar. KPI je v tej občini napredovala le na volišču št. 7, kjer glasujejo prebivalci Šempolaja, Praprota, Prečnika in Trnovce. Komunisti pa so nato napredovali le v Zgoniku in dejansko obdržali pozicije v repentabrski občini.
Poglejmo sedaj izide v nekaterih narodnostno mešanih voliščih na tržaškem Krasu, kjer so rezultati uradni in kjer so pristojni objavili tudi izide v odstotkih. Na sedežu št. 287 na Proseku glasujejo pretežno domačini in Kontovelci, nekaj volilcev pa prihaja’ tudi iz Naselja sv. Nazarija. Belih in neveljavnih glasovnic je bilo 38 (nekaj nad 7 odst.). KPI je tukaj na deželnih prejela 49,9 odst. glasov (—4,3 odst. v primerjavi z zadnjimi deželnimi volitvami), PSI 9,6 odst. (+ 6,7 ), SSk 14,4 (—6 odst), obe zeleni listi 4,1 odst., DP 3 odst., KD 8,8 odst. itd. Komunisti so nazadovali tudi na volišču kriške osnovne šole (št.-288 ), kjer je bilo volilnih upravičencev letos 47 manj kot pred petimi leti. KPI je prejela 45,9 odst. (—5,7), SSk 10,3 (—2,3), PSI 12,1 (+ 5,1), KD 13,5 ( + 4,8), obe zeleni listi 3,9 odst., DP-TG 1,6, LpT 5,3 (—5,3). V tem kriškem .volišču je bilo neveljavnih glasovnic 50 (skoraj 9 odst.).
Nekoliko manjše nazadovanje so komunisti zabeležili na deželnih volitvah na sedežu št. 284 v open-
ski osnovni šoli. KPI je tukaj izgubila 2,4 odst., PSI je pridobila 4,6 odst., Slovenska skupnost je izgubila 1 odst. glasov, demokristjani pa so pridobili kar 6,9 odst. DP je dobila 1 odst. glasov, zeleni pa kar 6 odst. Tudi na Opčinah je bilo kar precej belih in neveljavnih glasovnic, in sicer 32 (skoraj 6 odst.). Na volišču v Gropadi, kjer glasujejo tudi Padričarji, je bilo na deželnih volitvah 32 volilnih upravičencev manj kot pred petimi leti. Komunisti so tukaj izgubili kar 10,5 odst. glasov, PSI je pridobila 5,3 odst., Slovenska skupnost pa je zabeležila rahlo nazadovanje, in sicer za pol odstotka. Zeleni imajo približno 3 odst., DP pa je prejela 1,1 odst., kar 66 (skoraj 11. odst.) pa je bilo v Gropadi belih in neveljavnih glasovnic. Na volišču št. 293 v Bazovici je bih> neveljavnih glasovnic točno 40 (skoraj 7 odst.). Komunisti so tukaj izgubili 7,9 odst., Slovenska skupnost je napredovala za 2,7 odst., socialisti pa so nazadovali za 0,6 odst. Proletarska demokracija je na deželnih volitvah prejela 2,4 odst., obe zeleni listi pa 3,5 odst.
Ta omejeni prikaz volilnih izidov po nekaterih voliščih nesporno dokazuje, da se tudi mnogi Slovenci niso udeležili volitev, oziroma, da so oddali belo ali neveljavno glasovnico. Gre za svojevrsten protest, o katerem bo vreddno trezno razmisliti. Zelo težko pa je oceniti "notranje premike" slovenskih glasov, če jih tako lahko sploh imenujemo. Važno vlogo igrajo pri tem preference slovenskim kandidatom, seveda, če velja pravilo, da slovenski volilci glasujejo le za kandidate slovenske narodnosti, kar pa se ne dogaja vedno. To logično velja za volilce Slovenske skupnosti, težje pa je razbrati premike pri drugih strankah, kjer nastopajo tako slovenski kot italijanski kandidati.	SANDOR TENCE
Razstava domačih vin v Nabrežini
27. razstava in pokušnja domačih vin v Nabrežini je žela velik uspeh, kljub slabemu vremenu, ki je v nedeljo onemogočilo odvijanje programa. Zaradi tega je bila razstava podaljšana na ponedeljek, ko se je vršilo nagrajevanje najboljših razstavljenih vin-Prvo nagrado za belo vino je dobil Danilo Lupine, drugo Stanislav Gruden, tretjo pa Boris Skerk.
Prvo nagrado za najboljši teran je prejel Angelo Skerk, drugo Ladislav Gruden, tretjo pa Danilo Lupine. Posebno nagrado za črno vino je prejel Josip Marušič.
Dražba
Devinsko-nabrežinska občina namerava na podlagi zasebne licitacije, ki se bo odvijala na osnovi kriterijev navedenih v 1. členu, točka d), zakona št. 14 z dne 2. 2. 1973, poveriti dela za gradnjo V. faze občinske kanalizacije ter I. odseka metanizacije občinskega teritorija za vsoti v višini 1.160.523.709 lir oziroma 298.500.000 lir, ki predstavljala osnovo dražbe.
Zainteresirana podjetja, vpisana v vsedržavni seznam gradbenikov v kategorijah 10 a) in 10 c), lahko predstavijo prošnjo v roku 10 dni od objave pričujočega izvlečka.
Zaradi nepričakovanih birokratskih zapletov
Sodišče še ni uradno potrdilo volilnih rezultatov za Občino
Tržaško prizivno sodišče ni še uradno potrdilo volilnih izidov za obnovitev tržaškega občinskega sveta in to-rtj tudi ne imen novoizvoljenih občinskih svetovalcev. Na osrednjem volil-nem uradu tržaške Občine je namreč Pnšio do nekaterih birokratskih zapletov, ki močno omejujejo delo pristojnega osebja. Na Občini pričakujejo, da bodo uradni rezultati občinskih volitev znani pred koncem tedna. Sodišče pa je že pred dnevi overovilo rezultate pokrajinskih volitev.
Namestitveno sejo novoizvoljenega tržaškega pokrajinskega sveta bo uradno odprl dosedanji predsednik tuario Locchi (KD), zasedanje pa bo n?t° .vodil svetovalec, ki je v svojem okrožju prejel največ glasov. Po urad-uth podatkih bo to mladi komunist, uekdanji pokrajinski tajnik Zveze ko-uiunistične mladine Italije Fulvio Val-lon, ki je bil izvoljen v miljskem volil-uern okrožju. Prvo sejo tržaškega občinskega sveta pa bo vodil demokristjan Franco Richetti, ki je prejel naj-Več osebnih preferenc.
Občina je medtem objavila uradno sestavo novoizvoljenih rajonskih sve-I°v. Največ rajonskih svetovalcev (64)
lzvolila Krščanska demokracija, sledi KPI (42), Lista za Trst (35) , PSI (34), 7SI (23), PRI (10), PLI (6) Slovenska skupnost (5), indipendentisti (4), PSDI
(3) ter zavezništvo Proletarska demokracija-Tržaško gibanje (2). Zanimivo je, da so rajonske svetovalce izvolili tako indipendentisti kot demoprole-tarci, ki sicer nimajo svojih zastopnikov v novem tržaškem občinskem svetu, medtem ko se zeleni niso predstavili na rajonskih volitvah. Zahodnok-
raški ter vzhodnokraški rajonski svet ter sosvet za Lonjer, Podlonjer in Sv. Ivan imajo po šestnajst svetovalcev, vsi ostali pa dvajset. Novoizvoljeni rajonski sveti se bodo sestali šele po izvolitvi župana in občinskega odbora, tako da je pričakovati, da bodo prvič zasedali šele septembra.
Jutri v FJK razčlenjena stavka za davčno reformo
Tajništva sindikalnih organizacij CGIL, CISL, UIL so sporočila urnik, po katerem bodo jutri stavkale različne delavske kategorije. Kot je znano, bo jutri v Furlaniji-Julijski krajini (hkrati pa tudi v Laciju in Lombardiji) deželni dan boja proti davčnim utajam in za korenito državno davčno reformo. Ob dveurni stavki, katere se bo udeležila večina uslužbencev in delavcev, bo jutri ob 10. uri tudi protestni shod na Trgu Panfili pred pokrajinskim sedežem finančne intendance.
Stavka za pravičnejšo davčno politiko bo jutri delno ohromila javne prevoze. Šoferji mestnih avtobusov bodo namreč stavkali od 10. do 12. ure, medtem ko bodo vlaki in letala redno vozili. Bančna okenca bodo zaprta prve tri ure vsake delovne izmene, trgovine bodo dopoldne zaprte, zdravstveni delavci bodo stavkali zadnje tri ure vsake delovne izmene ali od 10. do 13. ure, javni uslužbenci bodo prekrižali roke od 10. do 14. ure, uslužbenci krajevnih uprav pa bodo stavkali prve tri ure. Poštni uslužbenci ne bodo nudili svojih storitev prve tri ure, industrijski delavci pa bodo po domembi z vsakim podjetjem posebej stavkali v teku jutra. Pristaniški in pomorski delavci bodo stavkali dve uri, časnikarji in drugi uslužbenci časopisov, radia in televizije pa bodo stavkali po eno uro.
V soboto in nedeljo v Bazovici
Partizansko srečanje za mir in enakopravnost
Tržaški partizanski pevski zbor in Mladinska skupina P. Tomažič sta tudi tokratna organizatorja partizanskega srečanja za mir in enakopravnost med narodi, ki bo v soboto in nedeljo v Bazovici.
Gre za vsakoletno partizansko slavje, ki pa kljub vsakoletnemu ponavljanju ne izgublja na svojem pomenu. Nasprotno, trdimo lahko, da je takšna prireditev v času, ko se postavljajo pred napredne in demokratične množice številna pereča politična, gospodarska in narodnostna vprašanja, pa tudi vprašanja, ki zadevajo mir v svetu, dobro sosedstvo, mirno sožitje med narodi, še kako važna in potrebna.
Partizansko srečanje se bo začelo v soboto ob 16. uri z odprtjem kioskov, ob 18. uri pa nadaljevalo z okroglo mizo na temo »Boji Slovencev za uporabo materinščine«, ob 19.30 bo celovečerni koncert Godbe na pihala iz Ricmanj, za ples in dobro razpoloženje pa zvečer poskrbel ansambel Lords.
V nedeljo bo v Bazovici glavni del praznika, ki bo obsegal govore v slovenščini in italijanščini; sledil pa bo koncert TPPZ. Tudi v nedeljo zvečer se bo nadaljevala družabna prireditev ob zvokih ansambla Lords.
Če bo slabo vreme, se bo partizanski praznik nadaljeval v ponedeljek 11. julija.
Organizatorji vabijo na čim številnejšo udeležbo.
Izidi izpitov na šoli
za vzgojiteljice
Izidi matur na učiteljišču Anton Martin Slomšek bodo znani v petek dopoldne, v ponedeljek pa so že objavili izide usposobljenostnih izpitov na šoli za vzgojiteljice. Od sedmih kandidatk jih je šest uspešno opravilo izpite, medtem ko bo ena dijakinja morala jeseni opraviti dva popravna izpita. Zaključne izpite so opravile Deborah Jeloscek (srednja ocena 7), Vlasta Novak (7,58), Ljudmila Puntar (6,75), Vojka Racman (8,08), Sabrina Schiulaz (8) in Marisa Viller (8).
t
Dne 4. t. m. nas je zapustil naš dragi oče in ded
Stanislav Medvešček
(KARLO)
Miljski
mladinski
festival
V torek smo bili priča že tretjemu dnevu miljskega mladinskega lesti-Vala’ ki je bil zopet - kot že prvegc dne - v znamenju vlage in mokrote 0 pot ni šlo za neurje, pač pa za neznosno vročino, ki je številnim obiskovalcem privabila znojne srage na ceJo,- zvečer, ko se je malce ohladilo. s° se znoju priključili še komarji. Vse t0 pa ne more skaliti prav prijetnega vtisa, ki ga je ta multimedialna prireditev zapustila v nas. »Družinsko<-9ledališče Papilu iz Ankarana je naj-ndajšim postreglo z zabavno in izvir-n° lutkovno igrico Potep, temelječa nQ nekaj bistroumnih vidnih in še zlasti slušnih efektih po vzoru novega dngleškega vala (remake, dubbing, sampUng...). Kmalu nato nas je v Beneško hišo zvabilo drugo znamenje Pfihodnosti oz. sodobnih trendov: slikovita, dasi ne ravno veličastna raz-sfava računalniške grafike in videa. /v,orda bi smeli reči, da je kljub tem ntodernim vzgibom »vrh« torkovega večera (vsaj po številnem obisku so-dač) ostal razmeroma na tradicional-nih tleh: to je bil prijeten nastop dveh ovenskih ansamblov na Marconije-em trgu: godalnega orkestra šole 'glasbene matice in harmonikarskega dsambla Synthesis 4. Prisluhnili smo j h ko delom vse od Vivaldija pa do enčka napevov Glenna Millerja.
_Drevi ob 19. uri bomo lahko prisluh-n‘n baročni glasbi v interpretaciji nn Pahor-Slama, sicer pa so nam na pWJo tudi tri gledališke premiere: .nntasias Daniela Loeza iz Mehike, ‘siu rimskega odra Ruotalibera ter dtajoča parafraza pradavne Kale-dle, pj j0 frodo uprizorili češki lut-(j rl‘- Tega bi najbrž ne smeli zapisa-p' PQ vendar: visoke vstopnine za Pra-dve so zgolj strašilo - vstop je noK0tna Prost- Glede na to in solid-v ..kakovost prireditev se vsekakor c‘ la potruditi do Milj, mar ne?
Aljoša Šušulič
Prijavilo se je nad trideset mladih
Raziskovalni tabor letos v Brdih
Udeleženci lanskega tabora v devinsko-nabrežinski občini
Konec avgusta se bo pričel že 8. mladinski raziskovalni tabor, ki bo tokrat potekal na širšem področju Brd v goriški pokrajini, s poudarkom na občini Števerjan. Pripravljajo ga Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici, Slovenski raziskovalni inštitut, Društvo slovenskih naravoslovcev in tehnikov »Tone Penko« in Društvo mladih raziskovalcev.
Že vsa leta so tabori zasnovani mul-tidisciplinarno, njihov osnovni namen pa je spoznavanje teritorija, kjer živijo Slovenci v Italiji in vzgoja mladine za raziskovalno delo. Prav zato se vsako leto selijo na različna narodnostno slovenska področja od tržaške, goriške do videmske pokrajine. Mladi raziskovalci delajo na terenu in na ta način spoznavajo okolico ih predvsem domačine, ki tod živijo. Izkušnje iz prejšnjih let kažejo, da je ta stik z domačini izredno pristen in koristen tako za mlade kot tudi za domačine. Da temu odnosu posvečajo posebno pozornost, vedno priča tudi prvi večer tabora, ki je namenjen pogovoru z domačini.
Za letošnji tabor se je prijavilo nad 30 mladih, večinoma dijakov in študentov, in od tega je več kot polovica takih, ki so bili na taboru že prejšnja leta. Raziskovalce bodo letos razvrstili • v sedem skupin, strokovno pa jih bodo spremljali mentorji z obeh strani meje,
iz Italije in Slovenije. Arheološka skupina se bo ukvarjala s proučevanjem širše arheološke topografije Brd. Geografi bodo ugotavljali razvoj prebivalstva ob prehodu iz tradicionalnega v moderno kmetijstvo v Brdih, etnologi pa materialno in socialno kulturo ter način življenja na vinorodnem območju. Naravoslovna skupina bo z več vidikov opazovala pomembnejše na-
ravne danosti Brd, kot so na primer Medejski grič ter območja Soče in Idrijce. Predmet raziskave sociologov bo vprašanje kulturnega sožitja ob jezikovni in državni meji, mladi zgodovinarji pa se bodo lotili obdobja narodnoosvobodilnega boja na področju Brd. Celotno delo skupin bo z video kamero in pripravo dokumentacije spremljala video skupina.
V soboto mladinsko srečanje »Trst 88«
Kot smo že napovedali, se bo v soboto v konferenčni dvorani Tržaškega velesejma začelo letošnje srečanje narodnosti »Trst 88«. Mladi se bodo pogovarjali o nujnosti pogojev ekonomske eksistence za normalno in samostojno ustvarjalnost narodnosti. Ker posamezne narodnosti delujejo v specifičnih razmerah, bodo začeli s posamezno problematiko manjšinskih gospodarstev. Glavna tema pa bodo vsekakor razmere italijanskega gospodarskega prostora in s tem razvoj gospodarstva slovenske manjšine v Italiji.
Kot nam je povedala Daniela Birsa z Mladinskega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki je skupaj z Mladinsko sekcijo Slovenske skupnosti in Zveze komunis-
tične mladine Italije soorganizator tega srečanja, je glavni problem predvsem v tem, da je v družbi s prosto konkurenco manjšina vedno v podrejenem položaju. Da pa manjšina lahko razvija avtohtono kulturo, mora imeti lastno gospodarstvo, ki lahko investira v kulturno in politično delovanje.
Popoldan bo seja koordinacije manjšin, ki ima na dnevnem redu zadnje dogodke v posameznih deželah in s tem v zvezi bo govor tudi o aretacijah Janše, Borštnerja in Tasiča v Sloveniji, o spremembi avstrijskega zakona o vprašanju dvojezičnega šolstva in o problemih italijanske skupnosti v Istri. Sklicatelj seje je republiška konferenca ZSMS.
V kasarni pri Sv. Ivanu prisegli pomožni agenti
Dva ranjena v prometni nesreči
'V vojašnici Duca d'Aosta, kjer ima sedež tržaška policijska šola, je včeraj ^Pitoldne priseglo 674 mladih pomož-fph policijskih agentov iz vse Italije. “Cenci so se disciplinirano postavili v „rsto, pregled urejene čete pa sta pPravila tržaški prefekt Eustachio De pelice in ravnatelj šole Francesco ®9giano. Ravnatelj je nagovoril cence šole in jih opozoril na pomen Prisege in jim naštel vse najpomemb-fjojse dolžnosti, ki jim jih nalaga njihova nova vloga v družbi.
Slovesni vojaški prisegi je sledila Podelitev priznanj šestim pomožnim 9entom, ki so se v policijski šoli še Posebno izkazali. Priznanje so prejeli: ni1UASeP.pe Pasile' Luca Pietra, Giovan-p. Accinni, Giorgio Madonini, Franco azza in Renzo Begarolo. Tržaška po-rtiska šola je med največjimi v Italiji, »N po številu učencev zaostaja le za VS.ko- Ustanovili so jo leta 1962.
