Posamezna številka 10 vinarjev.
Stev. 257.	V Ljubljani, v som 8. novembra isij.
Leto xu.
Velja po pošti: s
Za oelo leto naprej . , K 28'— sa en neseo „ , , „ 2*20 ta Nemčijo oeloletno . „ 28*— za ostaio Inozemstvo . „ 35*—
V LJubljani na dom:
Za celo lete naprej . . K 24*— za en mese. „ . . „ 2'— t opravi preloma mesaSno n
== Sobotni Izdala: =
za celo let ....... 7'—
za Nemčijo oeloletno . „ B*— za ostalo inosemstvo „ 12*—
Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 i za dvakrat .... „ 13 „
za trikrat......10 „
za večkrat primeren popnst.
Poročna oznanila, zalivale.»tulce t:
enostolpna petltvrsta po 18 vin.
- Poslano:	;
enostolpna petltvrsta po 30 vin.
Izliaja vsak dan, tzvsemSi nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni red
Kar Uredništvo je v Kopitarjevi nliol fltev. 6/OL Rokopisi se ne vračalo; nefranklrana pisma se ne c=s sprejemajo. — Uredniškega telefona stev. 74 ==»
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi St. 6. — Račun poStue hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bOBn.-berc. št. 7563. — Opravnlškega telefona št. 188.
škcin, kjer tvorijo Slovenci najmanj četrtino prebivalstva.
Med političnimi uradniki ie kakih l i Slovencev in 186 Nemcev.
V	deželnem zastopstvu jo G Nemcev, Slovenca ni nobenega.
Izmed deželnih uradnikov je 75 Nemcev in 2 Slovenca.
V	deželnem šolskem svetu jo 12 Nemcev in t Slovenec.
Na srednjih šolah in učiteljišču je 72 Nemcev ia 8 Slovencev.
Pri sodni oblasti jc 63 Nemcev in 4 Slovenci; tu pa so šteti lc uradniki ocl sodnikov navzgor in celovški avs-kultanti, in sicer uradniki v pretežno slovenskih ali vsaj jezikovno mešanih sodnih okrajih.
Pri državni železnici je izmed 615 uradnikov samo 15 Slovencev in kakih 600 Nemcev.
Pri južni železnici je od 182 oseb le 9 Slovencev in 173 Nemcev.
Pri pošti je izmed 165 oseb 5 Slovencev in 160 Nemcev.
Pri davkariji jc med približno 110 uradniki kakih 8 Slovencev ter 102 Nemca.
Tako ne sme iti več dalje! Napraviti .se mora na vsak način kak narodnosten ključ, da nc bo prepuščeno nastavljanje državnih uslužbencev nemškim »Volksratom« v neizmerno škodo slovenske akademične mladine.
Koliko manj uradnikov in koliko manj pisarije in prestavljanja bi bilo treba, ako bi se nastavljali na merodaj-na mesta jezikov zmožni uradniki! Tako pa vidimo, da leži največje breme na uradnikih nižjih kategorij, ki so zmožni slovenščine, dočim veliki gospodje, ki jezikov ne znajo, komodileto uganjajo.
Delo naše delcgacije na Dunaju nc bo lahko. S Poljaki se ne da veliko govoriti, ti možje, ki so sedaj na Dunaju, ne poznajo drugega kakor Galicije, dru- i gi Slovani so jim deveta briga. Tudi med Čehi ni veliko bolje. Tam igra sedaj prvo vijolino dr. Kramar in njegova »samočeška« politika! O naših liberalcih, ni, da bi govorili! Sicer smo pa videli, kako sc jc izkazalo slovansko bratstvo pri slovenski in laški univerzi. Nazadnje so ostali naši poslanci čisto sami in sc borili sami!
Upajmo, da bodo kljub temu te kričeče krivice odpravili, kakor so že marsikaj, in priborili našemu jeziku in našemu uradništvu pravice, ki jim gredo.
Socialna demokracija na rakovi poli.
Nekaj nad dve leti jc minulo od znanega junijskega zmagoslavja socialnih demokratov ob državnozborskili volitvah in od rdečih pocestnih krava-lov 17. septembra. Takrat so sc obnašali Adler in sodrugi kot gospodarji situacije, kot gospodarji v Avstriji. Bili pa so v resnici gospodarji ulice in bolj širokoustno kot so takrat govorili rdeči demagogi, so sploh nikdar govoriti ni slišalo, ln pristaši socialne demokracije so pričakovali z veliko napetostjo, kaj bo. Obljubljeni paradiž v naši državi naj bi nastal žc v par mesecih. In danes? Kakšen prevrat je nastal v razpoloženju in čustvih avstrijskih socialnih demokratov! Ravnokar se ic vršil na Dunaju letni strankin kongres avstrijske socialno demokracije. Vsa debata na tem kongresu pa napravlja vtis kot da bi bil zbran v delavskem domu v Ottakringu kup revščine, no pa cvet nekdaj tako ponosne socialne demokracije. Z c poročila strankinih voditeljev le s težavo zakrivajo slabo razpoloženje, kajti kljub veselemu konsta-tiranju, da se jc tudi v preteklem letu iz delavcev izprešaio v teh slabih gospodarskih časih nad dva in pol milijona kron (2 milijona v strokovnih organizacijah, 140.000 K pa samo za blagajno strankine centrale), je naravnost deprimirajoče vplivalo poročilo, da je nazadovalo število članov. In v debati o parlamentarni taktiki socialne demokracijo je jasno izbruhnila vsa rdeča žalost na dan zaradi »ogromnih uspehov«. Take kritike rdeči voditelji še nikdar niso slišali od svojih zaupnikov, ki navsezadnje vendar niso nič drugega kot njihovi poduradniki. Socialnodemokraški zaupniki so pokazali svoje nezadovoljstvo nad »državniško liofrat-sko politiko«, kakršno uganja parlamentarna frakcija in ki jo »mase no umevajo«. Veliko število govornikov je zahtevalo, da naj socialnodemokratič-ni poslanci v bodoče sploh vse obstrui-rajo. Voditelji pa so ponižno odgovarjali, da bi jih v tem slučaju prebivalstvo pri prihodnjih volitvah »napodilo s palicami«. Kar sc zadnjega tiče, bi znali imeti prav. Zahteva po obstrukciji navsezadnje tudi nič drugega ni kot pobožna želja nejasnih glav, ki pa z grozo opazujejo, da postaja razpoloženje za socialno demokracijo med masami vedno hladnejše, in ki si z obupa-
Današnja številka obsega 16 strani.
Za narodne pravite.
Dne 22. oktobra je razpravljal hr-vatsko-slovenski klub razmere pri naših sodiščih, železnicah, poštah in deželnih upravah in spravil stvari na dan, ki bijejo našim jezikovnim pravicam in slovenskim uradnikom s pestjo v obraz. Osnoval se je nato poseben odsek, sestavljen iz zastopnikov vseh dežel, ki bo zbral potreben material skupaj in napravil potrebne osnove in zakonske načrte, s katerimi bo stopil pred centralno vlado in zahteval, da se te krivice odpravijo.
Lahko rečemo, da smo se tega sklepa in odseka vsi brez razlike političnega prepričanja razveselili, ker smo si v svesti, da je vzelo v roko celo zadevo ono slovensko zastopstvo, ki zares predstavlja slovensko ljudstvo, in bo stvar polagoma in pametno, kolikor se da v sedanjih razmerah, tudi rešilo.
Dve stvari sta, ki jima mora naša politika pozornost posvetiti: Jezikovna ravnopravnost in nastavljanje domačih, slovenskega jezika veščih uradnikov pri naših oblasteh.
Jezikovna ravnopravnost! Kakšna zmešnjava in zmeda vlada danes pri naših sodiščih in železnicah. Prišli smo tako daleč, da si kar vsak uradnik sam določa jezik, v katerem posluje s strankami in se zmeni toliko za uradno predpise, kakor za egiptovske hieroglife.
Na Koroškem ne izklicujejo več slovenskih postajnih imen, dasi je to predpisano, postajni uradniki nočejo na slovensko zahtevo niti dajati voznih listkov, sodišča ne izdajajo več slovenskih razsodeb proti predpisom, obtoženec se nc sme niti v domačem jeziku zagovarjati! Na Štajerskem nastavljajo sodne uradnike, ki jim je slovenski jezik v slovenskih okrajih španska vas, ali ga pa govore, da človeka ušesa bole. Železnični uradniki demonstrirajo proti slovenskim katoliškim društvom in izzivajo mirne ljudi, namesto da bi jim postregli, ker so za to plačani.