. vperajšnje slovesnosti so se udeleži-jn Vs' najpomembnejši tržaški politični sr, Verski predstavniki. Z zanimanjem ; , Pnsegi sledili tudi starši mladih vo-0k?Y' pa tudi ravnatelj in vse učno &ebje šole, ki je v štirih mesecih teča-
ja usposobila 674 oseb za opravljanje vloge pomožnih agentov. Mladi učenci se bodo sedaj po vsej verjetnosti zaposlili v raznih policijskih uradih predvsem v severnem delu Italije. Ko bodo čez osem mesecev zaključili obvezni vojaški rok, bodo lahko odločili, da res postanejo policijski agenti. V tem primeru bodo morali opraviti še štirimesečni tečaj. V večini primerov se zgodi, da pomožni agenti po osmih mesecih reszaprosijo za službo v policiji. Za konec velja omeniti podatek, da so kar 40 odstotkov prošenj v zadnjih letih predstavile ženske.
V Barkovljah sta se včeraj popoldne ponesrečila 21-letni Massimiliano Toma-sini iz Ul. Concordia 46 in 22-letni Bruno Olivieri iz Ul. Praga 39. Mladeniča sta se zaletela z motorjem jamaha 600, ki ga je upravljal Olivieri.
Izvide o nesreči je opravila prometna policija. Kaže, da je voznik motorja nenadoma izgubil nadzorstvo nad vozilom in se zaletel v avtomobil znamke saab, ki je vozil v isti smeri. Oba ponesrečenca je rešilec RK odpeljal v bolnico na Katina-ri. Tomasini se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti 40 dni, Olivierija pa so zdravniki po pregledu poslali domov. Ozdravel bo v 15 dneh.
Zadnje slovo od jamarke
Starši, sorodniki in številni prijatelji so včeraj dali zadnji pozdrav Manueli BoreH1« dvajsetletni jamarki, ki se je v soboto smrtno ponesrečila med spustom v Kačjo jamo pri Divači. Verski obred se je odvijal v njeni domači cerkvi pri Rocolu, k zadnjemu počitku pa so jo nato položili na dolinskem pokopališču.
Manuela Borella je bila izkušena jamarka, pa tudi alpinistka, saj bi se čez nekaj dni morala udeležiti alpinistične ekspedicije v Peruju. Zadnje mesece je delala v podjetju Lucijana Cergola, znanega slovenskega alpinista, ki se je smrtno ponesrečil v skupini Viša septembra lani.
CGIL za umaknitev tujih vojaških sil iz Perzijskega zaliva
Tržaška sindikalna organizacija CGIL je izdala tiskovno sporočilo, v katerem ugotavlja, da je tragedija iranskega potniškega letala ponovno opozorila na grozečo nevarnost razširitve iransko-iraške vojne. Prisotnost vojaških sil v Perzijskem zalivu in številčnost ameriških vojaških plovil, meni CGIL, prispevata k nevarnosti in razširitvi spora, obenem pa otežujeta njegovo rešitev. CGIL ugotavlja, da je umaknitev vojaških sil iz Perzijskega zaliva nujnost. Ravno tako je nujno, da se Združeni narodi ponovno zavzamejo za pomiritev in zmanjšanje napetosti v Zalivu. Svoj glas naj v Združenih narodih zastavi tudi italijanska vlada, ki naj ob tem razmisli še o potrebnosti svoje lasthe vojaške mornarice v tem, z vojaki zatrpanem koščku morja. Na koncu svojega sporočila se CGIL še pomenljivo sprašuje, kako je mogoče, da je pri sestrelitvi potniškega letala lahko prišlo do take pomote in da za tako usodne manevre odločajo stroji in ne - ljudje.
Pogreb bo jutri, 8. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v ške-denjsko cerkev.
Žalujoči sin Vojko z ženo Danico, hči Mariaeva s hčerko Imo, svakinja Pepka in družina Castellani.
Trst, 7. julija 1988
t
Prehitro me je zapustil moj dragi mož
Pino Bressan
Pogreb bo danes, 7. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v nabre-žinsko cerkev.
Žalostno vest sporoča žena Klara z družino.
Nabrežina, 7. julija 1988
Ob težki izgubi dragega Pinota sočustvujejo s Klaro Sonja, Walter in Jan.
Draga Klara, v tako žalostnem trenutku smo vsi s teboj, prijatelji letnika 1944.
Ob bridki izgubi dragega Pinota Bressana izražata svojcem občuteno sožalje Guerrina in Milko.
Ob smrti bivšega uslužbenca Stanka Andolška izrekata prizadeti družini najgloblje sožalje upravni svet in delovni kolektiv Založništva tržaškega tiska.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje izreka iskreno sožalje Danilu Pilatu ob bridki izgubi dragega očeta Danila.
Upravni svet Slovenskega stalnega gledališča izreka članu nadzornega odbora Danilu Pilatu najgloblje sožalje ob izgubi očeta.
Ob nepričakovani izgubi dragega očeta se pridružujejo žalovanju Danila Pilata in svojcev družine Rolič, Čuk, Kocman, Mezgec in Volpi.
Gimnastični odsek ŠZ Bor in Nogometni klub Bor izražata svojemu odborniku Danilu Pilatu ob smrti dragega očeta najiskrenejše sožalje.
Uspel glasbeni nastop ob proslavi dneva borca
Ob proslavi dneva borca, ki so jo priredili na konzulatu SFRJ v Trstu, sta nastopila violinist Črtomir Šiškovič in pianistka Mojca Šiškovič. Na sliki vidimo oba glasbenika ob generalnemu konzulu SFRJ Liviju Jakominu
Letni občni zbor Zveze slepih Italije
Zveza slepih Italije je imela kot običajno svoj letni občni zbor, katerega so se udeležili predstavniki deželnih političnih strank, kulturnih organizacij ter predstavniki deželne, občinske in pokrajinske uprave, med katerimi podpredsednik deželnega odbora Car-bone in podžupan Seghene.
Po uvodnih besedah je predsednica Zveze slepih Ada Maria de Crignis orisala dejavnosti Zveze, kot so pomoč ostarelim, športne in kulturne dejavnosti itd. Najpomembnejša točka na
dnevnem redu je bilo vprašanje o preureditvi zavoda Rittmayer. Vsi prisotni so soglašali, da je preureditev zavoda nujno potrebna in da je tudi v Trstu treba ustvariti ustrezen in prijeten dom za slepe.
Naloga Zveze je torej ta, da priskrbi dom približno petdesetim starejšim slepim članom. Zveza slepih si bo seveda prizadevala, da bo čimprej uresničila ta program. Prisotni so soglasno sprejeli obračun za leto 1987 in proračun za leto 1989.
Izlet nekdanjih partizanov po poteh AVNOJ
Zadnje dni v maju je sekcija VZPI-ANPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg priredila tridnevni izlet po poteh AVNOJ. Izleta so se udeležili partizani, aktivisti in njihove žene. Peljali smo se najprej do Jasenovca, kjer smo si ogledali muzej in spomenik zloglasnega ustaškega koncentracijskega taborišča, kjer je bilo umorjenih več stoti-soč domoljubov. Pot nas je potem peljala na Kozaro; tudi tu smo si ogledali mogočen spomenik, ki spominja na izredno težke razmere in hude borbe, ki so se odvijale na tem področju.
Naslednji dan nas je pot vodila v Jajce. Tu so nas pričakali in toplo sprejeli predsednik občinske skupščine in njegovi sodelavci. Tovariško so nas pozdravili, nam zaželeli dobrodošlico, nas vljudno postregli in nam orisali značilnosti mesta in razmere okoliškega področja. Za prisrčen sprejem smo se tudi sami zahvalili, obenem pa poudarili prispevek primorskih Slovencev v NOB in posebno še prekomorskih brigad, ki so veliko doprinesle k osvoboditvi dalmatinskih otokov, obale ter Bosne in Hercegovine. Omenili smo tudi, v kakšnih razmerah živimo Slovenci v Italiji in poudarili, da za dosego naših narodnostnih pravic še vedno potrebujemo moralno in politično podporo celotne matične domovine. V spomin na to srečanje smo si izmenjali darila, nato smo si šli skupaj ogledat muzej drugega zasedanja AVNOJ-a.
Še istega dne smo se odpeljali do Drvarja in si tu ogledali muzej 25. maj in Titovo pečino.
Tretji dan izleta smo obiskali muzej prvega zasedanja AVNOJ-a v Bihaču in pred vrnitvijo domov še spomenik na Petrovi gori v bližini Karlovca.
Kljub temu da smo si ogledovali kraje in pomnike, ki spominjajo na težko borbo in velikanske žrtve, katerim smo se poklonili, je vladalo med izletniki vse tri dni izredno dobro razpoloženje. V avtobusu je nastal tudi »nov« mešani pevski zbor, ki je med drugim zapel na sprejemu v Jajcu in na željo predstavnikov Jajca še v samem muzeju. Pa tudi sicer ni primanjkovalo petja, veselja in zabavnih dovtipov.
Izlet se je vsestransko posrečil, izletniki smo bili izredno zadovoljni in smo predlagali, da bi podobna potovanja še organizirali.
Udeleženec
gledališča
Grad sv. Justa
14. julija bo na Gradu sv. Justa 3. tekmovanje mladinske glasbe pod naslovom HIT MUSIČA 88.
Cirkus Orfei
Dvakrat dnevno in sicer ob 17.00 in
21.45	se vrstijo na trgu pred Športno palačo prireditve (tel. 774531). Prodaja vstopnic pri blagajni cirkusa in v agenciji UTAT v Pasaži Protti.
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 7. julija 1988
IZAIJA
Sonce vzide ob 5.23 in zatone ob 20.56 - Dolžina dneva 15.33 - Luna vzide ob 0.54 in zatone ob 14.45.
Jutri, PETEK, 8. julija 1988
JADRAN
PLIMOVANJE DANES: ob 4.12 naj višja -2 cm, ob 9.25 najnižja -20 cm, ob 16.56 najvišja 37 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 29 stopinj, zračni tlak 1017 mb narašča, brezvetrje, vlaga 60-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja
25,5	stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giulio Caparra, Gian-luca Pignatiello, Ulisse Zacchini, Veroni-ca Čara, Manuela Furlan, Roberto Mac-carrone, Fabrizio Maccarone,v Marilena Bullo, Flisa Godina, Sandi Šuc, Petra Grassi.
UMRLI SO: 68-letni Luigi Fiorella, 65-letni Diego Rocco, 65-letna Lidia Cerno-bori, 40-letna Candida Danza, 91-letna Maria Malinarich, 82-letna Nerina lago-nich, 71-letna Anna Zavagna, 75-letni Giordano Sigon, 77-letni Carlo Scuka, 85-letna Attilia Corradini, 65-letni Rocco Attini, 78-letna Elvira Bartoli, 76-letna Vida Pertot, 85-letna Giovanna Ursulich, 82-letna Margherita Antonini, 67-letni Luciano Zibardi.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 4., do sobote,
9.	julija 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (MILJE).^
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Moliere
GEORGE DANDIN ALI
KAZNOVANI SOPROG
režija Dušan Mlakar
Premiera in ponovitvi na REPENTABRU
jutri, 8. t. m; v soboto, 9. t. m.; v nedeljo, 10. t. m.
ZAČETEK PREDSTAV OB 21. URI
D/-'ll>D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DČ-IIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
koncerti
Verdi
Festival operete - Poletje 1988. Do 10.
avgusta se bodo v Trstu, v organizaciji občinskega gledališča Verdi, zvrstile tri operete: Straussov NETOPIR, Dostalova KLIVIA in Lebarjeva VESELA VDOVA.
Pri blagajni gledališča Verdi so na razpolago vstopnice za peto predstavo Straussove operete NETOPIR, ki bo v soboto ob 20.30. Dirigent Rudolf Bibl, režija Vito Molinari, scenografija Antonio Mastromattei, koreografija Gino Landi.
V nedeljo ob 18. uri šesta predstava.
razne prireditve
Šagra bo v Ricmanjih 9., 10. in 11. julija.
Tržaški partizanski pevski zbor in Mladinska skupina P. Tomažič prirejata PARTIZANSKO SREČANJE ZA MIR IN ENAKOPRAVNOST MED NARODI v Bazovici 9. in 10. julija. Spored: v soboto,
9.	julija: ob 16.00 odprtje kioskov; ob
18.00	okrogla miza na temo Boji Slovencev za rabo materinščine; ob 19.30 koncert Godbe na pihala iz Ricmanj; ob
21.00	ples z ansamblom Lords. V nedeljo,
10.	julija: od 10.00 odprtje kioskov; ob
16.00	govori; ob 18.00 koncert TPPZ P. Tomažič; ob 21.00 ples z ansamblom Lords. V primeru slabega vremena se bo praznik nadaljeval v ponedeljek, 11. julija. Vabljeni!
razstave
V	Kraški galeriji v Repnu 31 je na ogled do 17. julija razstava akademske slikarke Vere TERSTENJAK-JOVIČIČ.
Na sedežu Tržaške turistične ustanove v Sesljanu št. 56/B razstavlja svoja dela slikarka Zora KOREN ŠKERK. Razstava bo odprta do 9. julija s sledečim urnikom: od 8.30 do 13.00 ter od 16.00 do
19.00.
V	konjušnici v Miramarskem parku
je odprta razstava z naslovom NOVE MEJE V ARHITEKTURI, ki prikazuje stvaritve arhitekta "Maksa FABIANIJA.
V	galeriji Cartesius je na ogled razstava slikarja Antonia GUACC1JA. Razstava bo odprta po običajnem urniku do 16. t. m.
V	tržaški Občinski galeriji je na
ogled razstava ljubljanskega slikarja Štefana GALIČA.
V	galeriji Moderna (Galerija Rossoni) je na ogled razstava slikarke Lide DEL PICCOLO JOPPOLO.
kino
ARISTON - 21.30 Milagro, ZDA, 1988, r. Robert Redford, i. Sonia Braga, Chris-topher Walken, Chick Vennera, M. Griffith.
EXCELSIOR I - 18.45, 22.15 Arancia meccanica, fant. ZDA, 1971, 137', r. Stanley Kubrick; i. Malcolm Mc Do-well, Patrick Mogel, □ □
EXCELSIOR II - 18.45, 21.45 Top model, i. Jessica Moore, □□
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 II colonello Redi, r. Istvan Szabo, □ □
NAZIONALE II - 18.00, 22.00 American way -1 folli delFetere
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Le tocca-bili, porn., □ □
NAZIONALE IV - 18.00, 22.00 Ouarto comandamento, dram., Fr.; r. B. Taver-nier.
FENICE - 19.00, 22.15 Ultimo tango a Parigi.
GRATTACIELO - 17.45, 22.15 Colors -Colori di guerra.
MIGNON - 17.00, 22.15 In nome della rosa, dram., ZRN/Fr./It. 1986, r. Jean Jacgues Annaud, i. Sean Connery, F. Murray Abraham.
LJUDSKI VRT - 21.15 lo e mia sorella
EDEN - 16.00, 20.00 Vizi e virtu d'altri tempi, pom., O □
VITTORIO VENETO - Zaprto do 1. avgusta.
CAPITOL - 18.15, 21.30 LTnsostenibile leggerezza delTessere, ZDA 1988, r. Philip Kaufman; i. Daniel Day Lewis, Lena Olin, □
LUMIERE FICE - 18.00, 22.00 II ventre dell architetto, r. Peter Greenaway, i. Brian Dennehy, Lambert VVilson.
ALCIONE - Zaprto do 1. avgusta.
RADIO - 15.30, 21.30 Follie supererotic-he, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom O □
Oglasni oddelek
sprejema oglase in razna obvestila vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611
razna obvestila
KD F. Prešeren iz Boljunca organizira od 22. do 26. avgusta t, 1. RAZISKOVALNI TABOR ZA MLADINO od 12. do 16. leta starosti. Vpisovanje do 15. julija po telefonu od 13. do 14. ure na sledeče številke: 228438, 228614 in 228729.
Pripravljalni odbor Kmetijskih dne-vov v organizaciji občin Trst, Milje, De-vin-Nabrežina, Dolina, Zgonik, Repenta-bor vabi kmetovalce, zadruge, podjetja in vse ostale, ki nameravajo kakorkoli sodelovati z razstavami ali s prodajo svojih pridelkov in proizvodov na letošnji 7. izvedbi Kmetijskih dnevov, ki bodo v Boljuncu od 9. do 12. septembra t. 1„ naj se prijavijo v tajništvu ob delavnikih od 9. do 13. ure, tel. 228110 - 228127 - 228392, int. 49. Rok za predložitev prijav zapade v petek, 15. julija t. 1., ob 13. uri.
Tečaj zen-shiatsu, akupresure in co-nalne masaže v Domu A. Sirk v Križu danes in jutri s pričetkom ob 20. uri. Vodi prof. Helena Bizjak. Vpisovanje telefonsko na št. 220718 (od 20. do 21. ure) ali uro pred pričetkom tečaja v Domu A. Sirk. Cena tečaja 30.000 lir.
Številke velike loterije, izžrebane na festivalu sekcije KPI Dolina, ki se je odvijal od 30. junija do 4. julija v Športnem centru v Dolini: 1. št. 00141, 2. št. 04597, 3. št. 04267, 4. št. 08069, 5. št. 06931, 6. št. 08411, 7. št. 07581, 8. št. 06063, 9. št. 05507 in 10. št. 01730; rezervne številke: 1. št. 04337, 2. št. 07925, 3. št. 08330, 4. št. 07514, 5. št. 02259, 6. št. 07153, 7. št. 00103, 8. št. 02908, 9. št. 02252 ter 10. št. 08509. Za posamezne informacije oglasite se na tel. št. 232223. Na razpolago je 15 dni časa, da dobitniki dvignejo nagrade.
Poletni ŽIVŽAV - Nabrežina bo potekal od 11. do 22. julija 1988. Urnik občinskega šolabusa: Medja vas 7.35, Štivan 7.38, Devin 7.40, Sesljan 7.45, Mavhinje 7.48, Cerovlje 7.50, Nabrežina Kamnolomi 7.55, Slivno 8.05, Prečnik 8.08, Trnovca 8.12, Praprot 8.15, Šempolaj 8.20, Nabrežina Postaja 8.25 ter s Proseka ob 8. uri. Otroci naj imajo s sabo malico in manjšo brisačo.
izleti
KD Rovte-Kolonkovec prireja od 13. do 23. julija neobičajno potovanje v Sovjetsko zvezo na Črno morje in po reki Volgi. Prva skupina bo odpotovala 13. julija na Črno morje, tej sa bo 17. julija pridružila druga skupina za skupno križarjenje po Volgi z ladjo "S. Jesenin" in ogledom Zagorskega, Rostova, Jaroslava, Ugliča in Kalinina. Na koncu potovanja še kratek ogled Moskve. Za vse podrobnosti potovanja telefonirati na št. 820943 od 13. do 14. ure.