Slovenski uslužbenec nc sme niti v uradu, niti v družini več slovensko govoriti, če noče, da ne bo odletel iz službe in da mu ne bo vzet košček vsakdanjega kruha.
Ja, čemu nam pa bo potem slovenski jezik, če se ga ne smeš posluževati v javnosti in si vrh tega še v nevarnosti, da te spravijo vsled tega ob kruh! Pri
LISTEK.
t. Baron Fries-Skene in Kemoi-nej no onem svetu.
(Pravljica iz onega sveta. Priobčil L. L.)
Zgodilo se je, da je umrl predsednik albanskih ministrov ekscelenca Kemal-bej, ter je odšel na oni svet. Kmalu za njim je pa umrl tudi koroški deželni predsednik baron Fries-Skene, ter se je za Kemal-bejem odpravil na pot v večnost.
Ko je Kemal-bej korakal po večni poti, je zaslišal za sabo stopinje, se ozrl nazaj in zagledal Fries-Skeneja, sc ustavil in rekel:
»Servus, kolega! Ali naravnost iz koroškega vilajeta?«
»Naravnost. Kaj pa ti? Ali naravnost iz albanskega pašalika?«
»Naravnost.«
»Veš kaj?« je rekel Kemal-bej Frics-Skeneju, »bila sva kolega v življenju, ti si vladal na Koroškem, jaz pa na Albanskem, pa pojeliva še skupaj •a oni svet..«
»Pa pojva.«
Tako sta sc združila in korakala skupaj po poti v večnost,
teh razmerah je umevno, če raste na Štajerskem in Koroškem število tako-zvanih nemškutarjev, ki pravijo, slovenski jezik je čisto nepotrebna stvar, ki ti je samo na škodo. Otroke kar v nemške šole, s slovenskim jezikom itak ne pridejo nikamor. Kruh pravice sc reže samo v nemščini!
Dokler ne bo narod prepričan in zagotovljen, da dobi svoje pravice pri oblasteh v slovenskem jeziku, bo tudi vsak trud, da bi mu vcepili ljubezen do narodnega jezika v srce, brezuspešen.
Druga stvar, ki jc zelo važna za nas, je nastavljanje domačih, slovenskih uradnikov. To vprašanje ni za nas samo jezikovnega, ampak tudi gospodarskega in kulturnega pomena. Število naših akademikov vedno boli raste, število Slovencem odmenjenih mest pa se vedno manjša. Koliko imamo že danes izštudirane mladine, ki ne najde kruha na domačih tleli, ker sedi za mizo tujec. Slovenski kmet vrže nekaj tisočakov v izobrazbo svojega sina in nazadnje namesto v službo mu pride nazaj pred domači prag!
Poglejmo razmere pri železnicah!
Proge tržaškega železniškega ravnateljstva merijo 1031 km in od teh jih teče 1003 km po slovenskih tleh. Nadalje toče tudi 262 km prog beljaškega ravnateljstva po slovenskem ozemlju. Kljub temu pa nimamo v centralnih železniških uradih nobenega slovenskega uradnika.
Po razmerju prog pa bi moralo biti v beljaškem ravnateljstvu 147 slovenskih uradnikov, v tržaškem ravnateljstvu pa po sorazmerju prebivalcev 328 jugoslovanskih uradnikov, 80 uradnikov laške in lc 13 uradnikov nemške narodnosti.
Po podatkih z 31. decembra 1912 šteje beljaško ravnateljstvo 700 uradnikov. V sorazmerju s progami, ki teko po slovenski in nemški zemlji, bi moralo biti pri tem ravnateljstvu 154 ali 22 odstotkov slovenskih uradnikov, v resnici so pa samo trije. Tržaško železniško ravnateljstvo je štelo 31. de-cemb. 1912 485 uradnikov. Po razmerju prebivalstva bi moralo biti 357 uradnikov slovenske in hrvatske, 86 laške in 15 uradnikov nemške narodnosti. V resnici pa je Slovanov 145, Italijanov 51, Nemcev pa 262.
Pri sedanjem razmerju uradništva je skoraj polovica več uradnikov nemške narodnosti, kakor pa uradnikov slovenske in hrvatske narodnosti.
Ali pa vzemimo razmere na Koro-
»Kako bo pa sedaj na Albanskem, ko ne bo več tebe?« vprašal je Fries-Skcne Kemal-beja, ko sta skupaj korakala po večni poti.
»Kakor je bilo pod mano in kakor je bilo za turških časov. Albanci bodo kradli prašiče in koštrune ter sc pobijali med sabo, kakor so se poprej, pa naj jim vladam jaz ali princ Wied ali sultan Abdul Hamid.
Kako bo pa sedaj pri vas na Koroškem, ko tebe ne bo?« je vprašal Kemal-bej koroškega deželnega predsednika.
»Brez skrbi,« je odvrnil Fries-Skcne. »Nemški narodni svet bo vladal dalje, kakor je vladal za mojih časov in kakor je pred menoj za barona Ileina.«
»Veš kaj?« je rekel Kemal bej, »midva sva v jako prijetnem položaju. Težko komu drugemu je slovo od sveta tako lahko, kot nama, ker se ne bo čisto nič poznalo, da sva odšla.«
»Prav imaš,« je odvrnil Fries-Skene.
Tako sta korakala drug poleg drugega in čez nekaj časa jo zopet vprašal Kemal bej:
»Kam bi pa šla?«
»Meni je vseeno,« jc odvrnil Fries-Skcne, »samo, da pridem kam gor.« I »Meni tudi.«
»Torej v katera nebesa bi poskusila?«
»Pravzaprav sem bil jaz turške vere, toda, ker sem bil plačan s krščanskim denarjem, poskusiva najprej v tvoja krščanska nebesa. Ako naju ne sprejmejo, potrkava lahko pozneje šc kje drugje.«
»Pa pojeliva,« je rekel Kemal bej.
Tako sta korakala zopet nekoliko časa, potem sc je pa zopet oglasil Kemal bej:
»Ali imaš ti kaj pisanega s seboj?«
»Imam izpričevalo nemškega narodnega sveta.«
»Kaj pa, ali imaš tudi kaj od škofa?«
»Ni potreba. Pisanje nemškega narodnega sveta velja tudi v nebesih.
Kaj imaš pa ti?« jc vprašal nato Fries-Skene Kemal bej a.
»Jaz imam potni list od laškega ministra. San Giuliana.«
»Ali imaš tudi kaj od Berchtolda?«
»Ni potreba. Kar podpiše San Giu-liano, velja tudi za Berchtolda.«
Med takimi pogovori sta prišla pred nebeška vrata.
»Pojdi ti naprej,« jc rekel Kemal bej Fries-Skeneju ter se jc skril za njegov hrbet.
Pred nebeškimi vratmi jc sedel sveti Poter, a pred njim so ležale debelo bukve, v katere so zapisani vsi
ljudje, kar jih jc kdaj na zemlji živelo in vsa njihova dela.
»Kako ti je ime?« jc vprašal sveti Peter Fries-Skeneja, ko sc mu je pri' bližal.
»Baron Fries - Skene,« je odvrnil bivši koroški deželni predsednik ter sc je silno začudil, da sveti Peter ne pozna njegovega imena.
»Počakaj malo, da vidim, kako si pri nas zapisan,« reče sveli Peter resno ter odpre knjigo.
Pogleda liod črko I'' in zmaja z glavo. Nato pogleda pod črko S in zopet zmaja z glavo.
»Kako jc lo?« reče sveti Peter začudeno. da lc ni v naših bukvah. Saj so notri vsi ljudje, kar jih je kclaj živelo na zemlji?«
»Kako, da bi mc nc bilo?« se začudi Fries - Skene. »Sa j sem bil vendar deželni predsednik na Koroškem!«
»Kaj, s Koroškega si ti?« odvrne sveti Peter. »Potemtakem tc moram pa iskali pod črko A. kajti, kar zadeva razmer poduka in bogočastja koroških deželnih oblasti, imamo vse zapisano pod besedo Angcrcr.«
»Tega pa nisem vedel,« se prične zagovarjati bivši deželni predsednik, »toda verjemite mi. da jnz nisem kriv. Jaz sem imel vedno najboljšo voljo. Vsega jc kriv samo koroški nem' bki narodni svet,«
nim srcem izmišljajo sredstva in pota, s katerimi bi vzbudili zopet zanimanje za stranko. Parola je, da se nekaj mora storiti, nihče pa ne ve, kaj. Mnogi upajo edine rešitve od obstrukcije z mnogim hruščem in vpitjem, toda obstruk-cija je že davno obrabljena muzika, za katero bi bilo prebivalstvo malo hvaležno muzikantom. Socialni demokrati, ki demolirajo ljudski parlament, hišo enake volilno pravice, ne onemogočijo le sami sebe, temveč postanejo tudi smešni. Rdeči voditelji so to tudi povedali po ovinkih neizkušenim srboritni-koni. Kaj pa naj naredimo potem? — »Brezbrižnost napram stranki grozi obstoju organizacije in možnost agita--cije je vezana«, stokajo nezadovoljncži. Proti temu pa tudi modrijani rdeče stranke ne vedo zdravila. Z rameni zmajujejo in označujejo končno kot krivca splošno »avstrijsko bolezen«. — Res pa je, da so rdeči voditelji in njihovo časopisje sami zabavljali čez Avstrijo in vse njene naprave, dokler se ni nevolja proti Avstriji in parlamentu obrnila tudi proti socialnodemokratični stranki sami, ker so oni, ki so verjeli širokoustnim besedam rdečih voditeljev, videli, cla so ti širokoustneži sami popolnoma nesposobni, storiti kaj boljšega. Tako žanjejo sedaj sami sadove svoje setve.