SPDT vabi na avtobusni izlet, ki bo v nedeljo, 17. julija, v Forni di Sopra z obiskom čudovite planinske poti "Sentiero delle genzianelle" od koče Flabjan-Paca-rini do koče Giaf. Hoje bo približno 8 ur. Obstaja tudi lažja varianta, kjer je hoje le štiri ure. Izlet vodi A. Kermec. Vpisovanje na ZSŠDI.
čestitke
Ansambel TPPZ P. Tomažič čestita svoji redni članici MILKI KJUDER za 60. rojstni dan in ji želi še na mnoga leta.
KD Rovte-Kolonkovec čestita članici odbora ROŽI BOŽIČ in BRUNU ČERNIGOJU ob prejemu plakete Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije.
šolske vesti
Vpisovanje na Državnem trgovskem tehničnem zavodu z oddelkom za geometre Ž. Zois - Trst poteka še danes, 7. julija 1988, od 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo poklicnega zavoda J. Stefan sporoča, da je vpisovanje za šolsko leto 1988/89 še danes, 7. julija 1988, od 10. do 12. ure.
Vpisovanje na Državnem liceju F. Prešeren v Trstu še danes, 7. julija, od 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo srednje šole L Cankar v Trstu sporoča, da je v teku vpisovanje v tečaj T50 ur" za delavce za šolsko leto 1988/89. V tečaj se lahko vpišejo vsi tisti, ki so dopolnili 16. leto in nimajo še diplome nižje srednje šole.
Ravnateljstvo srednje šole L Cankar v Trstu obvešča, da je na šoli vpisovanje za šolsko leto 1988/89 še danes, 7. julija.
Julija in avgusta Sindikat slovenske šole, Ul. Carducci 8/II., posluje s poletnim urnikom, in sicer ob sredah od 11. do 12. ure in ob četrtkih od 16. do 17. ure.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje organizira v šolskem letu 1988/89 sledeče tečaje: 1. za dodeljene uradniškemu delu s kvalifikacijo - 1. letnik (1200 ur); 2. za dodeljene uradniškemu delu s kvalifikacijo - 2. letnik (1200 ur); 3. za strojepis s kvalifikacijo (350 ur);
4.	srbohrvaščine (120 ur); 5. za vodenje zadrug (60 ur); 6. za personal computing (160 ur); 7. za programerje elektronskih računalnikov (175 ur); 8. za gostince (120 ur); 9. za pomoč ostarelim na domu s kvalifikacijo (350 ur); 10. za splošno živinorejo (30 ur - za Gročano in Bazovico);
11.	čebelarstva (60 ur); 12. biodinamike (30 ur); 13. za tehniko v kletarstvu, ustek-leničevanja in odgovarjajoče zakonodaje (20 ur) 1; 14. za tehniko v kletarstvu, us-tekleničevanja in odgovarjajoče zakonodaje (20 ur) 2; 15. za tehniko v kletarstvu, ustekleničevanja in odgovarjajoče zakonodaje (20 ur) 3. Vpisovanje in podrobnejše informacije do 22. julija 1988 na sedežu Zavoda, Ul. Ginnastica 72 (Dijaški dom), tel. 577941, vsak dan (razen ob sobotah) od 9.00 do 12.00.
__________prispevki
. v spomin na brata Sergija in na očet« Željka Gržiniča daruje Sonja Grži# Gašperčič 50.000 lir za Etnografski muz«i v Skednju, 50.000 lir za Dekliški zbor Devin in 50.000 lir za Dobrodelno društvo
V	spomin na dr. Sardoča darujeta Sonja in Tonči Gašperčič 30.000 lir za Dobrodelno društvo.
V	spomin na Ivanko Gerlanc darujejo Marija in Jušto Šegina 20.000 lir ter Lojzka Guštin 5.000 lir za Amaterski oder J-Štoka.
V	spomin na očeta Antona Kureta da' ruje sin Miljo 100.000 lir za MePZ Sb' vec.
V	spomin na Guština Fondo daruje Iztok Grgič (Padriče) 20.000 lir za KD Slovan.
V	spomin na Carla Rudesa daruje Drogo Sedmak 20.000 lir za košarkarski klub Bor.
V	spomin na dr. Sardoča darujeta Ver8 in Aljoša Vesel 30.000 lir za Slovenske dobrodelno društvo.
V	spomin na Lučita Sferzo daruje)0 Riko, Ksenija in Sergij z družina®1
40.000	lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na Bruno Sulčič darujete Fani Sedmak in Adelina Košuta 20.0$ lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na Bruno Sulčič darujete Mimi Bogateč in Marija Ferrari 20.000 IH za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na Danila Radoviča darujete Vera in Zdravko Caharija 30.000 lir ze SKD I. Gruden.
- V spomin na Danila Radoviča daruj« družina Vladislav Petelin 50.000 lir ze Kardiološki oddelek.
V	počastitev spomina Kristine Zahat darujeta Anica in Diko 10.000 lir za Dijaško matico.
Zdenko- Hrvatič daruje 20.000 lir Z« SKD Slavec v zahvalo za posojene miz« za osmič o.
V	spomin na Grozdano Bernetič daruj« sestrična Pjerina Pregare 10.000 lir za pevski zbor Slavec in 10.000 lir za Godb« na pihala iz Ricmanj.
Ob praznovanju zlate poroke darujeta Pavla in Viktor Grgič iz Padrič 50.000 br za Skupnost družina Opčine in 50.000 Ik za spomenik padlim v NOB na Padričah
v spomin na Alojzijo Kuret por. Živi« in Walterja Čoka daruje Avguštin Čok
20.000	lir za Skupnost družina Opčine.
_________mali oglasi
OSMICO ima "Duhtar" v Saležu in vabi vse na obisk.
PRI BIBČEVIH danes odprejo kmečki turizem. Točijo belo in črno vino. OSMICO je odprl Lupine v Praprotu Toči sortirana bela vina in teran. DACEVI so v Doberdobu - Jezerska 2 odprli osmico. Točijo črno in bel° vino.
GOSTILNA POD TABROM na Colu j« ponovno odprta. Priporoča se za obisk! OSMICO ima odprto Stanko Milič v Zgoniku.
NA OSMICO v Samatorco št. 6 vabi Stanko Gruden. Toči belo in črno vinOi reže domač pršut.
OSMICO ima odprto Jurij Stubelj v Šempolaju.
OSMICO je odprl Mario Milič - Repnih 39. Toči belo vino in teran. UMETNICA išče v najem v Trstu lokal ali stanovanje, tudi brez kopalnice (namenjen slikanju). Tel. 228390. PRODAM dvoje dvojnih aluminijastih vrat. Mere: širina 2,12 m x višina 2,23 m. Tel. 228692 ob uri obedov.
PRODAM enosobno stanovanje, potrebno popravil, pri Sv. Ivanu. Tel. 226275 -zvečer.
PRODAM tri litografije Bogdana Grom3 (1957) in Hlavatyjev akvarel-karikatu-ro "Vojaki pred gostilno". Vse z®
1.300.000	lir. Tel. 213267 (od 13. do 15-ure).
MOTOR evinrude 20 konjskih sil - iz" venkrmski, v odličnem stanju, za i 1.500.000 lir prodam. Tel. 413576. CITROEN VISA club II., 650 kub. cm. letnik '83, v odličnem stanju, prevoženih 28.000 km. Za vse informacije telefonirati na št. 53396 ali 43713.
IMATE visoko omaro za spalnico in bi se je radi znebili? Meni bi prav prišla-Tel. 228766.
BI RADI PODARILI kolo za otroka, starega 8-10 let, tudi potrebno popravil? Tel. 228766.
NUJNO IŠČEMO sposoben par, starost 40-50 let, znanje slovenskega in italijanskega jezika, za stalno službo v vili z velikim vrtom na Opčinah. Delovne obveznosti: mož - šofer in vrtnar, žena - opravljanje kuharskih in gospodinjskih del. Nudimo samostojno stanovanje z vrtom in garažo. Telefonirati zjutraj od 8. do 9. ure na št. 212-239. STANOVANJSKA ZADRUGA išče interesente za nakup vrstnih hiš v Gorici po izredno ugodni ceni. Tričetrtinsko posojilo na vrednosti hiše, 5% obrestna mera v 20 letih. Informacije: tel-0481/31120.
KUPIM stanovanje na Opčinah. Tel-213267 (od 13. do 15. ure).
KUPIM zazidljivo zemljišče v okolici Trsta. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Zemljišče".
ŠTUDENTKA bi rada sledila pri študiju v prihodnjem šolskem letu petkrat tedensko ob odsotnosti staršev dijakinj® nižje in višje šole. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul-Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro 'Študentka".
KNJIGOVODKINJA z večletno prakso pisarniškega dela import/export (strojepisja, teleksa, telefaksa, kompjuterja. primenote, vodenja bank itd.) z znanjem slovenskega, srbohrvaškega W diskretnim obvladanjem angleškega jezika išče primerno zaposlitev. TeL 213392.
Na Festivalu novih glasov v Lignanu
Priložnost za Slovence
Andreja Makoter ali Yu Madonna
y prekrasnem salonu Kursaal v Lignanu pripravljajo II. mednarodni festival Voci nuove — Novi glasovi, ga prireja Urad za turistično animacijo v sodelovanju z Italia Network in drugimi večjimi sponsorji. Manifes-fecija bo trajala kar tri dni in na nji aodo sodelovali pevci iz Italije, Španije, Avstrije, Nemčije, Francije in se-veda Jugoslavije. Od 6. do 8. julija bo v Lignanu veliko glasbeno doživetje, je že lansko leto privabilo nekaj Več kot 5.000 gledalcev. Organizator ^iax Gennaro skupaj z Nicolettijem, Dolganom in drugimi sodelavci, se je fekrat zelo potrudil in izdelal kvalite-ten program, ki bo nedvomno zadostil Potrebam številnih gostov, ki bodo sPemljali Festival.
Napovedovalka in subretka bo le-(°s znana in prikupna Paola Perego, ni že nekaj časa uspešno vodi oddajo American Bali po zasebni mreži Italia
1. Njej se bodo pa pridružili še nekateri gostje kot npr. VJalter Santillo, Roberto Salvini, nato še Fiordaliso in zelo verjetno Gazebo. Naj omenimo, da je Urad za turistično animacijo v sodelovanju z Videostarom izdal tudi kaseto, ki bo izšla v vseh državah, ki sodelujejo na tem Festivalu. Italijanska državna radijska mreža bo verjetno oddajala v neposrednem prenosu le veliki finale, vse tri večere pa bo posnela znana zasebna televizijska postaja.
Kdo pa so nastopajoči? V glavnem gre za manj znane pevce, ki se niso še uveljavili na mednarodnem ali evropskem nivoju. Prav zaradi tega razloga so organizatorji opustili denarne nagrade in ponujajo kot prvo nagrado pogodbo z znano diskografsko hišo, ki bo skušala zmagovalca pravilno ovrednotiti in mu omogočiti nadaljnjo kariero.
S prihodnjim letom bo tudi v Trstu selekcija za sodelovanje na festivalu, saj se organizator dobro zaveda, da je tudi v našem mestu vrsta odličnih ansamblov lahke glasbe, ki se niso še uveljavili.
Nekaj več besed zasluži jugoslovanska, oziroma slovenska reprezentanca, ki bo vse tri dni prisotna na tem Festivalu. Iz Kopra prihaja pevec Vladi Bonin, ki je vrsto let pel pri ansamblu Platana, nato pa se je odločil za samostojno kariero in pridno izbiral le najboljše komade, ki so mu prišli pod roko. Dober uspeh je doživel lansko leto na Melodijah morja in sonca in isto pesem bo izvajal tudi v Lignanu. Izven konkurence pa bo nastopala Mariborčanka Andreja Makoter, ki je bolje znana kot Yu Madonna. Zadnje čase je v Jugoslaviji doživela izjemne uspehe, bodisi zaradi dobro uspele imitacije, vendar tudi zaradi plesnih točk, ki so na visokem nivoju. Gosta pa spremlja kot napovedovalka Alda Sosič, ki bo pred večtisočglavo množico predstavila Bonina in Yu Madonno. V Lignanu se torej obetajo zelo vroči večeri in upajmo, da se bo pravilno in odločno izkazala tudi slovenska reprezentanca. Srečno!
bed
____________sklad mitja čuk_
Nevsakdanja družinska zgodba
Zadnjo nedeljo v juniju je openski otroški vrtec pripravil s Skladom Mitja Cuk celodnevno veselico v Parku Finžgarjevega doma. Tako je praznik videl štiriletni Gabrijel, eden izmed nagrajencev na risarskem tekmovanju
Družino lahko pojmujemo na različne načine. Največkrat in najbolj tradicionalno je to krvna zvez^. V Vipavi pa žive na domu gospe Nade Kostanjevic štiri osebe, ki so pravzaprav v ekonomski skupnosti, obnašajo pa se kot pravcata družina.
Osemintridesetletna mongoloidna pastorka Mija, 16 in 11-letna rejenca Samo in Robert ter gospa Nada, ki je po rodu iz Sušaka, si med seboj niso v sorodu.
In vendar jih veže toliko, da nastopajo do tujih ljudi kot družina in med seboj zelo povezano.
»Oba fanta se zelo rada igrata skupaj. Seveda moram včasih tako zakričati, da me slišijo po celi Vipavi!«
Prav lahko si je zamišljati take neustavljive, drezajoče prepirčke med mlajšim in starejšim 'bratom '...
Gospa Nada se je naučila slovenščine takoj po vojni, ko je v Ljubljani obiskovala šolo. Že takrat je rada hodila v hribe. Kasneje te navade ni opustila in je bila aktivna v okviru Planinskega društva.
»Dokler je bil mož živ, sem lahko hodila v gore... Sedaj pa ne morem več tako zlahka, ker pravzaprav nimam komu pustiti ne Mije ne svojih rejencev.« Gospa Nada pa je kljub temu še zelo dejavna tako v Planinskem društvu kot pri Rdečem križu.
»To zadnje je pravzaprav že moja dolžnost rejnice!«
Duševno prizadeti so vključeni tudi v mednarodno gibanje Vera in luč, ki skrbi za njihovo duhovno življenje.
»Vsaka dva do tri mesece imamo srečanje. Nanje vodim svojo pastorko. To je zelo dobro za naše otroke, kajti mnogi od njih danes v cerkvi še nimajo svojega prostora...«
V nizu spominov je gospa Nada odkrila svoje izkušnje s te življenjske perspektive.
»Ko je bila dograjena posebna osnovna šola v Vrhpolju, je staršem uspelo, da so tudi naši, prizadeti otroci imeli verouk. Potekal je ločeno. Da bi starši ne občutili te ločitve, smo dejali, da je ločeno zaradi urnika naše šole...«
Takrat se še ni govorilo o posebnem verouku. Danes se je tudi to vprašanje razvilo in se marsikaj spremenilo.
»Tudi k zakramentom imajo prizadeti pristop. So celo primeri, ko so se duševno prizadeti cerkveno poročili, seveda nekateri, potem ko so se civilno poročili in živeli v urejenih družinskih razmerah, po svojih zmožnostih. Nekateri pa tega niso sposobni...«
Ulije se val spominov, kako je neki zidar dvoril njeni pastorki Miji, pa mu je morala gospa Nada lepo povedati, kako je z njo.
»Vem, da imajo vsi duševno prizadeti svoje notranje, duhovno življenje. Moj pokojni sin me je vedno miril, ko mi je pošlo potrpljenje ob vedno istih Mijinih vprašanjih. Dejal je: "Tebe Mija stokrat na dan sprašuje o eni in isti stvari, ker se želi prepričati, da je to res. Ti kar odgovarjaj ji. Odgovarjaj ji, tudi če nimaš potrpljenja, kajti ona razmišlja o teh stvareh ves dan, kakor razmišljamo, sicer malo hitreje, vsi drugi..."«
Zamišljeno si gre gospa Nada z dlanjo čez dlan: »In kakor razmišljajo o tem svetu, razmišljajo tudi o onem svetu...«
Trideset let in čez je doslej imela možnost, da se o tem prepriča.
»Zato mislim, da so duševno prizadeti prav tako potrebni verske tolažbe kot ostali.«
Ko je nekoč gospa Nada na nekem srečanju sprožila problem spovedi, ji je nadškof Šuštar odgovoril, da je prav, če tisti prizadeti, ki znajo govoriti, gredo k spovedi.
»Ker je res, da tudi oni ločijo med dobrim in zlem, razen tistih popolnoma nemočnih...«
Tako se razmišlja, živi v tej - po pravici bi lahko rekli -družini, ki se je zbrala iz vseh vetrov. Gospa Nada, Hrvatica, jo uspe voditi. Njena pastorka Mija je po očetu Slovenka, mati pa ji je bila Italijanka albanske narodnosti. Rejenca Samo in Robert sta Bosanec, musliman, in Slovenec. Oba sta prišla iz številnih družin. Skupaj se počutijo dobro.
Tako dobro, da bi mlajši rejenec ne hotel zapustiti krušne matere in je sam izrazil željo, da bi ga posvojila.
»Rejniške matere se dobivamo po regijah. Na primer tiste, ki imamo ljubljanske otroke, se srečujemo skupaj in tako izmenjujemo svoje izkušnje...«
Pogovarjajo se in se potolažijo, ko slišijo, kaj so otroci nakuhali, tudi na ta način dobijo voljo in moč, da gredo napfej... Tako teče življenje dalje.
Ni vsakdo tako sposoben kot gospa Nada stopiti iz že uglajenih tirnic in se do take mere dajati na razpolago drugim.
Vendar - roko na srce: kolikokrat smo bili doslej v svojem življenju sposobni reči: »Ne!« sodobni, neposredni in takojšnji dobrini, da bi vsaj drobtinico svojega časa posvetili drugim? Ali pa morda to ni moderno?