Različni pojavi v življenju političnih strank in mnoga dejstva, ki jih podkrepljujejo zlasti volilne številke pri ožjih in nadomestnih volitvah v različne korporacije, kakor tudi nazadovanje rdečih strokovnih in političnih organizacij, — vse to nam v Avstriji dokazuje, da je posebno nemškoavstrijska socialna demokracija leta 1911 dosegla svoj politični višek in da od tedaj pojema. In enaka je, kakor se zdi, tudi usoda socialne demokracije v Nemčiji. Ondi so se namreč pred kratkim vršile številne politične volitve, pri katerih se je domala vseskozi pokazalo padanje socialnodemokratičnih glasov. Tako so državne nadomestne volitve v Dražda-nih, Hamburgu in Badnu za socialno demokracijo nasproti volitvam 1. 1911. prinesle izpad 5500 glasov. Pri ožji de-želnozborski volitvi v Stuttgartu je socialna demokracija izgubila 1000 glasov. Badenske deželnozborske volitve so za socialne demokrate končale z izgubo 12.000 volilcev. Ako se upoštevajo še številne občinske volitve in zlasti volitve v bolniške blagajne, kjer so socialni demokrati doživeli velike izgube, — potem opravičeno lahko rečemo, da je rdeči val tudi v Nemčiji začel upadati.
In iz New Yorka poročajo, da je odgovorni urednik Limpson socialnode-mokraškega lista »New Review« v av-gustovi številki opozarjal na to. da so socialni demokrati v Ameriki prenehali izdajati štiri odlične strankine liste in da se je število vpisanih članov znižalo za 45.000. Ti pojavi so posledica prepirov v lastnih vrstah.
Edina tolažba za socialne demokrate so volitve v Italiji, pri katerih so priborili 37 mandatov, tako da bodo imeli v italijanski zbornici okoli 80 poslancev. Ako pa se upošteva, da ima ital. parlament 508 poslancev in da je pri zadnjih volitvah število volilcev naraslo od 3 na 8 milijonov, ne izgleda več socialnodemokraški .uspeh t
»Torej poglejmo, kako je zapisano,« mu pretrga besedo sveti Peter, odpre knjigo ter prične brati:
»Zatirala so se društva, ki navajajo mladeniče k poštenemu in treznemu življenju, pospeševale pa družbe, ki pospešujejo pijančevanje in nemoral-nost . . .«
»To je delal nemški narodni svet ln moji okrajni glavarji ter drugi podrejeni uradniki, ne jaz. Jaz sem imel vedno najboljšo voljo . « .« se je izgovarjal bivši koroški deželni predsednik.
Sveti Peter pa ni poslušal njegovega izgovora, ampak jo čital dalje:
»Pri uradih je vladala pristranost, državljani ene narodnosti so se zapostavljali za druge . . .«
»To so delali drugi, nc jaz! Jaz Sem imel najboljšo voljo.«
»Po deželi se je širila prusofilska ideja javno in nemoteno, a državna oblast je to dovoljevala in cclo prote-žirala . . .«
»Tega so krivi drugi, ne jaz. Jaz sem imel vedno najboljšo voljo.«
»Niso se izvrševale postave in odredbe višjih oblasti. To je greh zoper četrto zapoved . . .«
»To je delal deželni odbor in deželni šolski svet, ne jaz. Jaz sem imel vedno najboljšo voljo .. .«
»Na razne utemeljene pritožbe in ugovore se ni odgovarjalo ln se jih ni reševalo pravično in po postavi . . .«
»Tega so krivi drugi uradniki, no. jaz! Jaz sem imel vedno najboljšo vo-
tako sijajen. In ako se pri tem upošteva tucli, da so znatno napredovali katoličani in da se bo vpliv katoličanov znatno ojačil v parlamentu, potem ne more biti veselje socialnih demokratov pristno. Zdi se, da je socialnodemokra-ško časopisje zato tako povzdigovalo italijanske volitve, da bi pokrilo neuspehe drugod.
In socialna demokracija pri nas na Slovenskem? O tej se pa sploh ne izplača mnogo govoriti. To je tolpa ljudi, ki ne ve ne kod ne kam, ki se doma obeša na liberalni frak in prosjači na Dunaju za podporo svoje rdeče žide, samo cla lahko životari par ljudi okoli »Zarje«. To je vse.
Gotovo pa je, da se splošno pojavlja v socialni demokraciji razpad, ker ljudstvo noče več fraz, pač pa dejanj. Ljudstvo vidi, da socialna demokracija ni v stanu izvršiti svojih obljub in da ne more ustvariti na svetu paradiža, zato postaja sito boja za prazen nič. Rakova pot je tudi pot socialne demokracije.
Sodi naprednega učitelja o Joevu".
»Napredna Misel«, leto 1913., časopis za napredno kulturo, prinaša v drugem zvezku neki dopis naprednega kranjskega učitelja. Dopis je naravnost uničevalna obsodba učiteljskega lista »Dan«, ki premetava kozolce v slovenski politiki in igra v Ljubljani vlogo slovenskega političnega Pav-lihe.
Ta liberalni učitelj, ki si je ohranil še lastno sodbo in glecla samo od daleč v čarovniški kotel, kjer mešajo slovenski liberalni učitelji svojo brozgo, sodi o glasilu slovenskega učiteljstva sledeče:
»Napredni učitelji smo z veseljem pozdravili »Dan«, v nadi, da dobi v njem napredna politika in svobodna šola še izrazitejšega zagovornika, kakor je »Slovenski Narod«. Napredno učiteljstvo je »Dan« drage volje podpiralo, zlasti še, ker je podjetje Učiteljske tiskarne. Pisal sem zanj in agiti-ral, danes pa nič več. Zakaj? Ne morem. »Dan« je v zadnjem času zašel na stranpota, ki nimajo nobenega stika več s pravimi koristmi napredne stranke, naprednega učiteljstva in svobodne šole.
Kaj je postalo iz tega lista? »Dan« se zaganja v vodstvo napredne stranke, v vodstvo tržaških Slovencev in v posamezne naprednjake, ki res kaj delajo. Ali mislite, cla se s tem dela za napredno stvar, ko sejete razdor. Z večnim zabavljanjem ubijate veselje do dela tem, ki sploh kaj delajo.«
»Dan« je tedaj tako daleč prijadral, aa ga celo največji liberalci stran mečejo, češ da jim samo škodo dela in nečast liberalni stranki. Pa pridejo še hujše reči.
Napreden učitelj piše, da je dolžnost pametnega učitelja, da »Dan« iz vsake hiše ven vrže, ker kvari ljudstvo. Čujte!
»Zahtevate od nas, da širimo list med narodom. Kako ga naj razširjamo, ko pa moramo biti proti njemu iz vzgojnih ozirov. Bral sem ojstro besedo
ljo,« je odgovarjal baron Fries-Skene jccljaje in pot mu je tekel po obrazu.
Sveti Peter ga je pogledal strogo in rekel:
»Torej pojdi nazaj doli na zemljo in reši vse rekurze, kar jih je kdaj vložil pri vas dr. Brejc, pošteno in po postavi, potem pa pridi, da vidimo, kako in kaj.«
Med tem je pa Kemal bej potegnil Frics - Skencja od zadaj za rokav in zašepetal prestrašeno:
»Za božjo voljo! Pojdiva od tod. Meni se gotovo ne bo godilo bolje!«
Tako sta se torej obrnila, in ko sta šla nazaj, je rekel Fries - Skene Kemal beju:
»Nazaj na Koroško ne grem, da bi reševal Brej če ve rekurze, ker so jih že sneelli molji. Pojdiva poskusit v kakšna druga nebesa.«
»Pa poskusiva v naša turška nebesa!« je odvrnil Kemal bej.