L £ ram __________________________
|1.55 Vreme in dnevnik
12.05	Dok.: Amazonas v nevarnosti
13.00	Nanizanka: La famiglia Brady
13.30	Dnevnik
14.00	Film: Volto di donna (dram., ZDA 1941, r. G. Cukor, i. J. Crawford, M. Douglas)
15.45	Risanka: Grisu il draghetto
16.00	Glasbena oddaja: Tanti varieta di ricordi
l'-00 Nad.: Sulla rotta di Morosini
12.30	Risanka: Tao Tao 12-55 Aktualno: Spaziolibero
16.15	Oddaja iz parlamenta
1“.20 Film: Falena d'argento (dram., ZDA 1933, r. D. Arzner, i. K. Hepburn, C. Glive)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Black Stallion (kom., ZDA 1979, r. Carroll Ballard, i. Kelly
0 Reno, Mickey Rooney)
22.30	Dnevnik
22-40 Aktualno: Serata Marte 3-50 Dnevnik - zadnje vesti u-05 Aktualno: Podeljevanje literarne n nagrade Strega ■40 Nad.: Mastro don Gesualdo
£ RAI 2_______________
11.50 Nadaljevanka: Madame Bovary
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Aktualno: Diogenes
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik in športne vesti
14.40	Variete: II piacere dellestate 16.55 Film: Una moglie in pericolo
(kom., It. 1939, r. Massimo Neu-feld, i. Marie Glory, Antonio Centa)
18.25	Oddaja iz parlamenta
18.30	bnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Cuore e batticuore
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	TV film: Luomo di Londra (r: Lawrence Gordon Clark, i. Ray Lonnen, 2. in zadnji del)
21.35 Aktualno: Moda
22.10	Dnevnik - večerne vesti
22.25	Variete: Videocomic (pripravila Nicoletta Leggeri)
23.10	Dnevnik - zadnje vesti
23.20	Glas. oddaja: Umbria Jazz '88
0.20 Filmske novosti 0.25 Film: Panagulis vive (dram., It. 1982, r. Giuseppe Ferrara, i. Pu-pella Maggio, Stathis Giallelis)
A RAI 3	]
14.00	Deželni dnevnik
14.10	Glasbena oddaja: Bernstein dirigira Brahmsovo Simfonijo št. 2 v D-duru
15.10	Mladinska oddaja: Speciale Je-ans
15.40	Šport: kolesarstvo
17.00	Film: Ragazze d'oggi (kom., It. 1955, r. Luigi Zampa, i. Marisa Allasio, Mike Bongiorno)
.18.45 Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej - Drobci
20.00	Izobraževalna oddaja: Scenografija v filmskem delu
20.30	Nanizanka: Professione pericolo
21.20	Dnevnik - večerne vesti
21.30	Film: LJstruttoria e chiusa: di-mentichi! (dram., It. 1971, r. D. Damiani, i. Riccardo Cucciolla, Franco Nero)
23.25	Kulturna oddaja: Una sera, un libro
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
23.55 Rubrika: 20 let prej - Drobci
RTV Ljubljana
9.00	Poletna noč (pon.)
18.20	Video strani
18.35 Otroška nadaljevanka: Za mano mulci (1. del)
19.05	Risanka
19.19 Video strani
19.24 TV okno
19.30	Dnevnik
20.05	Tednik
21.05	Nadaljevanka: Izgube (6. in zadnji del)
22.00	Dnevnik
22.15	Zabavna oddaja: Poletna noč, vmes nemška nadaljevanka Schwarzwaldska klinika (17. del), nato angleška humoristična serija Kdo bo nosil hlače (5. del)
0.30 Informativna oddaja za tujce (To je petminutna oddaja, ki jo izmenično pripravljata RTV Ljubljana in TV Zagreb; tujim gostom dnevno poroča v angleščini in nemščini o razmerah na cestah in na mejnih prehodih, o športnih, kulturnih in drugih prireditvah.)
01.15	Video strani
TV Koper__________________
13.30	TVD Novice
13.40	Nogomet: Superpokal Amerike -polfinale (pon.)
15.45	Kolesarstvo: Tour de France (prenos)
16.45	Kronika in reportaže: Šport spektakel
18.15	Športni dogodek (pon.)
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bo v živo stekel pogovor z nogometaši NK Koper o včerajšnji odločilni tekmi za prestop v 1. B ligo. Oddaja je kontaktna, zato se z vprašanji lahko oglasite na telefonski številki 003866/25991.
19.30	TVD Stičišče
20.00	Športna oddaja: Juke box
20.30	Avtomobilizem: Prvenstvo Cart (povzetki)
21.30	Športni dogodek (pon.)
23.00	TVD Vsedanes
23.10	Kolesarstvo: Tour de France (povzetki)
24.00	Športna oddaja: Juke box
Utjl CANAL.E 5	_
6-15 Nanizanke: Arcibaldo,
8.40	Aliče, 9.10 Storie di vita, 9.30 General Hospital, 10.30 Strega per amore
11.00	Kvizi: Fantasia, 11.30 C est la vie, 12.00 Dop-pio Slalom
12.30	Nanizanka: Hotel
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Nan.: Dottor Kildare
5.00	Film: Un urlo nella notte (dram., ZDA 1957, r. Martin Ritt, i. Joanne Woodward)
7.00	Nan.: II mio amico Ric-ky, 17.30 Lalbero delle mele, 18.00 I cingue del guinto piano
18.30	Kvizi: Tuttinfamiglia,
19.10	Cantando can-tando, 19.50 Tra mo-glie e marito
0.30 Film: II prof. dott. Gui-do Tersilli primario della clinica Villa Ce-leste convenzionata con le mutue (kom., It. 1969, r. Luciano Salce, i. Alberto Sordi)
2.30	Kviz: Passiamo la notte insieme
3.15	Film: La bandiera sventola ancora (vojni, ZDA 1943, r. Lewis Mi-lestone, i. Errol Flynn)
1.30	Nanizanka: Spy Force
^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: II santo
9.15	Film: Solo per te
(dram., It., 1938, r. C. Gallone, i. Beniamino Gigli, Maria Cebotari)
11.00	Nan.: Giorno per gior-no, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Ty-ler Moore, 12.30 Dotto-ri con le ali, 13.30 In časa Lavvrence
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Executive Suite, 17.30 Febbre damore
18.30	Nan.: Ironside, 19.30 Attenti a quei due
20.30	Film: Effetto notte (kom., It. 1972, r. Fran-cois Truffaut, i. Jacgueline Bisset, Francois Truffaut)
22.40	Film: Hammett - Inda-gine a Chinatown (krim., ZDA 1983, r. Wim Wenders, i. Fre-derick Forrest, Marilu Henner)
0.30 Šport: golf
1.30	Nanizanka: Vegas
^ ITALIA 1
8.30	Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25
Time Out, 10.15 Chop-per Sguad, 11.05 Ralph supermaxieroe, 12.00 Movin On, 13.20 Arnold
13.00	Otroška oddaja Ciao Ciao, vmes risanke: Lo specchio magico, Bun Bun, Snorky
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Nana, Lulu, Lala-bel, Una sirenetta
18.00	Nanizanke: Gemelli Edison, 18.30 Skippy,
19.00	Chips
20.00	Risanki: Principessa dai capelli blu, 20.15
»Maple Town
20.30	Nan.: Supercopter,
21.30	Starman
22.30	Rubrika: Fish eye
23.30	Nan.: Sulle strade della California, 24.00 Star Trek, 1.00 Ai con-fini della realta, 1.30 Taxi
TELEPADOVA
12.30	Nadaljevanka: I Ryan
13.30	Risanke
14.15	Nad.: Una vita da vive-re, 14.50 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Nanizanka: La fattoria dei giorni felici
17.30	Risanke
19.30	Nad.: Brillante
20.30	Film: Kakkientruppen (kom., It. 1977, r. Franco Martinelli, i, Gian-franco D'Angelo)
22.20	Film: Exterminator (dram., ZDA 1980, r. James Glickenhaus, i. Christopher George) 0.15 NanizanKa: Switch
1.15	Film: La časa che non voleva morire (srh., ZDA 1970, r. John L. Moxey, i. Barbara Stanwyck)
telefriuli
13.00	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
13.30	Nad.: Leonela
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.30	Glas. odd.: Musič box
18.15	Nad.: Parole e sangue
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Kviz: Caccia al premio
20.30	Nadaljevanka: Mozart
21.30	Dok.: Darovi narave
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
teleouattro
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček; 8.10 Dopoldanski zbornik: Iz tišine glas, (9.00) Prehrana in zdravje; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert v Kulturnem domu v Trstu: Trio Lorenz; 11.30 Poldnevniški program; 12.00 Magnetizem ženske poezije; 12.40 Ko zvezde zableščijo; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Popoldanski zbornik: Glas harmonike, (14.30) Otroški kotiček, (15.00) Neskončno letnih časov; (16.00) Zapiski s poti; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Srečanja: Pogovori; 18.30 Glasba.
LJUBLJANA
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Dober dan z...; 8.35 Koncert za mlade; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Glasba; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Iz glasbenih šol; 14.45 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu ob 17.00; 18.00 Kvartet godal; 18.30 Zborovske pesmi; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Big band RTV-Lj; 20.00 Domače pesmi in napevi; 21.05 Literarni večer;
21.45	Glasba; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.45 Vaš kviz na 25-007; 14.05 Melodije morja in sonca; 14.30 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po. željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Črno na belem; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 18.30 Poletne glasbene prireditve; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.25 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.00 Kviz; 8.40 Glasba; 9.32 Glasbeni občutki;
9.45	Ansambel Casadei; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Glasba; 10.40 Vstop prost; 11.00 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja za mlade; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Špet se te spominjam;
15.45	Počitnice; 18.30 Arenaturist; 19.00 Obzorja.
RADIO OPČINE
10.00 Za vsakogar nekaj; 15.00 Lestvica diskoteke Amadeus; 18.00 Gremo v gledališče; 19.00 Te zanima tvoja prihodnost; 20.30 Oddaja za obrtnike; 21.00 Radijski bazar, vmes Kupim-pro-dam-podarim, sledi Nočna glasba.
Posvet in tekmovanje ves prihodnji teden
Zbori iz štirinajstih držav na letošnjem tekmovanju Seghizzi
Zbor Moravšti madrigaliste iz Kromeriža na Češkoslovaškem
Pevci iz raznih evropskih ter prekomorskih držav bodo prihodnji teden, od 13. do 16. julija, sodelovali na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov Seghizzi, ki se bo^v Gorici odvijalo že sedemin-dvajsetič. Še prej, od 11. do 13. julija pa bo, prav tako v Gorici, že 19. evropski posvet o zborovskem petju. Letos bo posvečen pedagogiki in didaktiki poslušanja v bazični glasbeni vzgoji.
Tekmovanje pevskih zborov je starejše. Pričelo se je kot srečanje in tekmovanje deželnih zborov, nadaljevalo kot tekmovanje zborov iz nekaterih sosednih držav Srednje Evrope, zatem se je razširilo na vso Evropo, preraslo star kontinent in dobilo svetovne razsežnosti.
Goriško temkovanje danes zelo cenijo v svetovnem merilu, postavljajo ga na isto raven kot so že veliko več let drugi mednarodni festivali. Člani društva Seghizzi, ki je prireditelj goriškega tekmovanja, so lani dali pobudo za še novo obliko mednarodnega tekmovanja, za tako imenovano Veliko nagrado Evrope. Gre za novo obliko sodelovanja med festivali v Arezzu, Toursu (Francija), Deb-reczenu (Madžarska) in Gorico. Vsako leto, izmenično v enem štirih omenjenih krajev, bodo podelili nagrado zboru, ki v enem štirih krajev dobi najvišje število točk. Znano je, da je točkovanje zborov poenoteno. Prvič bodo to nagrado podelili v Arezzu. Novo nagrado bodo uradno napovedali na zaključni prireditvi letošnjega goriškega festivala.
Strokovni posvet bo v sejni dvorani na razstavišču Espomego v ponedeljek in
torek ves dan, v sredo pa samo dopoldne. Poročevalci bodo iz Italije, Francije, Zvezne republike Nemčije, Jugoslavije (Ivan Urbančič iz Ljubljane), Avstrije. Založba Suvini Zerboni iz Milana bo tu priredila tudi razstavo glasbenih publikacij.
V ponedeljek, 11. julija zvečer, ob
21.00,	bo v avditoriju koncert ansambla Trio di Bari.
Tekmovanje pevskih zborov bo v veliki telovadnici UGG. Pričelo se bo v sredo 13. julija, ob 20.30 z nastopom malih vokalnih skupin. Številnejši zbori bodo v
polinfonskem petju tekmovali v četrtek 14. julija, ob 16. in 20.30, ter v petek, 15. julija ob 16. uri. Isti večer, ob 20.30 bo nagrajevanje zmagovalcev v polifoniji. V soboto, 16. julija, ob 9. uri dopoldne ter ob 15. uri bodo na vrsti tekmovanja zborov z ljudsko glasbo. Zaključni nastop z nagrajevanjem bo v soboto zvečer ob 20.30.
Na tekmovanju sodeluje 19 zborov iz štirinajstih držav: Francija, Avstrija, ZR Nemčija, Poljska, Jugoslavija, Češkoslovaška, Argentina, Velika Britanija, Švedska, Norveška, Sovjetska zveza, Madžarska, Bolgarija, Italija.
Ocene o volitvah
Vodstva strank ocenjujejo volilne rezultate. Goriškim komunistom je o rezultatih poročal tajnik mestnega odbora Marzio Lamberti. Uvodoma je izrazil zadovoljstvo, ker so bili izvoljeni nekateri goriški kandidati: Ivan Bratina v deželni svet, Di Dato, Salomoni in Furlan v pokrajinski. Zahvalil se je tudi Silvinu Polettu za dolgoletno politično prizadevanje v pokrajinskem svetu.
Lamberti pa je izrazil zaskrbljenost zaradi nazadovanja KPI v Gorici. Sedaj ima 12 odstotkov glasov, to pa pomeni zmanjšanje moči opozicije. Z druge strani pa je Lamberti ocenil, da glasovi levičarskih strank (KPI, DP, PSDI, Zeleni) so danes močnejši kot prej in tvorijo eno tretjino volil-cev.
Poročevalec je tudi ugotovil, da so v tej volilni kampanji bila porabljena
velika denarna sredstva za reklamo. Lamberti sicer ugotavlja, da je za nazadovanje KPI krivo tudi dejstvo, da je v Gorici čedalje manj zaposlenih V industriji.
Pozitivno so volilne rezultate ocenili socialdemokrati. Potrdili so svoje zastopstvo v pokrajinskem svetu ter se utrdili v Tržiču in Ronkah. Njihovo pokrajinsko vodstvo izraža mnenje, da izstop nekaterih članov PSDl v Gorici in njihov prestop k socialistični stranki niso tej prinesli nikakih rezultatov.
Pokrajinsko vodstvo socialdemokratske stranke se zavzema za nadaljnje tesno sodelovanje z republikanci. Želi si tudi obnovo dosedanje koalicije na pokrajini. Imenovali so tudi delegacijo, ki jih bo zastopala na pogajanjih. Vodil jo bo pokrajinski tajnik Esposito.
KUmUBNI Jutri, 8. julija, ob 20.30 DOM
Prvič na Goriškem gradu!
Plesna skupina
KAZINA
iz Ljubljane
Predprodaja vstopnic:
v Kulturnem domu (tel. 33288) v dopoldanskih urah
Danes stavka za davčno pravičnost
Protest z davčnimi obrazci
Trem domnevnim razpečevalcem zasegli pol kilograma mamila
Kričeče krivice italijanskega davčnega sistema, ki po eni strani neusmiljeno sesa vedno večji del dohodkov odvisnih delavcev in upokojencev, po drugi pa dopušča velikanske utaje, so povod stavke, ki jo je danes oklicala enotna sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL v goriški pokrajini. Delavci bodo danes stavkali od 8.30 do 12. ure. Ob stavki bo v Tržiču pokrajinska manifestacija z zbirališčem ob 9.30 pred tržiško športno palačo v Ul. Rossetti in shodom na Trgu Republike. Poleg delavcev vabijo sindikati k udeležbi upokojence, vse pa pozivajo, naj na demonstracijo prinesejo svoj davčni obrazec. Obeta se torej sindikalni sprevod z obrazci 101, 102 in 740.
Sindikalna delegacija se bo danes tudi sestala s prefektom v Gorici in vodstvom finančne uprave. Krajevnim vladnim predstavnikom bodo predložili svoje zahteve, ki so jih strnili v sledečih nekaj točk. Predvsem zahtevajo drastično zmanjšanje davčnega odvzema na dohodkih odvisnih delavcev in upokojencev, avtomatično povračilo t.i. "fiskalne drenaže", razširitev davčne osnove. Nadalje zahtevajo sindikati reformo finančne uprave, ob-
davčenje finančnih in špekulativnih dejavnosti (vendar ne majhnih prihrankov) in odločnejši boj proti utajam dohodkov in davka IVA. O teh vprašanjih in potrebi po večji davčni pravičnosti so razpravljali tudi na skupščinah, ki so se v prejšnjih dneh odvijale na delovnih mestih.
Pri današnji manifestaciji v Tržiču bodo soudeleženi tudi upokojenci, ki bodo poleg tega imeli svojo skupščino jutri, s pričetkom ob 9. uri v avditoriju v Ul. Roma v Gorici. Na tem srečanju bo ob davčnih vprašanjih govor tudi o pokojninski platformi.
Črna kronika
31-letni Marco Stafuzza, zaposlen v zlatarski delavnici v Ulici Pascoli v Gorici, se je na delovnem mestu ponesrečil tako, da se je globoko urezal v desno roko. Ozdravel bo v tridesetih dneh.
V	Zagraju je včeraj iz neznanih razlogov zgorel osebni avtomobil. Veliko škode, ni ranjenih.
V	občinskem kopališču v Gradišču se je ponesrečil mladoletnik.
Osebje letečega oddelka goriške kvesture je v sodelovanju s kolegi iz Vidma v ponedeljek in torek aretiralo v Gradežu in Ogleju tri mladeniče pod obtožbo posesti in razpečevanja mamil. Na osnovi izsledkov že več časa trajajoče preiskave je policija v ponedeljek zvečer ustavila pri Červinjanu avto z dvema osebama. Pri sebi sta imeli manjšo količino hašiša za osebno uporabo, kar po zakonu ni kaznivo dejanje. Nemudoma so ju zaslišali, da bi izvedeli, kje sta si priskrbela mamilo.
Tako so še isti večer izsledili prvega od treh mladeničev, ki so osumljeni, da so vmesni člen v razpečevalski verigi. Prvi je padel v past 20-letni Massimilia-no Re iz Ogleja. V žepu je imel približno 150 gramov hašiša, kasneje pa so med preiskavo na njegovem domu našli še 5 gramov kokaina in nadaljnjih 250 gramov hašiša.
Po tem odkritju se je preiskava nadaljevala, kar je policiji omogočilo, da so v torek že navsezgodaj aretirali še dve osebi. To sta 23-letni Gianluca Marini iz Gradeža, na domu katerega so našli še približno 50 gramov hašiša, in 23-letni Roberto Colpo iz Ogleja. Vse tri so po-
spremili v videmske zapore in so na razpolago tamkajšnjemu javnemu tožilstvu.