»Saj res. Saj smo bili prijatelji Turkov, torej nas mora Mohamed vzeti gor.«
Tako sta šla in prišla pred turška
nebesa.
Mohamed jc sedel na lepem vrtu, pil črno kavo in kadil tobak iz velike pipe, ko sta sc mu približala Kemal hej in Fries-Skene.
»Sedaj pa pojdi ti naprej!« je rekel bivši koroški deželni predsednik bivšemu predsedniku albanskih ministrov.
1 Kemal bej stopi naprej prod Mo-
(o »Dnevu«), cla je krvava sekira. Z obžalovanjem moram pritrditi, da je upravičena. Kakšen vpliv mora imeti na ljudstvo časopis, ki se lovi za škandali, umori, samoumori? Moja učiteljska Čast mi veleva delati na to, ^da se ne razširi mecl ljudstvom, ker 'podira to, kar šola in učiteljstvo gradita. Zato pa vsak učitelj proti »Dnevu«. Žalostno, da se kaj takega tiska v naši tiskarni.«
Liberalni učitelji so sami začeli preganjati to kugo iz slovenskih hiš in so boje, cla bi se ne razpasla še v slovenske šole.
»Pa tudi drugače,« pravi napreden učitelj, »je »Dan« za nič. Kar se tiče jezika, zaostaja »Dan« za vsemi slovenskimi časniki. Naši mali abecedar-ji pišejo lepšo slovenščino.«
Lep kompliment za »Dan«! Se pisati ne znajo; lasten tovariš jim to očita.
Najhujši kanon proti »Dnevu« je pa brez dvoma sledeči:
»Dan nastopa, kakor bi izhajal v Belgradu, ne pa v Ljubljani. »Dan« piše, kot da bi ga izdajal srbski tiskovni urad, ne pa Učiteljska tiskarna. Ves prostor na prvi strani je posvečen izključno Srbiji, srbski viadi in armadi. Pašič in srbski vojak so edine stvari, ki imajo kako vrednost na svetu in o katerih danes ve »Dnevovo« uredništvo. Slovenske zadeve so potisnjene na zadnje mesto, s par stavki so opravljene. Ali je potem kaj čudnega, če je padel na »Dan« sum nelojalnosti. Obesiti nam hoče jugoslovansko iredento. Sum pa je padel tudi na nas, ki smo pri celi stvari nedolžni.
Nikdo pa naj od nas ne zahteva, da trpimo še za politične grehe trmastih ljudi, ki so gluhi za vsako pametno besedo. Reklo se nam bo morda, da »Dan« s tem zasluži. Že mogoče, da kaj zasluži obenem pa tira na stotine učiteljskih družin v revščino in nesrečo! Kdo bo pa tukaj pomagal ? Vodstvo Učiteljske tiskarne? Solidarnost je lepa stvar, toda vodstvo jo nalaga le učiteljstvu na deželi. Kadar se pa gre za interese vsega učiteljstva, pa jo pogrešamo žalibog pri vodstvu naše tiskarne.
Tako ne gre dalje, zato sem so oglasil v imenu vseh, ki so z »Dnevom« in vodstvom skrajno nezadovoljni. Eden v imenu večih.«
Ali ste slišali, gospodje v Učiteljski tiskarni? Kaj pa so ti glasovi? Bliska se in čujejo se že zamolkli gromi! Tisti bataljoni, ki ste jih vlekli za seboj, so se začeli ustavljati in natikajo bajonete proti samemu generalnemu štabu v Učiteljski tiskarni. Kaj bo res tako hitro konec vaše glorije?!
TiSe novice.
t Socialni delavski tečaj sklicuj,e Jugoslovanska Strokovna Zveza za jutri 9. t. m. v društvu sv. Jožefa. Pri-četek ob 9. uri dopoldne. Ob 11. uri poroča deželnozborski kandidat za splošno kurijo g. župnik Ivan Piber iz Gorij. Na tečaju predavajo: prof. Marinko, dr. Mohorič, državni poslanec Gostinčar in urednik Moškerc. Vabimo k najobil-nejši udeležbi vse poštenomisleče delavstvo.
hameda, Fries - Skene se pa skrije za njegov hrbet.
»Od kod si?« vpraša Mohamed Kemal beja.
»Iz Albanije,« odvrne.
»Albanca pa nobenega ne vzamem v svoja nebesa,« odvrne Mohamed resno, »četudi ste turške vere. Po moji veri se ne sme piti vina in jesti svinjskega mesa, a vsak moj vernik sme imeti kvečjemu štiri žene. Vi pa kradete prešiče ter jih jeste, pijete vino in kra-clcte žene!«
»Za božjo voljo!« zašepeče za ple-čami Fries - Skene Kemal beju, »obrni-va se, kajti mene bo še manj maral gor. Pri nas na Koroškem se pije, da bo kmalu vse izpito, jedo, kar dobe, pa naj bo petek ali svetek, a zakona sko-rocla že več ne poznajo!«
Tako sta se urno obrnila od Mohamedovih nebes in korakala potrta dol po poti.
»Kam pa sedaj?« je vprašal Kemal bej svojega tovariša. »Ali veš še ti za kakšna nebesa?«
»Poskusiva v naša stara germanska nebesa,« je odvrnil Fries-Skene.
»Pa poskusiva!«
Nato sta korakala in korakala ter prikorakala precl Votanovo Valhalo —■ stara nemška nebesa.
Zunaj pred vhodom je zagledal Fries - Skene celo vrsto znanih oseb: bivšega celovškega okrajnega glavarja Relnerja, koroški nemški narodni svet, beljaško železniško ravnateljstvo. Vsi so imehi otožne obraze in žalostno po-
t V socialističnem konsnmu se
prodaja baje raznovrstno blago. Nismo pa dosedaj še vedeli, da se prodaja tam tudi brezverstvo. Ponuja in vsiljuje ga na debelo in na drobno rdeči konsu-mar fležek. Nekaterim, ki so tako nespametni, da poslušajo rdečo modrost, razlaga .seveda po svoje, cla ni Boga, da s smrtjo vse mine in podobne buda-losti, katere je pobral iz kake umazane brošure. Pa še trdijo rdečkarji, da niso proti veri. Ali se mar s takimi razgovori krepi vera. Režek naj misli in veruje kar hoče, pusti naj pa tudi druge pri miru, sicer se mu utegne prigoditi, da bo njegova »šlacuna« še bolj prazna kakor je sedaj.
Gospodarstvo.
Sadna razstava pod Premom,
Obisk je bil prav obilen. Zlasti v nedeljo 12. oktobra ob sklepu se je trlo obiskovalcev od blizu in daleč, iz Reke in Opatije. Razstava se je priredila v središču sadjarjev, da smo v prvi vrsti sami mogli videti, kako lepe vrste že imamo, in da je bila vsem sadjarjem dana prilika, udeležiti, se z razstavo združenih zborovanj in predavanj. Hvala in čast gg. predavateljema Hu-meku in Zdoljšeku, ki sta svojo nalogo z vso požrtvovalnostjo izvrstno rešila.
Razstava je pokazala, da je gosp. Humek pravo pogodil, ko nam je že pri začetku svojega delovanja za naše drevesnice prave vrste pogodil.
Razstava bo jako povzdignila umno sadjarstvo, ki obeta biti v naši dolini najbogatejši vir gospodarskih dohodkov. Samo na postaji Kilovče se je oddalo letos 30 vagonov jabolk za izdelavo jabolčnega šampanjca na —< Nemško. Ali bi ne bilo mogoče v domovini kaj podobnega ustanoviti? V opekarno v Trnovem se je zabilo čez 700 tisoč kron, ki se nič ne obrestu« jejo.
Ali če bi bila vsaj tretjina izmed vsega sadja plemenitih namiznih vrst? Kak trg imamo v bližnji Opatiji! Na željo ondotnih obiskovalcev smo poslali nekaj vrst iz razstave na Rivijcro, in v četrtek zvečer se je v dvorani »Narodnega doma« na Voloskem otvorilo »nadaljevanje« razstave. Vsi obiskovalci se čudijo, da je v njihovi bližini tako lepo in dobro sadje, oni pa za drag denar vživajo slabeje iz drugih dežel. Tako se seznanijo naši sadjarjj obenem z odjemalci.
Po vM v Italiji.