Skupna vrednost zaplenjenega mamila je med 6 in 7 milijoni lir. Pri policiji ocenjujejo, da so te aretacije pomemben udarec razpečevanju na nekoliko delikatnem območju na meji med goriško in videmsko pokrajino. Na tem področju, od Gradeža do Ogleja in Červinjana, se navadno v poletnih mesecih precej poveča uporaba in s tem tudi razpečevanje mamil. To je razumljivo zaradi prisotnosti številnih turitov in povečane dejavnosti raznih plesišč in nočnih lokalov, ki so navadno tudi glavni centri za razpečevanje. Zaradi tega je trojna aretacija in zasega niti tako skromne količine mamil pomemben preventivni ukrep v prizadevanju policijskih organov, da bi strli nedovoljene posle v zvezi z mamili. To velja še posebno za kokain, ki so ga sicer našli v majhni količini, ker je ta snov nevarnejša od hašiša in se pri nas nevarno širi v poletnem času.
Policijska preiskava, ki sta jo koordinirala načelnika letečih oddelkov v Gorici in Vidmu dr. Sparagna in dr. De Martino, se še nadaljuje, v upanju, da bi izsledili osebo ali osebe, ki so aretiranim dobavljale mamila.
razna obvestila
Kmečka zveza obvešča, da je treba prošnje za oprostitev zdravstvenih stroškov (ticket) obnoviti vsako leto. Informacije in pojasnila v uradu KZ, Ul. Malta 2.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Regina della notte«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VITTORIA 17.30-22.00 »II vizio nel ven-tre«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA 18.30-20.30 »Policaj iz Beverly Hillsa II.«.
DESKLE Zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 84576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40497.
_________pogrebi_____________
Danes v Gorici ob 9. uri Bruno Man-fredini iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na goriško pokopališče.
V soboto se zaključita intenzivna tedna igranja in ustvarjanja
Žabji dnevi v slovenskem poletnem središču
Simbol letošnjega poletnega središča v Dijaškem domu v Gorici je žaba. Temu primerno je vsaj v začetnem delu bilo tudi vrejne, ki res ni štedilo z vodo in vlago. Če so vremenske ne-prilike nekoliko omejile dejavnosti na odprtem, nikakor niso okrnile delovanja središča, v katerem pod geslom "Igra - naše veselje" preživlja dva prijetna tedna okrog 40 slovenskih otrok. Letos je v središču precej malčkov, ki še hodijo v vrtec ali obiskujejo prve razrede osnovne šole, najstarejši pa gredo tja do 11. leta starosti. Za njihovo dobro počutje skrbijo animatorji Greta, Mirjam, Magali, Emanuela, Peter, Nadja, Damjana, vodja središča Sten in seveda osebje Dijaškega doma.
Počutje je v središču kar imenitno, kot smo se lahko neposredno prepričali ob obisku. Tudi vreme, pa naj bo mokro ali soparno, kdaj pa kdaj prizanese in dopušča igre ter druge dejavnosti na odprtem, ko pa je to res nemogoče, so domski prostori dovolj veliki, da se nihče ne počuti utesnjen. Dnevi se navadno pričenjejo okrog 9. ure z razgibavanjem in "dobrim jutrom", ki pomeni pripravo na nov intenziven dan. Skupine velikanov, čebelic, mišk, klovnov in butalcev se nato posvetijo raznim dejavnostim, ki se nadaljujejo do kosila tudi po premoru ob malici. Dejavnosti se prepletajo, tako da gre vsak otrok skozi oblikovalni krožek, likovno delavnico, literarni ali video studio, modelarski tečaj. Ob vsem tem je še prostor za prosto. igranje, šport in rekreacijo in radijsko oddajo, ki jo vsak dan pripravi ena od skupin in jo nato predvajajo po kosilu v jedilnici. V popoldanskem času so predvideni počitek, obiski in
ogledi filmov, proste igre in še druge dejavnosti.
Za zaključno prireditev, ki bo v soboto ob 10. uri, pripravljajo tudi brošuro in videokaseto o letošnjem središču. Že vnaprej pa so nam povedali, da jim zaključna prireditev ni cilj. Cilj je ustvarjalni proces, ki se razvija z igro in učenjem na zabaven in neprisiljen način. Kdor bi torej želel občutiti utrip poletnega središča naj kar pride na obisk.
Vsak popoldan imajo odmerjen čas za goste. Prejšnji teden so sredšče obiskali ravnatelj dijaškega doma Košuta, ansambel Los lobos, pianist Michele. Te dni je prišel tudi pesnik Janez Bi-
tenc, pardon striček Janez, ki bo do konca središča vodil glasbene dejavnosti. Napovedali so nam še obiske mladinskih pisateljev Boža Kosa in Borisa Jukiča ter Rajka, ki bo poskrbel za prikaz tehnik karateja. V prejšnjem tednu so si privoščili tudi izlet in sicer "suhi piknik" pri Soči, kjer so se ob primernem vremenu seveda posvetili iskanju žab. Drugih izletov nimajo v programu, tudi zato ne, ker se bo v ponedeljek večja skupina otrok (med temi del gostov središča) ocjpra-vila na letovanje v Portorož. Zamudnike pri tem opozarjajo, da je za drugo izmeno (odhod 21. julija) prostih še nekaj mest.
Vodja poletnega središča Sten Vilar nam je na podlagi večletnih izkušenj takole opredelil značilnosti in smisel središča.
POLETNO SREDIŠČE predstavlja velik prostor, ki je omejen s časom in je napolnjen z različnimi ljudmi, ki pač nekaj počenjajo. Če ga že imenujemo čas s svojimi sončnimi petnajstimi dnevi in mu je dan prostor v hladni senci dijaškega doma, se morajo najstarejši pač dogovoriti KAJ bodo počenjali z nekoliko mlajšimi, ki jim je ves ta "hec" pravzaprav namenjen. Vsak KAJ zahteva svoj KAKO, zato je zelo koristno, da se vsi tisti, ki središče vrtijo, pogovorijo tudi o tem.
IDEJA poletnega središča, ki sem jo skušal najpreprosteje izluščiti iz njegove sredine, mi je postala jasna: preko najrazličnejših dejavnosti prodreti v svet otroške lantazije in domišljije, otroka sprostiti, zabavati in tudi učiti na prijeten, zanimiv način, ki ga otrok pozna in mu ni odtujen. To je IGRA, s pomočjo katere otrok doživlja in spoznava svet, s katero pravzaprav vstopa v prve medsebojne odnose in se počasi navaja na življenje.
POLETNO SREDIŠČE - to je naša igra. Potrebna je samo ideja, vsebina in način, kako zavrteti to naše pisano kolo, da smo prav na koncu vsi zadovoljni.
POLETNO SREDIŠČE - to je naša lepljenka, ki jo skupaj z mladimi sami sestavljamo v smislu prijetnega in ustvarjalnega dela, ki nas samo po sebi lahko osreči. Seveda pa nam da lahko le toliko, kolikor smo vanj pripravljeni vložiti.
POLETNO SREDIŠČE - to je prijeten, koristen in poučen živ-žav, kjer se skuša na prijateljski način ubežati za trenutek iz našega vsakdana v za nas nov svet, ki si ga izmislimo sami!
Kot sem že omenil, je poletno središče velika lepljenka, posamezni deli le te pa so INTERESNE DEJAVNOSTI. Ob zaključku poletnega središča se ta lepljenka pravzaprav sestavi in tako dobimo sliko v obliki zaključne prireditve, ki pa še zdaleč ne more povedati vsega, kar se je v našem velikem loncu vsakodnevno kuhalo. Že vrsto let uspešno delujejo dejavnosti kot so šiviljska, likovna, dramska, kuharska, literarna, glasbena, športno-rekreacijska itd. V teh dejavnostih otroci radi sodelujejo in soustvarjajo.
Osnovno načelo pa je, da VSI otroci obiščejo VSE te dejavnosti v obliki rotacije, se ob njih nekaj časa pomudijo in prispevajo svoj delež. Koliko se posameznik pri tem potrudi in izživi, pa je odvisno od njegovega lastnega interesa in tudi od animatorja, ki motivira in usmerja. Posamezne interesne dejavnosti že po svoji naravnanosti vsem mladim nudijo vse tisto, čemur pravimo 'prijetno s koristnim" in delujejo v duhu medsebojnega sodelovanja in pomoči, v okviru aktivne, delovne, estetske in moralne vzgoje.
Naloga nas animatorjev je, da otroke najprej spoznamo, se jim približamo in z njimi vzpostavimo preprost, prijateljski odnos v smislu sodelovanja. Otroke moramo seznaniti z našim delom in jih na prijeten in zanimiv način voditi in usmerjati.
Knjiga
Že večkrat smo pisali o knjigi kot nepogrešljivi spremljevalki sodobnega življenja, kljub temu da se skušajo v človekovo zavest prihuliti še razni drugi ljubimci, ki z manj težave in z večjim uspehom koketirajo s posamezniki: televizija, radio, plošče, videoigre, film... Od vseh teh pa nemara nihče ne da toliko zadoščenja kot branje knjige, ko se lahko ob vsakem stavku, vsaki besedi zamislimo, se vračamo nazaj, pogledamo naprej, občudujemo, zavračamo, sprejemamo, se nasmihamo in žalostimo, smo skratka v vrtincu razpoloženj in čustev, ki jih lahko v vsakem trenutku obnavljamo.
Zato, da bi omogočili boljši vpogled v svet knjige, smo se v kulturnem uredništvu odločili (sicer je zelo pretenciozno govoriti o uredništvu, ko pa ga sestavljata samo dva časnikarja) vsak četrtek posvetiti celo stran svetu knjige. V upanju, da nudimo s tem bralcem in drugim koristno uslugo. In v upanju, da bi se nas slovenske založbe usmilile s pošiljanjem njihovih izdaj. Zaenkrat to delata le Založništvo tržaškega tiska in Mladinska knjiga.
Pomembno literarnozgodovinsko dejanje zbirke Kondor
Prvič objavljena Majcnova drama Revolucija

Stanko Majcen s sinom Fedorjem leta 1928
»Odkar čutim starost v kosteh, sem čedalje bolj prepričan, da vse to, kar je bilo, ni nič, in da se bo življenje šele pričelo, ko bom tam... Torej — nič žalosti in mnogo poguma za leta, ki nas še ločijo od vstopa v življenje.« (pismo Matkovičevi 16. 1. 1957). V tem stavku je najbrž zaobjeta vsa življenjska rdeča nit in »ideologija« slovenskega pisatelja Stanka Majcna, ki sedaj, po novi objavi treh njegovih dram v knjižni zbirki Kondor (urednik je Aleš Berger), spet stopa v zavest slovenskega bralca in umetniško Razsežnost slovenske besedne umetnosti. Nobeno od treh objavljenih del, Kasi-ja, Prekop in Revolucija, še nikoli v povojnem času ni bilo igrano na odru kakega slovenskega gledališča v SRS, pa niti v zamejstvu, čeprav gre Trstu priznati, da je SSG 19. aprila 1975 imelo premiero Apokalipse in s tem je naš prostor opozoril na pisatelja, o katerem bo treba v prihodnje še marsikaj povedati. S knjigo, ki jo dajemo v presojo bralcem in prepričano opozarjamo nanjo, pa so pri Mladinski knjigi napravili tudi pravo zgodovinsko dejanje: medtem ko sta bili igri Kasija in Prekop že objavljeni v Maj-
cnovih Izbranih delih (Založba Obzorja Maribor 1967), pa je objava Revolucije sploh prva, morda zaradi trenda v »demokratizacijo«... In prav drami Revolucija naj velja tokrat naša pozornost.
Že na začetku smo omenili Majcnov življenjski čredo. Tega, konfesionalnega katolištva in verske gorečnosti, ni nikoli opustil, tako da se ni mogel opredeliti niti za OF, a niti aktivist nasprotnega brega ni bil, čeprav je v katoliškem taboru opravljal pomembne funkcije, bil podban Dravske banovine in celo Rupnikov namestnik ter najožji Koroščev sodelavec. Vendar o tem, kot tudi o literarni poti in življenjskih peripetijah pisatelja Stanka Majcna, podrobno piše- Goran Schmidt, ki je uredil 249. zvezek Kondorja. Kot zanimivost pa lahko vendarle navedemo, da je bil Majcen (in najbrž je še) edini pisatelj, ki je iz Slovenije pošiljal svojo literaturo v časopise političnih emigrantov in ni imel zaradi tega nobenih posledic. Pa tudi njegovo nasprotovanje komunistom in komunističnemu režimu je ostalo in bilo »nekaznovano«.
»Imam odrska dela, ki jih ne kaže dajati iz rok, dokler se časi ne spre-
0 samorastniški poti Ivana Krambergerja
Ivan Kramberger, posebnež, znan tako rekoč po vsej Sloveniji, avtor avtobiografske knjige z naslovom »Trnova pot«, ki jo izdano v samozaložbi Prodaja lastnoročno - med drugim je to seveda počel tudi v Ljubljani - evropsko znan specialist za izboljšavo aparatov za dializo, invalidsko upoko-jon, z gostiščem ob jezeru v svoji vasi Negova v Slovenskih goricah -'Ivan Kramberger je torej s svojo drobno Knjižico pravzaprav presenetil svoje_ občinstvo. Čeprav je takoj videti, da v bistvu ni imel pisateljskih ambicij in oeprav je marsikje zelo malo povedal, Ko bi lahko oziroma bi moral pojasniti zelo dosti, pa je presenečenje v preprostosti, pristnosti, enostavnosti in Ppštenosti, torej v načelih ali vrlinah, Ki je vanje verjel vse življenje, ves čas Poudarjajoč, da mu ni jasno, kako so Krogli ljudje pozabiti na najbolj preproste in jasne resnice, v prvi vrsti na dobroto (!), s pomočjo katere se pač vse uredi in postavi na svoje mesto. Zanimivo je, da Ivan Kramberger le nialo vrstic posveti temu. svojemu cre-du, nič moralizatorskega in nič pridi-Sarskega ni v njem, le svoje življenje Kam naniza na popisane strani in ničesar drugega.
Rodil se je pravzaprav pri Benedik-hi, v Negovo so se starši preselili ka-sneje, v siromašni viničarski družini, Kjer so tolkli revščino resnično neposredno in iz dneva v dan. Komaj devet Nt star je moral za pastirja v Voličino, Kjer je bogati gospodar ravnal z njim
do kraja nečloveško, tako da se z veliko ljubeznijo dandanes spominja edino kravice Šeke, ki ga je imela res rada. Kot otrok je delal ves dan, v šolo ni hodil, trpel je zaradi uši in še bolj zaradi pomanjkanja 'ljubezni, ušel je od hudobnega gospodarja, pa je moral spet nazaj, dokler se ni končno vrnil domov. Kot bi brali pravljico o revščini, tako strašna je bila mladost Ivana Krambergerja. Toda v njem je bilo vedno nekaj izjemno vitalnega, morda je to lastnost podedoval po očetu, ki je bil pokrivač (slamnatih) streh, pletel je košare in koše, bil sodar, mizar, tesar, vrvr, soboslikar, pečar, klepar, čevljar, popravljal je ure, kot gledališki ljubitelj pa je sodeloval s samim Maksom Furijanom. Zato je šel Ivan potem med dimnikarje, to pot k dobremu gospodarju, odlično se je znašel, v Ljubljani je opravil izpit, še vedno se je spominjal nečloveških razmer pri zlobnem in zagrenjenem gospodarju. Odpravil se je v Celje, iz Savinje rešil utopljenko, odkril blažilno krepčilnost nesebično dobrih del, odšel k vojakom v Titograd in kasneje Danilograd, kjer se je naučil šofiranja kamiona. Se ponesrečil, si zdrobil zapestje, bil odpuščen iz vojske ter potem nekaj časa dimnikaril po Črni gori. Se vrnil domov, potem pa se odločil in se odpravil v tujino. Bil v Gradcu, v taborišču Zinsdorf pri Niirnbergu, kasneje se je premaknil v Duisburg, kjer je bil najprej v kemični tovarni, potem pa v
bolnišnici na oddelku za dializo. Izpopolnil aparat za dializo, izumil posebna vlakna, ki so manj uničevala rdeča krvna telesca, postal evropsko priznan specialist za dializne aparate. Pomagal na vse strani, pošiljal dializne aparate vsepovsod, samo v Jugoslavijo jih je poslal kar 41 (!), bil v Nemčiji 24 let, nato pa se končno vrnil v svojo Negovo.
Zgradil si je hišo oziroma gostišče, kjer biva še danes, živi s svojo družino in piše o svojem življenju. Ves čas dopoveduje, da je tujina kruta, da pa tudi doma ni lahko, ker ga marsikdo ne mara, čudak je še vedno, nosi dolge črne lase, in ne razume, zakaj je svet tako neznansko zapleten in zakompliciran: ljudje po njegovem preprosto ne morejo ali nočejo priti do resnice, da so vse prave in dobre stvari enostavne, jasne in nič zavite. Ljudje bi morali biti dobri drug do drugega, vse ostalo je zmeda, je zlo ali pa zlo postane.
Knjiga, ki govori med vrsticami, predstavlja kruto otroštvo in mladost, nato pa zrelost človeka, prav gotovo posebnega vendar prav nič izumetničenega. Knjiga, ki osuplja s preprostostjo samorastniškega posameznika, ki je vedno stremel za svojimi ideali, pravzaprav jih ni nikoli izdal. Skorajda spominjajo strani v njej na mnenje
eno poglavje ekološkega vprašanja, ki pa je verjetno najbistvenejše. To vprašanje odnosov med ljudmi, ki so lahko zamazani ali čisti. Sodobni stehnizira-ni svet živi tudi v tej vrsti zamazanosti. Tudi tu bi bilo treba kaj napraviti, ali pa opozoriti na pristne in izvirne človeške vrline in dejanja. O teh vrlinah in dejanjih, ki »čistijo ta naš svet«, docela nedeklarativno pa vendar zgovorno, govori ravno Krambergerjeva knjiga »Trnova pot«.
JANEZ POVŠE
mene. Revolucija, krvava komedija v petih dejanjih (..) posega (..) v naš čas tako nazorno, da bi me potegnili na vislice, če bi rokopis izročil pošti.« (Koblarju, maja 1953). To se pravi, da jo je Majcen napisal v času takoj po vojni, najbrž tudi pod vtisom smrti edinega sina, ki je bil ubit v Rogu s tisoči drugih domobrancev. Osrednje vprašanje v drami pa prav gotovo ni politično in niti zgodovinsko (čeprav bi se po vsemu sodeč lahko nagibali tudi v to smer), temveč sledeče: kakšna sredstva so človeku dovoljena pri poseganju v družbeni razvoj. Majcen in seveda njegov profesor zgodovine Stvarnik, zagovarjata evolucijo zoper revolucijo, kajti »za revolucijo pride revolucija in revolucij nikoli ne more biti konca, dokler se človeštvo ne odloči za evolucijo«. Največji odpor pa se kaže proti krvi in klanju, proti nasilju, zato Majcnov junak stoji temu ob strani pasivno, in zaradi tega se njegov sin Vanja odloči, da se v boju proti nasilju sam pridruži enakemu nasilju. Takega razpleta pa Majcen v drami ne problematizira in niti ne razreši.
Revolucija je pisana s kar precej‘-šnjo in očitno dozo navdiha, v njej se prepletajo humor, ironija, napetost, eksplozivnost in usode različnih figur, tako da jo moramo prebrati v eni sapi. Kako bi učinkovala na odru pa je drugo vprašanje. Po našem mnenju bi bila tudi odrska upodobitev izjemno učinkovita in prodorna, radoveden pa sem, kdo bi se te inscenacije lotil. Najbrž v Sloveniji prej kot pri nas...
Sicer pa lahko pritrdimo Goranu Schmidtu, ki pravi, da je »za zgodovino slovenske drame Revolucija pomembno delo, saj stoji na začetku tistega povojnega razvoja, ki je šele kasneje vzel bivanjski in nazorski absurd za središče svojega interesa. Nobeno teh del ne presega Majcnovega po sarhastičnerp smehu, po globokem umevanju sveta.«
MARIJ ČUK
problemih ugotavlja med drugim slednje: nemara bi morali odpreti še
Knjiga Janeza Čučka Ostanite še naprej z nami je izšla v samozaložbi
Zgodb o enem dnevu slovenske televizije
Ostanite še naprej z nami
Cctčefc
»To je zgodba enega dneva podolgovate petnadstropne hiše številka deset v ulici Moše Pijada v Ljubljani. Hiša je približno na sredini ukrivljena pod ne preveč ostrim kotom in komu se bo nemara zdelo, da jo je prelomil jezen velikan, ki pa je odnehal, preden je lahko hišo pretrgal na dvoje. To je glavni stan Televizije Ljubljana. V tej hiši delg 860 ljudi, eden več eden manj.«
Tako uvaja Janez Čuček, novinar RTV Ljubljana, svojo knjigo Ostanite še naprej z nami, ki jo je izdal pred kratkim v samozaložbi. Knjiga je »pošteno povedana zgodba o enem dnevu slovenske televizijske hiše«, kot je sam avtor povedal ob izidu dela.
Začenja se s koncem programov nekaj minut čez polnočjo in se nato nadaljuje skozi cel dan spet tja do izteka delovnega dne. Opisuje skratka, kaj vse se dogaja v hiši. Bralca seznanja z življenjem za televizijskimi kulisami. Predstavlja mu ne le njemu znane obraze časnikarjev in napovedovalcev, pač pa tudi delo, ki ga na ekranu ni videti, brez katerega sploh si ne moremo zamisliti programov, kakršne vsakodnevno gledamo na ljubljanski televiziji.
Knjiga je nastala po številnih pogovorih avtorja s kolegi, sodelavci, prijatelji. Te pogovore je Čuček posnel, nato pa povzel, kar se mu je zdelo najbolj zanimivo.
In v knjigi je res morje zanimivosti. Tako izvemo, da ima RTV Ljubljana v enem samem letu kar 10 tisoč zunanjih sodelavcev; da ima v kletnih shrambah skrbno urejenih 12 milijonov metrov filma. Če bi si jih hotel ogledati bi moral presedeti pred zaslonom 758 dni, in to nepretrgoma. V »zgodbi slovenske televizije« se prepletajo opisi o pripravi programov, dnevnoinformativnih oddaj, utrinki iz življenja novinarjev in drugih »prebivalcev hiše na Moše Pijada 10«. Med temi so opisane tudi »težave«, s katerimi se spoprijema »naš« dopisnik RTV Ljubljana Igor Gruden.
Takole piše Janez Čuček o njem: »Ko je začenjal svoj drugi dopisniški mandat v Trstu je v prvih treh mesecih poslal toliko novic, poročil, reportaž in komentarjev, da tega uredništvo v Ljubljani preprosto ni moglo prebavitj. Bilo je preveč.
"Igorju bo treba povedati, naj malce zmanjša," je rekel odgovorni urednik nekega dne na seji uredniškega odbora. "Preveč pošilja. Koroški Slovenci se. sprašujejo, kaj se dogaja. Nekateri v Celovcu mislijo, da namenoma dajemo prednost poročilom iz Trsta, in so zaradi tega prizadeti. Poskusil sem jim pojasniti, da imamo preveč zagnanega dopisnika, a ne vem, če so mi zares verjeli."«
MARJAN KEMPERLE
Nove poletne knjige MK
Pripovednik in dramatik Janez Jalen, avtor Bobrov, Vozarjev, Cvetkove Cilke in popularnih ljudskih iger, je tudi Trop brez zvoncev spisal v svojem klenem jeziku, z izrednim posluhom za napeto zgodbo in dramatične situacije, tako da ne moremo ugasniti luči, dokler knjiga ni končno prebrana.
Andrej Donatovič Sinjavski je eden najbolj znanih ruskih pisateljev, ki živijo zunaj domovine. V romanu Lahka noč pripoveduje o svojem razklanem življenju, aretaciji, procesu in taboriščnih letih. Delo je privlačno zaradi življenjske usode, ki jo popisuje in zaradi avtentičnega pisateljskega jezika.
Kaj vse se nameri mlademu znanstveniku, biologu, ki naj bi raziskal pomembne spremembe ribjih okostij, pa se mu v obmorski vili razkrivajo temačne skrivnosti? S kakšno mračno preteklostjo in grešno krivdo so zaznamovane ženske, ki jih srečuje in spoznava, od muhaste slikarke do pevske primadone?
Stephen King velja za največjega živečega pisca grozljivk. V njegovih delih pa vselej odseva tudi kulturna in potrošniška ikonografija sodobne Amerike. Zapleti Kingovih romanov so si podobni: v enolično življenje malega mesteca na vzhodni obali ZDA poseže »zlo«, ki spremeni življenje.
Košarka: v 3, kolu kvalifikacij za OI Italija s težavo odpravila Francijo
Jugoslavija zapravila zmago proti SZ
ROTTERDAM Včeraj je največje pričakovanje vladalo za spopad med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, ki se je za »modre« slabo končal, tako da si sedaj v preostalih treh nastopih ne morejo več dovoliti spodrsljaja. Sicer bi tudi še z enim porazom lahko zasedli tretje mesto, ki še vedno pelje v Seul, a take kalkulacije so lahko zelo tvegane. Ostale tekme so šle po pričakovanju, čeprav se Italijani morajo za-
REZULTATI 3. KOLA Grčija - V. Britanija 101:72 (51:29) SZ - Jugoslavija	86:83	(42:48)
Italija - Francija	93:82	(48:42)
Španija - ZRN	106:96	(52:40)
LESTVICA FINALA
Sov. zveza	4	4	0	400:323	8
Italija	4	4	0	375:315	8
Španija	4	3	1	391:321	6
Jugoslavija	4	3	1	396:342	6
Grčija	4	2	2	354:336	4
V. Britanija	4	0	4	302:382	0
Francija	4	0	4	302:390	0
ZRN	4	0	4	344:437	0
DANES: počitek; JUTRI: 14.00 Francija - ZRN, 16.00 Sovjetska zveza - Velika Britanija, 19.00 Italija -Jugoslavija, 21.00 Španija - Grčija.
hvaliti Rivi, da so odpravili šibko Francijo.
Italija - Francija 93:82 (48:42)
ITALIJA Gracis 12, Gentile 3, Mag-nifico 3, DelFAgnello 6, Bosa 11, Jaco-pini 7, Binelli 10, Riva 30, Della Valle 2, Costa 9.
FRANCIJA: Beugnot 9, Soule 7, Ga-dou, Monclar 4, Szanyel 11, Ostrowski 14, H. Occansey 12, E. Occansey 7, Monetti 2, Jackson 4, Vestris 12.
_ SODNIKA: Zychb (Pol.) in Leehman (Švi.); PM: Italija 24:33, Francija 25:32; PON: Magnifico (36), E. Occansey (40), Monclar (40); 3 TOČKE: Gracis 0:1, Ja-copini 1:3, Binelli 0:1, Riva 4:8, Beugnot 0:4, Soule 0:1, Gadou 0:2, H. Oc-cansey 2:3, E. Occansey 1:3; GLEDALCEV: 1.500.
ROTTERDAM - Francija bi skoraj postavila na glavo napovedi, da je proti Italiji brez vsake možnosti, saj je še v 14. minuti drugega polčasa zaostajala za sami dve točki (75:73). »Az-zurre« pa je včeraj reševal odlični Riva, ki je samo v drugem delu igre dosegel 22 od skupnih 30 točk. Očitno je Gambovo moštvo precej izčrpalo srečanje proti Španiji. Zlasti skromna je bila obramba, na srečo pa so Italijani v napadu polovili precej žog (16 od
skupnih 36). Poleg Rive je solidno igral še Gracis v režiji, saj Gentile ni še v formi, Della Valle pa se je poškodoval že po treh minutah, ko ga je neki nasprotnik s prstom dregnil v oko.
Francija je s svoje strani bila zelo agresivna, a z izjemo Ostrowskega nima igralcev, da bi lahko premagala ekipe, kot so Italija.
SZ - Jugoslavija 86:83 (42:48)
SOVJETSKA ZVEZA: Volkov 10 (2:4), Sok 4 (0:2), Tarakanov 5, Marču-lenis 16 (6:7), Miglijenis, Tihonenko 6 (0:2), Kurtinaitis 16 (1:1), Pankraškin, Homičus 14, Belostenji 9 (1:2), Gobo-rov 6 (0:1).
JUGOSLAVIJA: Petrovič 27 (0:1), Radulovič, Čutura 8 (2:2), Kukoč 5 (1:3), Paspalj 16 (2:2), Obradovič (0:1), Radovič 6 (2:2), Vrankovič 3 (1:1), Divac 15 (5:7), Pecarski, Radja 1 (1:2), Cvijetiča-nin 2.
SODNIKA: Cloughety (ZDA), Wei-land (Kan.); PON: Cvijetičanin (32), Radovič (38)^- Kurtinaitis (40), Volkov (40); IZKLJUČENA: Paspalj in Belostenji (24); 3 TOČKE: Petrovič 3:6, Kukoč 0:1, Radovič 0:1, Volkov 0:1, Sok 0:3, Tarakanov 1:1, Marčulenis 0:3, Kurtinaitis 0:3, Homičus 1:4.
ROTTERDAM Jugoslavija si je z brezglavo igro v zadnjih minutah zapravila zmago, s katero bi verjetno naredila odločilen korak proti Seulu. Skozi vso tekmo je namreč vodila, imela tudi 15 točk prednosti (71:56 v 29. minuti), zatem pa nadaljevala vse bolj dekoncentrirano, izgubljala je žoge in v 37. minuti so jo nasprotniki dohiteli (77:77). V dramatičnem finalu je le 8 sekund pred koncem Homičus zadel trojko. Za preobrat je ostalo malo časa, »modri« pa so še zgubili žogo, ko je zaradi oklevanja pri metu iz outa preteklo pet sekund.
Kljub porazu pa treba povedati, da je Jugoslavija dobro igrala. Največ zaslug je imel Paspalj, ki je vseh svojih 16 košev dosegel v 1. polčasu. Odlično mu je v prvih 10 minutah asistiral Divac, v drugih pa Petrovič.
Drugi polčas se je pričel z incidentom. Paspalj in Volkov sta se prerivala, pritekel je Belostenji in Paspalja dvakrat silovito udaril. Oba so izključili, vendar jo je huje skupil Paspalj. Zgleda, da ima zlomljeno nosno kost in daje turnir zanj končan.
Tedaj se je razigral Petrovič in raktično sam razbil sovjetsko obram-o. Ko pa so mu pošle moči, se je za Jugoslavijo začelo slabo pisati, kako se je končalo, pa smo že povedali.
Nogomet: kupoprodajna borza
Angelo Orlando k Udineseju
TRST — Tržaška ekipa, ki je letos nazadovala v C-l ligo, si je očitno za- , dala nalogo, da proda čim več igralcev in tako popravi svojo res negativ- ; no bilanco. Po Biviju je včeraj prodala ; še svojega najučinkovitejšega igralca Orlanda, ki bo prihodnjo sezono na- j stopal pri videmskem drugoligašu. Sploh, pa je Udinese zelo aktiven na kupoprodajni borzi. Potem ko je prodal Dosseno, je nakupil celo vrsto od- | ličnih nogometašev. Včeraj so v Vidmu potrdili nakup mladega napadalca iz Taranta De Vitisa, ki se je pridružil odličnima Grittiju in Monelliju.
Včeraj se je končno »zganila« tudi Pescara. Od brazilske ekipe Vasco de Gama je namreč nakupila Romaria in Geovanija, od Napolija pa Miana. S takimi nogometaši bo Pescara prav gotovo ohranila status prvoligaša.
Medtem pa se »primer Belanov« še ni zaključil. V Bergamu so Belanova pričakovali že včeraj, vendar so pri sovjetskem ministrstvu za šport nastale težave. Vse pa kaže, da bo v prihodnji sezoni bivši najboljši evropski igralec res nastopal za Atalanto.
Kolesarstvo: dirka po Franciji
Spet zaključek v sprintu
Zaradi nevarnosti izgredov
Odpovedali tekmo Italija - Anglija
LONDON — Angleška nogometna federacija je odpovedala prijateljsko nogometno tekmo med Italijo in Anglijo, ki bi morala biti 16. novembra letos v Italiji. Kot razlog so predstavniki federacije navedli možnost izgredov, ki naj bi jih povzročili že znani angleški »hooligans«. Kar se tiče kvalifikacij za SP, ki bodo leta 1990 v Italiji, se federacija boji le za tekmo s Švedsko, saj je skoraj gotovo, da ne bosta ne Poljska ne Albanija dovolili angleškim »navijačem« vstopa v državo.
Urugvaj - Nizozemska za pokal Artemia Franchija
MONTEVIDEO — Možno je, da se bosta južnoameriški prvak Urugvaj in evropski prvak Nizozemska srečala letos septembra v Amsterdamu na tekmi za pokal Artemia Franchija. Obe nogometni federaciji se bosta namreč čimprej sestali ter se pogovorili o možnosti uresničitve te pobude.
EVREUX — Tudi včerajšnja, četrta etapa letošnje krožne dirke po Franciji, ki je bila do sedaj dokaj nezanimiva, se je zaključila v skupinskem naletu, v katerem je bil najhitrejši Portugalec Acacio Da Silva. Vseeno pa kaže, da so se kolesarji potrudili, saj je poprečna hitrost preko 46 km na uro res visoka, pa čeprav so vedno kolesarili z vetrom v hrbet. 120 km pred ciljem so glavnino zapustili Giuliani, Casado, Corniller in Maasen; vendar so jih ostali le tri km pred ciljem dohiteli. Končni sprint pa je bil nenavaden. Na blagem spustu je Da Silva začel sprint zelo od daleč, kar 1000 m pred ciljno črto, a je vseeno osvojil zmago v fotofinišu. Slednja se mu je skoraj izmuznila po... neumnosti. Prehitro je namreč dvignil roke, tako da
ga je drugouvrščeni Rooks skoraj prehitel.
Vrstni red 4. etape: 1. Da Silva (Por.), ki je 158 km od Le Mansa do -Evreuxa prevozil v 3.25T4" s poprečno hitrostjo 46,191 km na uro; 2. Rooks (Niz.); 3. Kelly (Ir.); 4. De Wilde (Bel.); 5. Planckaert (Bel.); 6. Hermans (Niz.); 7. Varidenbrande (Bel.); 8. Abadie (Fr.); 9. Gaston (Šp.); 10. Vanderaerden (Bel.) vsi v času zmagovalca.
Skupna lestvica: 1. Van Vliet (Niz.) 11.29T3"; 2. Vanderaerden (Bel.) po 18 '; 3. Lubberding (Niz.) po 22"; 4..Nu-lens (Bel.) po 22"; 5. Breukink (Niz.) po 22"; 6. De Rooy (Niz.) po 22"; 7. Win-nen (Niz.) po 22"; 8. Van bancker (Bel.) po 22"; 9. Bauer (Kan.) po 32"; 10. Vic-hot (Fr.) po 46";... 55. Bontempi (It.) po 135"; 69. Bergamo (It.) po 1'37"; 70. Le-ali (It.) i. č.; 71. Visenitni (It.) i. č.; 73. Ghirotto (It.) i. č. itd.
' Nogomet: v odločilni tekmi za prestop v 1, zvezno ligo
Koper zamudil priložnost
Koper - Bačka	0:1 (0:0)
STRELEC: Tešič v 70. min.
KOPER: Volk, Cepovič, M. Radovanovič, B. Radovanovič, Maglica, Zulič, Benedejčič, Jermaniš, Finkšt, Barjakta-revič, Breznikar.
BAČKA: Rnič, Karpov (Cekovič), Ostojič, Zirojevič, Pisanjuk, Vještica, Čučuz, Tirnic, Dejanovič, Tešič, Stani-vuk.
KOPER — Nogometašem Kopra podvig ni uspel. Spotaknili so se prav na zadnji stopnički, ko so včeraj pred rekordnim številom navijačev (zbralo se jih je okrog 9 tisoč) na svoji Bonifi-ki izgubili proti Bački iz Bačke Palan-ke. Pred tekmo je predsednik Nogometne zveze Slovenije Marko Ilešič predal Koprčanom pokal za osvojeno prvo mesto v slovenski nogometni ligi, potem pa sta enajsterici ob peklenski vročini (termometer je kazal
kar 36 stopinj Celzija) pričeli odločilno srečanje.
Koprčani so ponovno nastopili oslabljeni, saj je ob Voljču manjkal tudi Vlado Badžim, ki je dan pred tekmo začutil bolečine v nogi, in njuna odsotnost se je še kako poznala: Voljčeva veliko bolj v obrambi, ki je igrala nezbrano, na sredini igrišča pa so manjkale dolge Badžimove podaje. Tudi Maglica je moral opustiti svojo ofenzivno igro, s tem pa je Zulič ostal osamljen na sredini in napadalci so prejemali vse premalo uporabnih žog.
Pa vendar so si Koprčani sami zapravili napredovanje. Že v prvem polčasu bi si lahko zagotovili zmago, ko so Breznikar, Finkšt in Benedejčič nespretno posredovali pred zelo dobrim Rničem. Najlepšo priložnost je v 19. minuti zamudil Benedejčič. V drugem polčasu je vročina nekoliko popustila, rumeno-modri so podjetneje krenili v
napad, lepo spletali akcije. V času, polnem premoči, je najprej Finkšt s kakih petih metrov zgrešil mrežo, v protinapadu pa so gostje dosegli zmagoviti zadetek, ko je Tirnic dolgo podal v kazenski prostor Kopra, kjer so obrambni igralci in vratar Volk nespretno posredovali: žoga se je odbila do prostega Tešiča, ki jo je zlahka spravil v mrežo. Po zadetku so Koprčani krenili v napade, vendar jih je sreča zapustila. V 76. min. bi Rnič skoraj zadel lastno mrežo, 6 minut pred koncem pa je Miloš Breznikar, najboljši strelec Kopra, z razdalje dveh metrov zadel stativo, s tem pa je bilo upanja na napredovanje konec.