Ker so rimski volilci kljub najhujši protiagitaciji znanega besnega sovražnika katoličanov rimskega župana Nathana izvolili Federzonija in Medici-ja, je Nathanovo stališče tako omajano, da je sklenil s svojim občinskim svetom zapustiti Kapitol. Rimsko občinsko upravo bo vodil kraljev komisar, kakor hitro vloži Nathan svojo in demi-sijo demokratičnega rimskega občinskega sveta. Sodi se, da ob bodoči občinski volitvi v Rimu najstrupenejši protikatoličani v Rimu, ki jih vodi Nathan, tako propadejo, kakor so propadli ob volitvi v državni zbor, in sicer sodijo tako svobodomiselni listi, ki morajo že položaj v Rimu dobro poznati. Nova la-
gledovali proti vhodu.
»Kako pa, da tebe Votan ne vzame v svojo Valhalo?« je vprašal Fries-Skene Reinerja.
»Votan jemlje v svoja nebesa samo take junake, ki niso poznali nobenega strahu v življenju. Jaz sem se pa celo življenje bal Kranjcev,« odvrne bivši celovški okrajni glavar.
»Kako pa, da vas Votan ne vzame v Valhalo?« vpraša narodni svet.
»Mi smo se pa bali Brejca.«
»Kako pa, da vi ne morete noter,« vpraša železniško ravnateljstvo.
»Mi smo se pa bali tiste ženske na celovškem kolodvoru.«
»Veš kaj,« reče bivši koroški deželni predsednik Kemal beju, ki je stal za njim, »boljo, da ne poskusiva. Tudi jaz sem se bal vsakega nemškega kri-čača . . .«
»Jaz pa vsakega albanskega ban dita ...«
»Torej vrniva se.«
Tako sta se obrnila in vrnila ter sta žalostnih obrazov in počasnih stopinj nekaj časa molče korakala nazaj po večni poti.
»Ali veš morda še ti za kakšna nebesa?« vpraša slednjič Kemal bej Fries-Skeneja.
»Sedaj je Budhizem v modi. Poskusiva priti v Budhova nebesa, v njegovo Nirvano ali veliko Nič. Ti si bil pravzaprav nič na Albanskem, jaz sem bil nič na Koroškem. Tvoja vlada je bila nič, moja nič, povsod ,ie vladala pravzaprav anarhija. Torej naju Budha
ška zbornica bo po volitvah 26. oktobra n 2. novembra tako-le sestavljena: 69 radikaloev, 23 reformnih socialistov, 51 oficielnih socialistov, 5 neodvisnih ali individuelnih socialistov, 16 republikancev, 4Lustavnih demokratov. 156 liberalcev, 100 zmernih, 30 katoličanov in 6 nacionalcev. Giolitti je sijajno zmagal ,a v novi zbornici bo imel le več sitnosti, kakor v stari. Naši je bil v treh okrajih izvoljen. Za njim pa stoji nad 20 njegovih pristašev, ki napovedujejo vladi najhujši boj, češ, da južno Italijo v primeri z srednjo in z zgornjo Italijo vlada gospodarsko zanemarja. A tucli v drugih strankah so nahajajo častihlepni možje, ki bi Giolittiju radi prekucnili vladni sedež, da bi se nanj sami vsedli.
Socialno zavarovanje pokopano.
Časopisje poroča, da je usoda socialnega zavarovanja pokopana. Notranji minister baron Heinold je namreč 6. novembra nekemu odposlaništvu zasebnih uradnikov izjavil, da je vlada glede na želje za izboljšanje postave o pokojninah zasebnim uslužbencem naklonjena, ker ni več upati, da se kmalu socialno zavarovanje uresniči. Vlada je zato tudi pritrdila posebnemu zavarovanju rudarjev. Pred kratkim je pa izjavil dr. Licht, da bo morebiti v desetih letih socialno zavarovanje izvedeno. V so-cialno-političnem odseku je pa 6. t. m. sekčni načelnik Wolf, ki je svojčas poročal o socialnem zavarovanju, izjavil: Posvetovanja predloge o socialnem zavarovanju so hitro napredovala. Računalo se je že, da se predloga kmalu vzakoni. Pozneje se je pa žal položaj izpremenil. Rajni dunajski župan dr. Lueger je leta 1906. zahteval, da naj parlament dovoli 100 milijonov kron temeljne glavnice za starostno in invalidno preskrbo. Ob prvih volitvah po načelu splošne in enake volilne pravice se je na vseh volilnih shodih zahtevalo starostno zavarovanje. Prestolni govor je slovesno obljubil socialno zavarovanje. Vlada je novembra 1908 predložila zbornici zakonski načrt o socialnem zavarovanju. Podoben pododsek je začetkom leta 1911. predlogo dovršil. Državni zbor so pa razpustili in vse delo je bilo zaman. Nasprotnikom socialnega zavarovanja je zdaj poskočil pogum. Veleindustrijci so v svoji veliki ljubezni do delavstva pričeli kričati, da je socialno zavarovanje predrago. Tudi socialni demokrati so grajali zavarovanje kmetov in obrtnikov; skupnost rizik in okrajne urade. Ob volitvah leta 1911. je že več nemških nacionalcev se proti socialnemu zavarovanju izjavilo. Vlada je predložila zbornici predlogo zopet skoraj neizpremenjeno. Delo bi bilo lahko, a šlo je le počasi naprej. Poleg veleindustrijcev in socialnih demokratov so pričeli delati zgago tudi Poljaki, ki so za Galicijo zahtevali izjeme, češ da gališki kmet ne more plačati 6 kron letno za socialno zavarovanje; devet mesecev so se o tem prerekali. Žalostno je, ker so tudi socialni demokratje veliko zagrešili, da je socialno zavarovanje obtičalo v močvirju. Preveč so govorili in tako se je zamudil pravi trenutek, ko je bilo razpoloženje v zbornici še jako ugodno za socialno zavarovanje. Izjavi Heinolda in Wolfa kažeta, da vlada ne veruje, da socialno zavarovanje ne napreduje. Nova
brambna postava, mobilizacija, novi topovi in ove vojne ladje-velikanke so požrle več kakor celo milijardo. Vlada nima niti za lastne uslužbence denarja. Ubogi starci bodo še naprej prepuščeni ubožni oskrbi občin, kar je toliko, kakor da naj za bera-ško palico še naprej primejo. Beg z dežele v mesta in izseljevanje ne bo pojenjalo, marveč še poskočilo. Socialno zavarovanje je ljudska in državna potreba. Če sc ne uresniči kmalu, bo trpelo ljudstvo in država.
Nova laklika irancoskili katoličanov.
Govor orleanskega škofa msgr. Toucheta, ki je vzbudil velikansko pozornost, je francoske rušitelje cerkva očividno zelo vznemiril. Misel, da bi se mogle svobodne krščanske šole na Francoskem nenadoma zapreti, trden sklep škofov, da se jakobinski tiraniji ne bodo več pokoravali brez protiod-redb, — pomenja izpremembo taktike francoskih katoličanov, kar njihove nasprotnike s strahom napolnjuje.
Preganjalci, katerih drznost raste s slabostjo katoličanov, se takoj umaknejo nazaj, kakor hitro le govoriti slišijo o resnem odporu. Ne-le. da so nasprotniki katoličanom za njihove šole odrekali postavno dovoljeno denarno pomoč, marveč so pripravljali tucli absoluten, slabo prikrit šolski monopol. Sedaj, ko se hočejo katoličani proti temu energično upreti, pa vpijejo: »Svobodo lahko imajo, našega denarja pa ne bodo dobili!«Njiliov denar! To je zelo zabavno; kakor bi katoličani ne morali ravno tako plačevati davkov! Pa pustimo to.
Katoličani bodo imeli svobodo in denar, samo če bi se enkrat z resno voljo postavili na noge, se odločili, cla si za vsako ceno pribore zmago in bi se več ne vdajali praznim sanjam o svobodi. Kakor se zdi, so si sedaj duhovni voditelji z vsemi verniki popolnoma na jasnem o ciljih sedanjih gospodovalcev na Francoskem. Vsi poznajo njihove pogubne načrte in vedo, da ni nobene druge poti, da raztrgajo verige, s katerimi jih hočejo zadaviti, kakor sili se upreti s silo. Morda jc celo potrebno, da se sovražniki prebite.
Ako se bodo sovražniki prepričali, da so katoličani proti njihovim fanatičnim nakanam pripravljeni na uspešen odpor, cla znajo zahtevati pravičnejšo razdelitev njihovega denarja. — potem jim ne bodo samo oktroirali svobode, marveč jim bodo tudi vrnili, k-ir hočejo, kakor prisegajo, ohraniti sami zase in s^ojo laiško šolo.