Razočaranje gledalcev je bilo po tekmi veliko, vendar pa so športno nagradili goste, ki so se spretno branili in dosegli napredovanje. V prvo B ligo se je tako uvrstila ljubljanska Integral Olimpija, Koper pa bo v naslednji sezoni igral v medrepubliški ligi - zahod. (Kreft)
Vrhunska atletika v Stockholmu
Italijani razočarali
STOCKHOLM — V Stockholmu se je zaključil tretji veliki atletski miting severnoevropskih držav. Italijani, ki so računali na vrsto uspehov v tekih na srednjihdn dolgih razdaljah, so povsem odpovedali, saj je bil nastop Meia Anti-ba, Panette in Cove daleč pod pričakovanji. Tudi ostali rezultati so bili pod pričakovanji. V teku na 100 m se je izkazala Vzhodna Nemka Drechslerjeva, ki je zmagala z znamko 10"96. Na sliki (AP) vidimo na levi Zahodnega Nemca Tranhardta in na levi svetovnega rekorderja v skoku v višino Šveda Sjoeberga, ki je bil komaj osmi z 221 cm.
Planinci so v soboto dosegli vrh Reisskofla (desno) ter se nato poklonili spominu nepozabnega Zlatka Jelinčiča (na
sliki predsednik SPDT Abram polaga venec)
Uspel dvodnevni izlet SPDT
Na Reisskoflu počastili spomin Zlatka Jelinčiča
V soboto zjutraj, ko se je lepa sku- , pina planincev SPDT zbrala na trgu pred tržaško sodno palačo, ni vreme obetalo nič dobrega. Program, ki sta ga pripravila predsednik SPDT in vodja izleta Lojze Abram, je bil še kar ambiciozen in natrpan, saj je v dveh dneh predvideval vzpona na 2371 m visoki Reisskofel in 2118 m visoki Spitzegel na avstrijskem Koroškem. Osrednja točka programa pa je bila počasitev spomina dolgoletnega odbornika in načelnika mladinskega odseka SPDT Zlatka Jelinčiča s polaganjem venca pred spominsko ploščo.
Ko so planinci prispeli v Šmohor na Koroškem, je že deževalo, nato pa se je celo ulila toča, tako da je res slabo kazalo. Komaj se je vreme malo uneslo, so so planinci vseeno vzeli pot pod noge. Pot od planine, kjer so udeleženci izleta pustili avtomobile, do Comton Hiitte je bila dolga kaki dve uri, nato pa se je začel vzpona na Reisskofel, ki je trajal nekaj ur. Občasno
je pršilo, pot pa je bila še kar naporna in »sitna«, pač primerna za izkušene in vztrajne planince. Na grebenu je bilo nekaj zračnih točk, vendar bil vrh že blizu.
Ob povratku se je večina izletnikov spustila do plošče, posvečene Zlatku Jelinčiču, ki je postavljena na mestu, kjer se je Jelinčič ponesrečil. Ta je
kake pol ure pod grebenom na stezi, ki se strmo spušča v dolino. Venec je položil in izrekel priložnoste besede predsednik SPDT Lojze Abram, nakar so se planinci ob dežju spet vrnili na greben in se nato po spolzkih skalah spustili v dolino.
Spanje je bilo na sporedu v neki turistični kmetiji v Ziljski dolini, v ne-
deljo pa so se planinci dobre volje (zaradi vremena, ki je že napovedovalo sonce, ki se je naposled prikazalo) podali na Spitzegel, katerega so vsi v strnjeni skupini dosegli v dveh urah in pol.
Izlet je torej vsestransko uspel, največja zasluga pa gre nedvomno brezhibni organizaciji in vodstvu.
Tenis: na igriščih Gaje
Turnir Hill Šport V polnem teku
Na teniških igriščih Gaje se nadaljuje že tradicionalni turnir Hill Šport, letos povezan z Grand prix superten-nis, na katerem nastopa kar 100 tekmovalcev, ki spadajo med najboljše neklasificirane igralce v deželnem merilu. Turnirja na Padričah se je udeležila tudi vrsta Gajinih igralcev, katerim se po uspešnih prvih kolih (omenimo zmago komaj 11-letnega Boruta Plesničarja), žal ni uspelo prebiti do šestnajstine finala. Še posebno se je tu izkazal Pregare, ki se je povsem enakovredno boril z močnim Openheimom (nosilec 5. skupine). Za pravo presenečenje turnirja je poskrbel igralec Pulja, ki je premagal nosilca št. 2, Tomsa, medtem ko so se vse ostale'tekme odvijale po predvidevanjih. Srečanja so prišla do osmine finala, finalna tekma bo v soboto, 9. t. m„ ob 16.30.
REZULTATI OSMINE FINALA
Puglia - Coletta 6:2, 6:2; Rovazzi -Paulettich 6:2, 6:1; Scorca - Kresci 6:3, 6:4; Guzzo - Cucchi 3:6, 7:5, 6:0; Pacor -Openheim 6:3, 0:6, 11:9; Ziodato - Dor-so 6:2, 6:2; Pampanin - D Ambrosi 6;3, 6:0; Lanza - Magris 7:6, 3:6, 7:5. (Alma)
Na motociklistični Nagradi opatijske riviere
Statistike v mladinskih nogometnih ligah
Odlično 2
V	nedeljo je bilo na dirkališču na Drobniku pri Rek,i motociklistično tekmovanje za Nagrado opatijske rivi-ere, veljavno za jugoslovansko prven-
| s^v° v hitrosti. V znamenju prijatelj-! skih stikov med motociklističnima Zvezama Italije in Jugoslavije so na tekmovanje povabili tudi nekatere pi-lote, člane uradne ekipe italijanske tnotociklistične zveze FMI »Team Ita-tta«, kar je dalo prireditvi še dodaten Pečat.
Med udeleženci tekmovanja v razredu F1 (750 ccm) je bil tudi član Pri-rnotor kluba Edmund Hlabjan. Že na Poskusnih vožnjah je dosegel najboljši Jas, med dirko pa je svojo kakovost le
potrdil z osvojitvjo odličnega kon-[ cnega drugega mesta s 17" zaostanka
zmagovalcem, Ljubljančanom Igor-tern Akrapovičem, ki je sicer dober sodelavec pri tekmovalni ekipi našega kluba in odličen mehanik, skrbi pa Prav za Fllabjanov suzuki.
V	prvih osmih krogih je stik z vodilno dvojico držal tudi jugoslovanski pr-vak Božo Janežič. Uspelo mu je tudi Prehiteti Hlabjana, a je še v istem kropu padel, k sreči pa se ni poškodoval, vendar tekmovanja ni mogel nadalje-Vati. Na cilj se je uvrstilo 16 od 22 Pilotov, kolikor jih je štartalo.
Želo dobro se je v razredu do 125 ccm odrezal tudi Repenc Robert Hme-jink, ki sicer tekmuje za Moto klub Novo Mesto. Na motorju mba, ki mu 9a spretno pripravlja Mario Rapotec, i® po nekaj krogih prevzel vodstvo Pred Italijanom Cuppinijem, ki vodi na začasni lestvici EPT Hmeljak pa je ^ devetem krogu imel res veliko smo-le' saj se je zaletel v tekmovalca s kro-P°in zaostanka, ki mu je prekrižal pot ln tako je verjetno splavala po vodi Prestižna zmaga.
Naslednja preizkušnja za tekmoval-Ce Primotor kluba bo v nedeljo v Mi-sanu, kjer bo dirka za italijansko pr-vsnstvo superbike. Poleg Hlabjana bo nastopil še Danilo Štoka, ki mu je delavnica Mosport iz Trsta na njegovi Vamahi vgradila nov motor. Od Trža-canov bo nastopil tudi Gianfranco Pi-Setta na kawasakiju archimoto.
Tekmovali so tudi v razredu do 250
®cm.
Razred F 1: 1. I. Akrapovič (Moste-Hubljana), ki je 20 krogov oziroma “3,360 km prevozil v 34'02" s povprečno hitrostjo 146 km na uro. 2. E. Hlabjan (Primotor) po 17"; 3. M. Škaro (Mursa Osijek) po 57".
. mesto E. Hlabjana
Pilot Primotor kluba Edmund Hlabjan na svojem suzukiju
V vrhu naraščajniki Primorja pa še o pridnih in porednih
Mladinska nogometna prvenstva so se že pred nekaj časom končala, zveza pa je v prejšnjih dneh izdala dokončne lestvice v vseh kategorijah in zvrsteh: ekipne, strelcev in za disciplinski pokal.
Najuspešnejša slovenska ekipa je bila letos ekipa naraščajnikov Primorja, ki je osvojila končno peto mesto v konkurenci 17 moštev, naši najbolj disciplinirani igralci pa so bili naraščajniki Vesne, ki so skupaj z Mugge-sano dobili najmanjše število kazenskih točk. "Pridni" so bili tudi cicibani Brega Best, ki niso zabeležili niti ene kazenske točke, so sicer v družbi 13 drugih ekip. 'Črna majica" najbolj porednih pa v tej posebni lestvici pripada začetnikom Primorja, ki so pristali prav na dnu svoje kategorije. Med boljše strelce iz vsake kategorije uvršča zveza od slovenskih le Brežana Vršeta, ki je v kategoriji "najmlajši" tretji s 26 zadetki, kar je bil odločilen prispevek k zelo dobri uvrstitivi moštva na šestem mestu končne lestvice.
Pregled po posameznih kategorijah daje sledečo sliko:
Under 18 (16 moštev)
KONČNA LESTVICA: 1. Vivai Busa 47 točk, 11. Breg 25, 16. Vesna 16. DIS-
CIPLINSKI POKAL: 1. Chiarbola 3, 3. Breg 9, 12. Vesna 39.
Naraščajniki (17 moštev) KONČNA LESTVICA: 1. Zaule Ra-buiese 49 točk, 5. Primorje 45, 14. Vesna 17, 15. Breg Best 10. DISCIPLINSKI POKAL: 1. Muggesana in Vesna 27, 7. Primorje 57, 8. Breg Best 59.
Najmlajši (15 moštev)
KONČNA LESTVICA: 1. Olimpia 53 točk, 6. Breg Best 32, 11. Primorje 19. DISCIPLINSKI POKAL: 1. S. Giovanni 3, 4. Primorje 8, 13. Breg best 52. Začetniki (30 moštev) KONČNA LESTVICA SKUPINE A: 1, S. Giovanni 50, 6. Primorje 33, 10. Zarja Adriaimpex 22, 13. Breg Best 12. DISCIPLINSKI POKAL: 1. S. Giovanni
0,	15. Zarja Adriaimpex 6, 19. Breg Best 8, 30. Primorje 51.
Cicibani (32 moštev)
KONČNA LESTVICA SKUPINE B:
1.	Fulgor A 40 točk, 11. Breg Best 4 (nastopilo je enajst ekip). KONČNA LESTVICA SKUPINE C: 1. Campanel-le 29, 3. Primorje 27, 5. Zarja Adriaim-pex 19 (nastopilo je deset ekip).
Uspela zaključna prireditev Shinkai Karate Ciuha v Zgoniku
Poročali smo, da se pri Shinkai Karate Clubu zaključuje sezona s sklepno prireditvijo ter z društvenim tekmovanjem. V ekshibicijskem prikazu so člani pokazali v strnjeni obliki razne tehnike in vaje, različne načine borbe ter kata višje in nižje stopnje in s temi navdušili prisotne gledalce.
Uspehu tekmovanja je botrovala bogata prisotnost pokalov, ki so jih poklonile razne tvrdke in trgovine; odbor Shinkai Karate Cluba se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uspešnosti večera, predvsem pa Hranilnici in posojilnici na Opčinah, Kmečki in obrtni hranilnici v Nabrežini, Tržaški Kreditni banki, Občini Zgonik, ZSŠDI, trgovini »Papi šport« ter trgovini antikvariata »II Giardino«.
In še rezultati tekmovanja: do presenečenja večera je prišlo med začetniki: nad vsakim pričakovanjem so v ka-
tegoriji »nižjih pasov« in »začetnikov« slednji zasedli visoke uvrstitve in si prisvojili pokale.
V tekmovanju v kataju je zasedla prvo mesto Monica Cossutta, druga je bila Susanna Cappelli, tretja pa Milena Guštin, v tekmovanju v kumite so rezultati sledeči: 1. Susanna Cappelli, 2. Monica Cossutta, 3. Tanja Furlan. V kategoriji višjih pasov je bila bodisi v tekmovanju kata bodisi v tekmovanju kumite uvrstitev sledeča 1. Romana Maiano, 2. Željko Pogačink, 3. Vladi-mira Guštin.
Sezona se je takole zaključila; septembra se bodo vrata telovadnice ponovno odprla ne samo za veterane, temveč tudi za vse tiste, ki bi želeli osvojiti veščine karateja.
(R.M.)
V Gabrjah veliko zanimanje za poletni nogometni turnir
Nogometni turnir, ki ga prireja Kul-j-Urno društvo Skala iz Gabrij in na katerem nastopajo mladinske, članske ln ženske ekipe, se bliža h koncu.
Včeraj zvečer so odigrali zadnje kolo ženskega tekmovanja. Zaradi ^veh zmag imajo nogometašice iz So-vodenj največ možnosti, da si zagotovo prvo mesto.
Kar zadeva člansko konkurenco so v jorek zvečer odigrali polfinalni tekmi.
prvi so s tesnim izidom 6:5 slavili 3ovodenjci, ki so v zadnjih minutah oosegli zmagoviti zadetek proti bor-beni ekipi z Vrha. Še bolj razburljivo J® bilo drugo srečanje med Števerja-a°m in Gabrjami. Brici so dobršen del Ječanja gospodarili na igrišču in 3 j111 vnute pred koncem vodili s 3:1. Od-v°cen finiš in srečen gol pa sta prispe-ala, da so Gabrci izenačili v zadnjih ekundah igre. Po streljanju 11-met-
rovk (Brici so vodili z 2:0) pa so se boljše izkazali domači, še posebej njihov vratar Zanier, ki je odlično ubranile nekaj strelov.
V srečanju za 3. mesto se bosta jutri, v petek, srečali postavi Števerjana in Vrha, finalna tekma za prvo mesto pa bo ob 19.30 med Sovodnjami in Gabrjami.
Mladinski del turnirja se bo končal danes zvečer. Ob 18.30 bo srečanje med Doberdobom in Biljami, sledila bo tekma Gabrje - Itala.
Prireditev v Gabrjah je tudi tokrat lepo uspela in ob nogometnem igrišču se je na vsaki tekmi zbralo precej občinstva. Še največ moških radovednežev pa je bilo med srečanji ženskih ekip. Z navdušenjem so sledili vsemu, kar se je dogajalo na igrišču. Takih dogodkov kot prikazuje naš posnetek, pa je v Gabrjah bilo kar precej.
Ženski del tekmovanja vzbuja veliko radovednosti
TPK SIRENA
vabi mladince in odrasle, da se udeležijo tečaja windsurfa, ki bo od 25. do 30. julija. Vse podrobnejše informacije in navodila dobite na pomorskem sedežu ob nedeljah zjutraj ali med tednom v popoldanskih urah (tel. 422696).
KNJIGA ALDA RUPLA »Novo v zamejski telesni kulturi -Popis dejavnosti in društev«, ki so jo založili SKGZ, ZSŠDI in Kulturni dom Gorica, se lahko dobi na sedežu ZSŠDI v Gorici, Ul. Malta 2 (tel. 33029).
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Kaj je botrovalo uspehu teh pobud, teh prireditev? den od vzrokov je prav gotovo novost. Poznavalci publike h dobri organizatorji zavohajo način, začutijo potrebo, nekaj seveda tudi tvegajo, zaigrajo na strune novosti in zaželena uspešna sprememba je tu. Pri tem velja poudariti, da so za prve poskuse v letu 1981 šli na gotovo, kajti karkoli Se je takrat prirejalo v prostorih novega Kulturnega doma, privabilo zadovoljivo ali celo navdušujoče število gledal-Cev, Z naravnim in razumljivim usihanjem začetne vsiče-oosti ob zgodovinski prelomnici, ki jo je predstavljala otvo-Jhev slovenskega Kulturnega doma v Gorici, pa sta rastli Skušnja in organizacijski pristop telesnokulturnih delav-cev, ki so z novostmi in svežino znali privabiti ljudi. Očitno pa ni šlo samo za reklamni učinek. Kaže da je k uspešnosti o rovala precej dobra razporeditev teh prireditev v teku a m časovna izbira ter potreba po takih oblikah, ki zado-rnlaiše zaradi neobičajnega gibalnega izraza, ki se žari an! nudl' in zaradi nastopanja sošolcev ter sovrstnikov; knw°V?- ej° tudi stareJše ne samo zaradi nastopanja vnu-nriroH t necak°v' temveč tudi zaradi tega, ker jim take niha i!-Ve Podstavljajo še dojemljivo stopnjo športnega Slcer na televizijskem zaslonu ali na časopisnih morria1 stranetl odklanjamo. Da ni ta sprememba vezana samo na pojav in pomert goriškega Kulturnega
doma ali na tamkajšnje prireditelje, kar bi sicer bilo vseeno dovolj zadovoljivo — vendar bi predstavljalo samo posebnost — imamo dokaz v prireditvah, ki so bile na sporedu v sovodenjski občinski telovadnici.
Prej sem omenil, da bom tu pa tam tvegal tudi kakšno napoved, če gre za premike in spremembe. Sedaj je tak primer: prepričan sem namreč, da ne bodo nekaj časa nič manj uspešne take vrste prireditve tudi v novi telovadnici
Po osemdesetih letih ponovno razvitje sokolskega prapora v Gorici leta 1984. Telovadna akademija z zgodovinsko razstavo je bila v telovadnici Kulturnega doma. Na posnetku so še prapori Slovenskega planinskega društva Gorica, Deželnega lovskega društva Doberdob in tabornikov Rodu Modrega vala
zraven Katoliškega doma, če se bodo zanje opredelili.