Bil bi nedvomno zelo resen korak, ako bi prišlo do splošne zatvoritve vseh svobodnih krščanskih šol. Tisoče otrok bi bilo na cesti ali pognanih v ateistične javne šole in številni učitelji bi izgubili svoj vsakdanji kruh. Toda francoski škofje se ne bodo odločili za ta korak drugače, kakor če bodo prepričani, da je neobhodno potreben in tudi uspešen. Saj je znana njihova previdnost in modrost.
Čisto jasno je, da jc za francoske katoličane največje važnosti, da svoje šole sami in nenadoma zapro in s tem vlado spravijo v zadrego, ako bi hotel
parlamcnl morda glasovati za fanatične zakonske predloge, s katerimi rušitelji cerkva o^rožavajo katoličane. S tem korakom bi pridobili znatna denarna sredstva, ki so doslej služila za vzdrževanje krščanskih šol, in bi jih mogli porabiti izključno za boj v svrho končnega osvobojenja katoličanov.
Bogomržni fanatiki porabljajo ves svoj denar za časopisje, za volilne svr-he in politiko, medtem ko so katoličani doslej f.voj denar trosili na tisoč strani za razne karitativno ustanove, ki so vrhu tega odvisne od milosti postave ali celo od kakega čisto navadnega odloka; sij se je n. pr. zgodilo, cla so oblasti katoličanom odrekle dovoljenje za uporabo novih cerkva, katere so si z največjimi stroški zgradili, in jih potem oddale za garaže in druge tako svrlie. Karitativne ustanove katoličanov so vsekakor izvrstne; tocla predno se oživotvorijo, treba dobiti vlado, ki jim bo jamčila za miren obstanek.
Ako bi bili francoski katoličani svoje milijone porabili za temeljno delo, potem bi bil prostozidarski režim že davno pokopan. Katoličani bi imeli cvetoče ustanove in bi bili mnogo bogatejši. Francoski katoličani so, kakor pravi francoski pregovor, voz upregli pred vole, tocla kmalo lahko bije ura, ko bo treba vole vpreči pred voz in konja pravilno obrzdati: še namreč ni prepozno.
Domačo umelnosl.
Šele čez dvesto let se je ugodilo želji arhitekta, ki je zvršil načrt za stolno cerkev sv. Nikolaja v Ljubljani. Da se stene na pročelju in ob straneh pozive, je napravil več dolbin, kamor naj bi se postavili kipi. Dvesto let jc bilo večina teh dolbin praznih, šele čez dvesto let so se napolnile. V spomin svetevnega evliarističnega kongresa na Dunaju sta se postavila kipa sv. Tomaža Akvinskega in sv. Bonaventure v niši poleg velikih cerkvenih vrat. Vršil se je letos v Ljubljani sijajno prvi slovensko - hrvaški katoliški sli od v proslavo Konštantinovega jubileja, tudi ta shod, ta jubilej naj dobi trajen spomenik za prihodnje rodove, naj se že razvijajo verski ali politični dogodki kakorkoli si bodi. V praznih stranskih nišah nasproti bogoslovskega semenišča sta se postavila kipa, za ljubljansko škofijo jako imenitnih mož, ki, žalibog, doslej nista imela nobenega spomenika. Ta dva moža sta v slovesu svetniškem umrli prvi ljubljanski škof Sigismund pl. Lamberg in sloveči pro-tireformator za našo škofijo Tomaž Chroen (Ivren). Prekosil jc ta sloveči škof vsakega svojih prednikov glede izvanredno marljivega delovanja. Očistil je škofijo lutrovskili zmot, zidal več cerkva, obdaril cerkve z lepimi, dragocenimi posodami, zidal grad »Tivoli«, poklical kapucine v Ljubljano itd. Hvaležni katoličani so ga imenovali: »Carniolice amor ot deli- i cium«.
Kakšna sta spomenika? Plastika je v bistvu še konservativna v primeru s slikarstvom, ki je zadnja leta uganjalo prava čarodejstva; že materijal,
na katerem deluje kipar s kladivom in dletom, sam po sebi zahteva konservativnost; kajpada se tudi na tem polju skuša iskali novih potov. Od kiparja se zahteva, da duševno življenje izraža na obrazu in v vsem kretanju umotvora, sploh se zahteva, da imajo njegovi izdelki idealen, karakterističen značaj in da pravilne oblike poživlja pravi duh.
Na obeh novih kipih se kaže plemenito zamišljenje, prava, fina karakteristika in poosebljenje, fin Čut za' mero in lepoto in jako skrbna izvršitev.
Škof pl. Lamberg je ograjen v kapo magno s hermeliuom. nosi taiar in korok. Obraz njegov je miren, plemenit, pobožno navdahnjen z mirnimi fi-i nimi, ljubeznjivimi potezami, kar je jako primerno, kajti umrl je v slovesu svetosti. Desnica njegova je nežno po-vzdignjena v blagoslov, blagoslavlja škofijo, v kateri ga je božja previdnost postavila prvega višjega pastirja; v levici drži rolo, ustanovno bulo. Vse kretanje je naravno plemenito, vsa' obleka jc temeljito komponirana in ga ogrinja v lepo tekočih, blagih potezah. Obdelovanje glave in rok, lepo, mirno statuorično kretanje, zvršitev obleke v lepih gubah zasluži veliko pohvalo. Motiv za zvršitev obraza je bila umet-i niku slika na stropu v prezbiteriju stolne cerkve, ki predočuje izročitev ustanovne bule po cesarju Frideriku.
Drugi kip predstavlja škofa Tomaža Chroena (Hrena). Oblečen jo v talar, korok in mozet. desnica drži križec, ki mu visi na prsih na verižici; levica drži knjigo, ima oprto na ledije. Biret na glavi ima nekoliko nazaj pomaknjen, da se mu malo las vidi nad če-lom izpod njega. Koliko moške sile živi, čuti in deluje v tej gla.vi; v očeh, V. potezah se kaže energija njegovega duha. Glava je izrazita, nekoliko na levo obrnjena, z jasnim bistrim očesom gleda proti nekdanji cerkvi svete Elizabete. Brke in precej dolga brada mu daje pri vsej energiji neko častit-ljivost. Kretanje jc njegovo je jasno, mirno, odločno. Gube mozeta, koroka, talarja so naravne, neprisiljene, čipke na koroku so fino delane, morebiti prefino, moderno, manj podrobno bi imelo bolj monumentalni značaj, vendar se pri vsej odeji ohrani značaj ka-> menja.
Zvršen je obraz po sliki, ki se hrani v škofiji; jc li to pravi portrč ali ne, se ne ve, gotovo pa je, da je značaj dobro izražen. Kipa sta iz moravskega,' peščenca. Na postavu ima Lamberg napis: Primus episeopus Labacensis, Sigismund a. Lamberg. Obiit. anno 1488 18 Junii. Pod napisom je njegov rek: »Unus utrumque«, na desni reka je solnce, na levi mesec; pod rekom je letnica: Positum in mcmmoriam juhi-1 lei Constantin et coventus catholici Labaci A. 1913.
Pod kipom Hrenovem je napis: Nonus episeopus Labacensis Thomas Chroen, Obiit A. 1630. X. FebruariL Pro ecclesia catliolica reformator, »Terret Cabor aspice praenium.«
Oba, kipa sla. delo gospoda Pengo-i va, kiparja v Ljubljani, ki je že. po svo-
mora vzeti v svoja nebesa, katerim se pravi Nirvana ali velika Nič.« Tako je govoril Fries-Skene, a Kemal bej:
»Meni je vseeno, samo, da pridem kam gor.«
»Meni tudi,« odvrne Fries - Skene, »torej potrkajva na Budhova nebesa.«
Častitljivi Budha je čepel na nogah, roke je imel spuščene navzdol ob bokih in obraz mu je bil dolgočasen, kot človeku, ki je že- dosegel Nirvano, veliko Nič.
»Kdo sta?« j c nagovoril nova pri-šleca.
Bivši koroški deželni predsednik stopi naprej in reče samozavestno:
»Baron Fries - Skene, bivši koroški deželni predsednik. Prosiva, da bi naju vzeli v svoja nebesa.«
»Jaz vzamem v Nirvano samo take ljudi, ki niso ničesar ubijali v življenju. Niti bolhe ne! Torej odkod si?«
»S Koroškega.«
»S Koroškega pa nikogar ne vzamem, kajti pri vas se neprenehoma vse ubija. Otrokom se duše ubijajo v šoli, pravica sc ubija pri sodniji, spoštovanje do oblasti se ubija pri političnih oblastih . . . Ljudstvo se ubija z alkaholom in nemoralnostjo. ki sc vrši po vsenemških organizacijah, in avstrijski patriotizem se ubija s ponem-škovalnim državnim sistemom. Vrni se nazaj in izpolni vse, kar si kdaj Gra lenauerju obljubil . . .«
»Za božjo voljo! Vrniva se!« Potegne za rokav Kemal bej bivšega koroškega deželnega predsednika. »Pri nas nn Albanskem ni bilo veliko bolje.«
Tako sta se obrnila in šla nazaj.
»Sedaj pa jaz ničesar več ne vem,« reče Fries - Skene ter si z rokavom otira mrzli pot, ki mu je tekel po obrazu. »Ali veš še ti za kakšna nebesa?«
Kemal bej pomisli nekoliko, potem pa reče:
»Veš kaj, pri nas na Albanskem se nahaja neka vera, katero je ustanovil častitljivi Bektadži. Iz turške vere je vzel, kar mu je ugajalo, iz krščanske pa, kar mu je v nji bilo všeč. Od krščanstva je sprejel, cla smejo njegovi pristaši piti vino in jesti svinjsko meso, ij turške pa, da smejo imeti po več žen. Poskusiva, morda naju on vzame v svoja nebesa.«
»Pa poskusiva. Meni je vseeno, samo, cla pridem kam gor.«
Tako sta šla trkat na Bektadžijeva nebesa.
Častitljivi Bektadži se je silno začudil, ko je zagledal prihajati nova gosta, kajti bilo je prvikrat, da pride evropejsko oblečen človek trkat na njegova nebesa.
»Odkod si?« vpraša Bektadži Frics-Skeneja.
»S Koroškega.«
Ko je Bektadži zaslišal besedo: »S Koroškega,« je začudenje zginilo z njegovega obraza iu je odvrnil mirno:
»Če s Koroškega, potem pa ni nič čudnega, kajti na Koroškem je vse mogoče. Česa pa želiš?«
»Prosim ponižno, da bi me vzeli v vaša nebesa.«
»Jako rad. Koroške oblastnike pa jako rad,« odvrne Bektadži. »In vaš narodni svet tudi, in vaše nemškutar-
je tudi, in vaše uradnike tudi. Še tisto frajlo s celovškega kolodvora vzamem, če pricle.«
Tako sta prišla Fries - Skene in Kemal bej v Bektadžijeva nebesa. Ko je bivši koroški deželni predsednik prestopal prag, je vzdihnil:
»Škoda, da nisem tega prej vedel. Dal bi na državne stroške ustanoviti pri Bektadžiju dovolj prostih mest za voditelje koroških nemškutarjev in za nekatere svoje uradnike ter jih poslal gor. Potem bi se lažje vladalo na Koroškem.«
»Pepe, a kej bereš, a kej šlišeš, kultu so spet, dajemo? Kar iskre krešejo naš jeziki, tku upletama z nim ukul, kar iskre. Tku se sekamo, de je groza,«
uguvuru me jc gespud dohtar Taučar, ke je pršou unkat ud tistga ta velega javenga — tu se prau sam za leberalne kimuce javenga, za use druge pa iz devetem klučauncam zaklučenga shoda.
»šlišu, šlišu; kaj na um šlišu, sej sm biu en čas tud jest na shode. A mc nisa vidi, ke sm na bangari tam pr ta drugeh urateh slonu?«
»Nč tc nism vidu; sm biu tku jezen, de nism nubenega puznou.«
»Za kua sa bli jezen? A sa iz ta lev va. noga dons gor ustal iz pojstle?«
»Nč iz ta. leva noga. Na klerckalce. sni jezen, ke m naprej mečeja, de ni nubene vorngc na rotuž. Lepu te prosm, Pepe; kene, sej ti ne puznaš. A morš mislt, de b jest mogu kej iz vornge spraut? Jest, kc se udkar sm žepan, še nubene rči duteknou nism. Pol pa, takla naprej1 metajne! A na u tu enga jezil? A ga na u jezil? Sej jest marskašna dol pužrem ud klerekalcu. Saj tekat ja pu-žrem, Če sm med nim, če jm prou poli u »Narucle« pusvetem in zabelem, de se jm kar brade svetja, kedr tisi. puže-raja; ampak kej tacga pa, na morm pu-žrt, pr ta nar bulš vol na morm pužrt. No. zatu sni jh pa tud dons pravu na našmu velikimi javenmu shode, de jh uja mol cu čas zadost. Sej s monde šlišu, če s biu gor, kašne sni jm pravu, Kene.(
»Fain vice sa delal iu tulk sa jh naredi, de b jh blu za pel številk Šker-luve »Pike zadost. Tu jo pa res. Sam škodo, do me niso pusti du konca no shode.«
>Kuku je tu, de te nisa pusti? Kun s j m pa spet naredu .'«
stranke, ki volilni preosnovi nasprotujejo, niso voljne, cla odnehajo.
ZBOROVANJE OGRSKIH ŠKOFOV.
Katoliški škofje latinskega in grškega obreda na Ogrskem so imeli dne 7. t. m. konferenco. Predsedoval ji jo knez primas Czernoch. Razpravljali so o katoliški avtonomiji, o reviziji učnega načrta ljudskih šol. o pastirstvu med izseljenci v Ameriki, o organizaciji starišev v celi deželi in o več manj važnih predmetih.
BOSENSKE ZADEVE.
BPinski je včeraj (7. t. m.) dopoldne nadaljeval konference z bosenskim deželnim načelnikom Potiorekom. Razpravljala sta o političnem položaju v Bosni in v Hercegovini, kakor tucli o proračunu in o finančnih vprašanjih. Na Dunaj so zato clošii tudi strokovni poročevalci deželne vlade. Dr. Dimovičev načrt, ustanoviti srbsko stranko, ki bi prestopila delovnim strankam, vlada simpatično pozdravlja, a z njo se ne more računati, ker se ne ve, če bodo njeni kandidatje izvoljeni. Danes popoldne bodo konferira-li z Bilinskijem in Potiorekom bosen-ski politiki o bosenski deželnozborski krizi. Konference se udeleže Bilinski, Potiorck. načelnik hrvaškega kluba dr. Mandič, načelnik mohameclanske-gn kluba Šerif Arnavtovič in odvetnik clr. Dimovič. Delovni načrt nameravane nove koalicijo, ki bi ji pripadali Hrvatje, mohamedanci in dr. Dimovi-čevi srbski pristaši, obsega sledeče točke: 1. Dežela prevzame plačevanje 4Mj odstot. obresti za posojilo za odkup kmetov. Večja potrebščina so pokrije z davkom na veletrgovino z žganjem, z davkom na vožne listke in z dohodki nameravane razredne loterije. 2. Uredi se jezikovno vprašanje. 3. LTstanove se parohialna, oziroma eparhialna posestva za pravoslavno duhovščino. V ta namen se prepuste državna posestva posameznim župnim občinam, oziroma eparhijam. 4. Obnove se vsa srbska društva na podlagi starih pravil, ki so jih ob izjemnem stanju razpustili. Tozadevne zakonske načrte predlo-žc cesarju v predsankcijo, še preden se bosensko-hercegovski sabor snide.
ORGANIZACIJA JUGOSLOVANSKIH MEST.
Iz Zagreba se poroča, da se zastopniki jugoslovanskih mest pogajajo o stalni organizaciji mest in rednih mestnih shodov. Prvi tak shod naj bi bil že bodoče leto. Organizacijo bodo vodili zagrebški, belgrajski, ljubljanski, sarajevski in splitski župan.
SVETI OČE ODLIKOVAL GROFA ZA-LESKEGA.
»Poljska korespondenca« poroča: Papež Pij X. je poslal obolelemu finančnemu ministru Zaloškemu svojo podobo z lastnoročnim podpisom z željo, da bi kmalu ozdravil. Podelil mu je tudi apostolski blagoslov. Odlikoval ga je nadalje z redom božjega groba, njegovi ženi je pa podelil križ istega reda.
KRUPPOV ŠKANDAL.
V Ivruppovem procesu proti Brancltu in Ecciusu so včeraj dokazovanje zaključili. Višji državni pravdnik je nato predlagal, da naj se Brandt oprosti obtožbe, da bi bil vojaške tajnosti izdajal, pač pa naj se Brandt in Eccius obsodita zaradi pod-
kupovanja vsak v petmesečni zapor Razsodba se proglasi danes.
BOJI V MEHIKI.
Iz El Pasa poročajo, da trajajo ne-j preslano boji za Chihuahuo. Voditelju I vstašev se je posrečilo, da je prekinil i mestu vodovod.