Čas je da naštejem bolj podrobno, kaj imam v mislih, ko govorim o prireditvah in jih razikujem od turnirjev, prvenstev in srečanj. Šlo je za akademijo orodne telovadbe, na katerih so nastopali domači telovadci in povabljeni gostje, ritmičarke iz Gorice, Nove Gorice, Trsta in Ljubljane, šlo je za šaljive spektakle, na katerih so nastopale skupine z vse Goriške nekako v smislu Iger brez meja, šlo je za tekmovalni in izrazni ples, šlo je za umetnostno kotalkanje, dvakrat je šlo za nagrajevanje najboljših športnikov z ustreznimi točkami, šlo je za eksibicijske prikaze košarke in vzhodnih borilnih športov, šlo je za izrabljanje tudi svetlobnih in zvočnih učinkov in delno tudi za scensko obogatitev prireditvenega prostora. Skoraj isto naštevanje velja za prireditve v sovsdenjski telovadnici, a je treba upoštevati, da je odprta manj časa in niso bile vanjo prenešene vse izkušnje.
Pri vsem tem zadovoljstvu ne smemo nečesa zamolčati: največ prireditev je bilo zastonjskih, ker so se odvijale ob priliki posebnih svečanosti ali ker so se prireditelji zavestno tako odločili. Tako ostaja neznanka, kolikšen bi bil odstotek tistih — zlasti mlajših, dijakov, prijateljev nastopajočih, radovednežev - - ki bi se odpovedali prireditvi, če bi vedeli, da bo treba plačati vstopnino.
Pri zadnji proslavi ob stoletnici ustanovitve telovadnega društva Goriški Sokol, so prireditelji želeli preveriti tudi to. Tveganje sicer ni bilo prehudo, kajti stoletnica je zagotavljala polno tribuno. Izbrli sos rednjo pot: vstopnina ni bila obvezna, nabirka pa je tekla pri vhodu s ponujanjem priložnostne značke in razglednice. Vse je pošlo, kar daje dobre izcjlede za prihodnost. Tudi to je bila novost, zato sem jo želel zabeležiti. Vendar spet nimamo samo tega osamljenega primera vezanega na telovadnico Kulturnega doma v Gorici, temveč so tu spet izkušnje iz Sovodenj. Skratka, če je ponudba kakovostna — so prireditve na Goriškem, kakršne sem jih opredelil, pozitivna nova postavka telesnokulturnega gibanja v tem desetletju.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
7. julija 1988
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	^ ZTT
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Irski teroristi morda načrtujejo atentate tudi na evropski celini
V Belgiji aretirali pomembnega voditelja separatistične Irske republikanske armade
BRUSELJ — »Ali se je glavnina dejavnosti Irske republikanske armade (IRA) preselila na celino«, se sprašuje v poročilu ob aretaciji Patricka Ryana včerajšnji bruseljski Le Soir. Enega vodilnih članov IRA, odgovornega za finančne posle in dobavo orožja so v široki akciji belgijske policije in posebej izurjenih enot aretirali v Elfganini, bruseljski četrti Uccle že prejšnji teden. Vendar se je policija šele predsinočnjim odločila za uradno izjavo.
Dobro obveščeni trdijo, da je v ozadju zavlačevanja z uradno izjavo strah pred povračilnimi ukrepi severno-irskih teroristov, ki so si v zadnjih letih že nekajkrat izbrali Belgijo za prizorišče svojih akcij, pred novo pa je pred nekaj dnevi belgijsko policijo opozoril Scotland Yard, ki je v tajnem sporočilu navedel, da se za 58-letnim Ircem Jamesom, ki se mudi v bruseljski vili nekega simpatizerja IRA verjetno skriva Ryan. Njegov dosje imajo pri Scotland Yardu že od tedaj, ko je po dvajsetih letih nenadoma sklenil zapustiti duhovniški stan. Koliko je k temu pripomoglo dejstvo, da se je kot katoliški misijonar moral dolga leta muditi v Afriki in da se je potem v Londonu zapletel v neko ljubezensko afero, verjetno niti ni pomembno. Bistveno je, da so njegova pogosta potovanja po svetu in nekajkratno srečanje z libijskim voditeljem Gadafijem kaj hitro povezali s severnoirskim terorizmom. Toliko prej, ker je Patrick Ryan rojen v zavedni družini severnoirskih katoličanov.
Ob aretaciji so pri njem našli lažni potni list, precejšnjo količino tuje valute - v Bruselj je dopotoval iz Španije - kovček z elektronsko opremo, potrebno za izdelavo bomb in drugega orožja, ki ga uporablja IRA in veliko knjig z napotki za domačo izdelavo razstreliva. Skratka, obremenilnih dokazov proti Patricku Ryanu je dovolj, drugo vprašanje pa je, kaj je mož, ki ga bruseljski tisk imenuje »eden stebrov irske republikanske armade«, te dni počel v belgijski prestolnici. Ali je mogoče Rayanov prihod kakorkoli povezati z nenavadnim odkritjem skladišča orožja v neki bruseljski garaži, za katerega domneva belgijska policija, da pripada IRA? In ali bi kazalo zadrževanje pomembnega pripadnika IRA morda le povezati z domnevo, ki jo je te dni izrazil Scotland Yard? Da namreč teroristi pripravljajo atentat na britansko kraljico Elizabetho, ki bo v kratkem obiskala Nizozemsko.
Vprašanj je veliko in na nobenega v belgijski službi državne varnosti, kot kaže, še nimajo dokončnega odgovora. Odprta ostajajo tudi vprašanja o Ryanovi vlogi pri dveh dosedanjih terorističnih akcijah, ki ju je IRA izvedla v Belgiji, pri nedavnem atentatu na britanske vojake na Nizozemskem in v terorističnem napadu na sedež britanskih čet v ZRN, v katerem je bilo (24. marca lani v Mufnchenglad-bachu) ranjenih 31 oseb.
Nenavadno naključje pa je, da so visokega pripadnika IRA aretirali - zasede se je udeležilo več do
zob oboroženih policistov in žandarjev ter pripadnikov posebnih enot belgijske policije za boj proti teroristom - v hiši, ki je v neposredni soseščini prizorišča, na katerem se je pred desetimi leti odigral prvi atentat irskih teroristov. Po pomoti je bil ubit neki visoki bančni uradnik, prvi sosed britanskega veleposlanika v Atlantski zvezi (NATO), ki so mu bile krogle namenjene, vendar je IRA hitro popravila napako. Že devet ur pozneje so v Haagu ubili britanskega veleposlanika na Nizozemskem, in obakrat je belgijska policija dobila obvestilo, da bi se eden glavnih osmumljencev, Patrick Ryan, utegnil muditi na belgijskem ozemlju.
Deset let je minilo, predno so Ryana, ki deluje na slikah nenavadno blago in umirjeno, dokončno izsledili. Pri koliko akcijah je medtem sodeloval in kakšne količine orožja je dobavil irski republikanski armadi, ne bo verjetno mogoče nikoli ugotoviti. Da pa gre za ključno osebo pri financah IRA, ni, kot kaže, nobenega dvoma. Ne le spričo pogostih potovanj v Libijo - nobena skrivnost več ni, da Libija finančno podpira severno-irske teroriste - temveč še bolj zaradi nenavadnega odkritja belgijske policije. Pri Ryanu so namreč našli številke več bančnih računov v Švici in Luksemburgu, na katerih je menda za več kot dva milijona dolarjev.
MIRJAM ACIMOV - OBLAK
Za Balkance težave v ZRN
BONN — Zahodnonemške zavarovalnice nimajo pravice zaračunati povišanih premij turškim, jugoslovanskim in grškim voznikom samo zato, ker njihovo državljanstvo predstavlja nevarnost v prometu. To je bistvo pravkar objavljene razsodbe upravnega sodišča Zvezne republike Nemčije v Berlinu, ki zavrača prakso, po kateri se tujci delijo na različne kategorije.
Časopisi so včeraj objavili besedilo obrazložitve razsodbe sodišča sprejete 17. maja tega leta na osnovi tožb šestih zavarovalnic,, katerim so nadzorne službe državne uprave odvzele pravico, da Turkom zaračunajo 50 odstotkov, Jugoslovanom 23 odstotkov in Grkom 20 odstotkov višjo premijo tako imenovano "balkansko tarifo," za zavarovanje vozil.
Sodišče ni sprejelo obrazložitve tožilcev, v kateri trdijo, da vozniki z Balkana povzročijo znatno večjo škodo kot zahodnonemški avtomobilisti. Po mnenju sodišča je povečana tarifa opravičena samo v primerih posameznih zavarovancev, ki povzročajo večje število nezgod* ali pa so zaposleni v prometnonevarnih službah.
Vojno letalo treščilo na tovarno v Karačiju
Med rednim vadbenim poletom je pakistansko vojaško letalo vrste mirage včeraj treščilo na neko tovarno v Karačiju. Pri tem je umrlo 15 oseb, 32 pa jih je bilo ranjenih	(Telefoto AP)
Avstrijo že preplavljajo trume poljskih »političnih romarjev«
DUNAJ — Kljub uvedbi pospešenega postopka za Poljake in Madžare, ki v Avstriji zaprosijo za politični azil, je njihovo število v teh dneh doseglo pravi rekord.
Člani uprave avstrijskega begunskega taborišča Trais-kirchen, ki leži v bližini Dunaja, so pred dnevi presenečeno pogledali, ko je na taboriščno dvorišče zapeljalo šest avtobusov z oznakami poljskega državnega transportnega podjetja Orbis in z napisom "Romanje v Rim" na sprednjem steklu. Za nameček so doživeli tudi to, da so prav vsi potniki (181) zaprosili za politično zatočišče.
Organizirana romanja v Rim, ki pa ne peljejo v večno mesto temveč v begunsko taborišče, so, kot kaže, nova domislica Poljakov, ki žele v Avstriji zaprositi za politični azil. Pri tem velja ugotoviti, da se je njihovo število, potem ko je bil s prvim januarjem letos ukinjen avstrijski vizum za Poljake in potem ko so madžarske oblasti letos liberalizirale potovanje svojih državljanov na Zahod, že v prvih treh letošnjih mesecih v primerjavi s prvim lanskim trimesečjem, kar podvojilo (v prvem trimesečju letos je bilo poljskih in madžarskih prosilcev za politični azil 3500). Tako kot v prejšnjih letih, tudi večina sedanjih prosilcev navaja, da ne namerava ostati v Avstriji. Glede na to, da so še posebno ZDA zmanjšale emigrantsko kvoto za državljane iz Vzhodne Evrope, pa prosilci ostajajo tudi po nekaj let v Avstriji in tam čakajo na vizum države, kamor bi radi odšli.
Zaradi rastočega števila iz Poljske in iz Madžarske, oziroma zaradi vse večjih stroškov za njihovo preskrbo, so avstrijske oblasti maja letos uvedle pospešen postopek reševanja njihovih prošenj (v več kot 90 odstotkih je prošnja zavrnjena). Novost v postopku pa je predvsem v tem, da nameravajo tiste, ki so jim bile prošnje negativno rešene izgnati, medtem ko so jih prej puščali, da životarijo v begunskih taboriščih (prav tako so si mnogi od njih ilegalno poiskali zaposlitev). Prav zaradi tega je pred dnevi 66 poljskih prosilcev, ki so jim bile prošnje zavrnjene, začelo z gladovno stavko, pri čemer trdijo, da so avstrijske oblasti njihove prošnje obravnavale površno, oziroma da že vnaprej nameravajo zavrniti čim večje število prosilcev. Za poljske stavkajoče so se zavzele številne organizacije za zaščito človekovih pravic, vendar avstrijski notranji minister Karl Blecha vztraja pri tem, da gre pri tej skupini za ekonomske, ne pa politične emigrante, da je poostreni postopek potreben in da sicer Avstriji grozi poplava ekonomskih emigrantov predvsem iz Poljske pa naj bi dokazovalo po dvesto in več poljskih prosilcev dnevno, ki v teh dneh prihajajo v Traiskirchen. Z Madžari - tako pravijo v avstrijskem notranjem ministrstvu - je lažje: mnogi Madžari, ki se prijavijo za politični azil oziroma za odhod v eno od klasičnih emigrantskih držav, se po vročitvi prošnje vrnejo domov in tam čakajo na odgovor.
BOJAN GROBOVŠEK
Giulio De Angelis še v rokah ugrabiteljev
CAGLIARI — Družina rimskega podjetnika Giulia De Angelisa, ki so ga neznanci ugrabili 12. junija na Sardiniji, je včeraj izdala sporočilo, v katerem roti ugrabitelje, naj povedo, ali je De Angelis še živ. Kot znano je družina takoj po ugrabitvi zahtevala informacijski molk, v preteklih dneh pa se je del tiska izneveril zahtevi. Nekateri časopisi so namreč objavili vest, da so ugrabitelji zahtevali 20 milijard odkupnine, kar je družinski odvetnik odločno zanikal. Prav tako je odvetnik zanikal, da se je pogajal z ugrabitelji.
V pozivu ugrabiteljem je družina De Angelis izrecno poudarila, da je pripravljena sodelovati z njimi, da pa bo to storila neposredno preko družinskega odvetnika in ne preko tiska. Prav zato je sodstvo prejšnje dni prepovedalo tisku, da objavi dopis Giulia De Angelisa, ki so mu ga narekovali ugrabitelji. Z dopisom so hoteli ugrabitelji opozoriti javnost na težke življenjske razmere na Sardiniji, ki naj bi bile posledica zgrešene politike, ki jo izvajajo bogataši. Ugrabljenčeve sorodnike in odvetnike sedaj čaka najtežja preizkušnja, saj vse kaže, da se bodo ugrabitelji le oglasili in predlagali "strategijo" pogajanj.
Jugoslovanski kampi Kritična ocena ADAC
BEOGRAD — Turistični vodnik zahodnonemškega avtomobilskega kluba ADAC, ki letos opisuje kar 6000 evropskih kampingov, tudi tokrat ni preveč naklonjen jugoslovanskim turističnim postojankam. Med množico opisanih je samo 155 jugoslovanskih kampov, od tega jih je 19 slovenskih, iz Istre pa 36. Za primerjavo: Avstrija se je v vodnik uvrstila s 332, Italija s 762, Francija z 927 in Španija s 337 kampingi. Med pogoji, ki prinesejo posameznemu objektu vstopnico v omenjeno brošuro, so najpomembnejši tisti v zvezi s sanitarijami, plažami, prostočasnimi dejavnostmi, šele potem sledijo naravne lepote in mir. Med 37 najbolje ocenjenimi tudi letos ni nobenega jugoslovanskega kampinga. Kaže, da predvsem na račun sanitarij. V Istri sta si najboljši oceni (dve - kar pomeni dobro) prislužila kampa Lucija in nudistični kamp Ulika v Červarju pri Poreču. Oceno med dve in tri, kar pomeni še zadovoljivo, so si prislužili ankaranski študentski kamp, Ladin Gaj v Lovrečiči, Lanterna in Solaris v Lanterni, Istra in Turist pri Vrsarju, Valalta in Veštar pri Rovinju, Stoja in Ribarska koliba pri Pulju ter Marina pri Labinu.
Tudi živalim je vroče
V berlinskem živalskem vrtu je te dni tropska vročina, pa si je mladi šimpanz privoščil popoldanski počitek na afriški način	(Telefoto AP)
Predvčerajšnjim nenadoma odstopil ameriški pravosodni minister Meese
Izredna sončna aktivnost zanima znanstvenike in navadne ljudi
NEW YORK Ameriški pravosodni minister Meese je predvčerajšnjim v Sacramentu v Kaliforniji sklical tiskovno konferenco in na njej najavil svoj odstop z ministrskega položaja. Do njegovega odstopa je prišlo le nekaj ur potem ko je neodvisni sodnik James Mckay na zveznem prizivnem sodišču vložil 830 strani dolgo poročilo o več kot enoletni preiskavi v zvezi z nepravilnostmi, ki naj bi bremenile sedanjega ameriškega pravosodnega ministra. Prav v zvezi s to preiskavo je Meese odločno izjavil, da se ne bi nikoli umaknil s svojega položaja, če bi bil možen kakršenkoli dvom o njegovem delu kot pravosodnemu ministru. Meese je tudi zagotovil, da Mckayevo poročilo v celoti potrjuje pravilnost Meesovega dela, odkar je bil imenovan na položaj pravosodnega ministra.
V	odgovorih na vprašanja novinarjev je Meese izjavil, da se je za odstop odločil po razgovoru s predsednikom Reaganom, ki naj bi se strinjal z njegovo odločitvijo. Pri tem bivši minister tudi ni pozabil poudariti, da gre za strogo osebno odločitev, ki nikakor ni bila pogojena z zunanjimi pritiski. Meese je novinarjem tudi povedal, da s predsednikom nista govorila o morebitnem nasledniku in da bo delo pravosodnega ministra opravljal še ves julij, nato pa se bo posvetil privatni odvetniški praksi.
V	zvezi z Mckayevim poročilom pa velja omeniti, da nekateri tudi trdijo, da naj bi preiskava pokazala, da je bil Meese vmešan v nekatere protizakonite posle, še posebej kar zadeva odnose s svojim starim prijateljem, odvetnikom VVallachom iz Kalifornije, ki je bil že obtožen združevanja v kriminalne namene,
LJUBLJANA — Številni Ljubljančani in drugi mimoidoči so si lahko v ponedeljek na Prešernovem trgu od 9. ure zjutraj do poznega popoldneva ogledovali površino sonca. Opazovanje so organizirali člani astronomskega društva Javornik, vzrok pa je bila neobičajna sončeva aktivnost. Vsi, ki so pokukali skozi enega od štirih teleskopov, so lahko videli eno večjo skupino in več posameznih peg, ki jih je sestavljala močna senca in izrazita polsenca.
V ponedeljek je bil že skoraj zadnji čas za opazovanje velike skupine sončevih peg, saj bodo kmalu zašle - sonce se v približno 30 dneh obrne okoli svoje osi. Seveda pa bodo astronomi čez približno tri tedne spet z velikim zanimanjem čakali na ponovni pojav te skupine peg. Zaradi izjemnega interesa člani astronomskega
društva Javornik že v bližnji prihodnosti obljubljajo nova javna astronomska opazovanja.
Sončne pege so pojav, ki odražajo večjo aktivnost naše zvezde in se običajno pojavljajo vsakih 11 let. Sedaj smo približno na sredini tega ciklusa, zato je tako množičen pojav peg prava redkost. Nenavadna sončeva aktivnost traja že skoraj mesec dni, v tem času pa se je v več sončevih bliščih sprostila energija enaka eksploziji okoli milijarde vodikovih bomb. Ob teh eksplozijah je sonce oddalo v vesolje nekaj milijard ton svoje mase, kar pa je zanemarljivo malo v primerjavi s celotnim soncem. Povejmo še, da je ena pega velika približno toliko kot cel naš planet. Vendar take gigantske spremembe bistveno ne vplivajo na življenje na zemlji, saj se je povečala v glavnem le količina sončevega vetra. (dd).