ŠPANSKI KRALJ IN KRALJICA OD-!	POTUJETA NA DUNAJ.
španski kralj in kraljica odpotujeta dne 10. t. m. iz Madrida. Dva clni ostaneta v Parizu, nato pa potujeta na Dunaj, kjer ostaneta osem dni. Z Dunaja odpotujeta v London.
Slovensko gledališče.
Funtek imenuje svojo »Tekmo« dramo, imenovati bi jo moral »konstrukcijo v treh dejanjih«. Zakaj pesniške silo ni v Funtku in z absolutno umetnostjo nima opravka. Izboren prevajalec je, v prevodih v nemščino mu ni nihče kos, a samorasel umetnik, ki bi nas silil do sebe in nas skušal prepričati, ni. Papirnato je vse, kar je napisal od »Luči« do »Tekme«, vse brez krvi, vse brez osebne note. brez poleta. Lansko navdušenje je poleglo in samo to ne vem, ali je bila publika ali pa kritika neiskrena, ko so jc lani ob premi-jeri cedila navdušenja, a bila že v Zagrebu docela desavuirana. Tekmo vleči na Parnas ni neenako razstavljanju dobrega rokodelskega elaborata na umetniški razstavi. Ker ne maram biti ne hinavec, ne nevednež, sem napisal svojo prepričanje. Pa tudi konstrukciji, ki je spisana s škarjami in lepom namišljenih marionetskih figur, se da oporekati to, da je izvzemši res dobrega prvega dejanja, gradatio in minus, čim bolj se bližamo koncu. Drugo dejanje jc dolgočasno, tretje neverjetno, razbli-njeno, in dasi precej popravljeno, mučno. Prvo dejanje pa je živo, lepo, kon-cizno in učinkuje. Po dobri dispoziciji sledi psihološko nemogoč višek (Lesovin — Danev — Stana prizor), zakaj na celem svetu jc tako dolga scena absolutno nemogoča, ker bi Lesovin ne trpel Daneva skoro četrt ure pri sebi. Katastrofa in fabula tretjega dejanja je pa neverjetno zgrajena in gorje, če bi ne bilo zlate vezalne nitke v figuri Grušča. Facit: »Tekma« jo hvalevredna domača naloga slovensko dramatiko z lepo uglajenim jezikom in brez slovničnih napak, a je odločno posestnica pomanjkanja umetniške sile in ognja. Za temo boja med mladostjo in starostjo je treba nekaj več kot dati Lesovinu Nietschejanskih manir in Danevu mladostnega idealizma in prekipevanja; kdor tega ne verjame, naj bere Ibsena, in verjel bo.
Borštnik—Lesovin je bil dogodek. S pridržanimi toni je varoval dostojanstvo salona in izražal zaljubljenost samega vase. Nikjer ni šel preko mej, do viharnega izbruha se ni dal zapeljati. Kako je igral konec drugega dejanja! Umerjen vseskozi, celo v nenaravni smrti realen. Gledal bi ga človek, kot gledamo po dolgem snegu pomladansko solnce, in verjel bi mu, četudi igra Lesovina. Umetnik je vseskozi, pa ne samo v kreaciji značaja, ampak tudi v mimiki, maski in gestah. Njegova osebnost ima v sebi moč in silo in je velika, da je ne doseže kmalu kdo. — Ibsenov
jih prvih kipih iz kamna, sv. Tomaža Akvinskega in sv. Bonaventure in po mnogih okusno polikromovanih lesenih kipih pokazal svoje lepo zmožnosti. Več kot sama šola pomenja pri umetniku nadarjenost, talent, ki v svojih lastnih prsih nahaja pravila za plemenito delovanje. Naš čas stoji le preveč pod trdimi okorelimi pravili šolskimi, ki nekako zavirajo samostojen razvoj. Ako se mu bo dala prilika, se bo sam iz sebe, brez dolgega šolanja akademične izobrazbe razvil clo pravega umetnika. Naj sc talenti podpirajo, naj se jim dti prilika, da se jim morejo duševne sile povspeti do vedno višje popolnosti.
Gospodu Pengovu sta se v delo izročila zopet dva kamenita kipa za novo žirovsko cerkev; modeli so že zvr-seni in so arhitektu jako ugajali.
Gospodu Pengovu v Ljubljani, kakor tudi nadarjenemu gospodu Pav-linu v Radovljici se sme vsako kiparsko delo zaupati, tembolj, ker jc njuno dleto neomadeževano.
Veselimo se teh kipov, ker je stransko lice cerkve jako poživi j eno. Še ena dolbina nad tema kipama in ena na pročelju je prazna; ko se še ti dve napolnita, bo namenu arhitektovemu ustreženo.	J. F.
Jeseniške novice.
j Predavanje. Jutri v nedeljo zve-Cer je v delavskem društvu predavanje. Govori gospod šolski voditelj Mihael Salberger o Napoleonu in njego vem delu pred 100 leti, zlasti z ozirom na našo deželo. K zanimivemu predavanju vabimo vse prijatelje izobrazbe.
j Liberalna koniuznost. Ker so naši duhovniki takoj začetkom, ko jc prišel tudi na Jesenice glas o »vodi-ških čudežih«, svarili ljudstvo, naj nikar ničesar nc da na take marnje, so liberalci ljudstvo šuntali, češ, »glejte, da še duhovniki nimajo nobene vere«. Mandarin Hauptmann je dal celo svoja okna prelepiti s plakati o vodiški Johanci. Ko se je pa izkazalo, da so imeli naši duhovniki prav, pa zopet isti liberalci s kunštnim Hauptman-nom na čelu dan za dnevom pridigu-jejo o isti neumnosti in jo hočejo sukati po svoje. Nekateri pravijo, da ti preroki potijo — alkohol. Bo menda že res!
j Nenadoma je umrl v torek zvečer neki .Tan. Pajer, dclavec pri Kranjski stavbinski družbi, ki razširja jeseniški kolodvor. Menda je bil nekoliko preveč udan pijači. Ta alkohol!
TUDI V GALICIJI PRIČAKUJEJO KO-MISARIJAT.
Včerajšnja pogajanja voditeljev ga-liških strank še niso dovedla do uspeha. Rusini in Poljaki so izjavili, da svojega dosedanjega stališča ne opuste. — »Gazeta Narodova« poroča, da če se Rusini in Poljaki ne zedinijo, nastanejo tri možnosti. Ustanovi se deželna upravna komisija po češkem zgledu in se deželni zbor razpusti, imenuje se vladni komisar ali pa oktroira volilna preosnova. Nekateri poljski politiki pa celo trde, da če se sedanja pogajanja razbijejo, se tudi usoda državnega zbora zapečati in bo v torek najbrže zadnja seja državnega zbora. Sicer še upajo, da se sporazum doseže, a poljske
»Prou nč jm nism naredu. Jest že
ne.«
»Eh, bejž no, bejž! Neki s že mogu nardit, clrgač b te gvišn vn na lifral. Ti maš učaseh kašne soje muhe, de iz nim čluveka razdražeš. Kulkat s že mene razdražu. No, pa jest t na zamerm, ke te puznam, de maš dobr srce; sam ježek toj jc tak, de ni za nekamer. Le tih bod; neki s že mogu spet našpilat.«
»No, če jm pa puvem, de prou nč. Tam na bangari sm slonu, kokr srn že reku in dremu sm. De b pa puslušauci na zamerkal prec, de hodm na leberal-ne velike jaune shode dremat, sm pa ud časa du časa kej zamrmroui »žiuja« al pa »fej«, kar m je glih na ježek pr-šlu. No, in pr tem sm enkat faliu, kar se pa usakmo čluvek lohka prpeti.«
»Aha!«
»Kua aha; nč aha! Ke sa glih uni guvorl neki ud deželneh malnarju in zabaulal čez deželn udbor in tku naprej, sm pa naenkat začutu ena putre-ba, de morm kašna umes bleknt in za-renču sm iz sojmo ta nar debelšmu ba-sam: »Žiuja!« — Kurni m je pa ta beseda čez ježek pršla, sm pa že začutu pud rebrem en tak žmahtn sunk, de ni jc kar sape zmankal in ke sm pugledu naukul sebe, kua tu prou za prou pu-men, sa me usi naukul tku grdu glodal, kokr de b me tli kusmatga pužrt. Holt, Pepe, tlela s ga mogu pa neki pukidat, sm s prcc mislu sam pr seb. Ta nar hI gvišn se dons na sme »žiuja« upit, kc jc
tak velek praznk. In ke sm še šlišu ene parkat tam ukul sebe »fej« tult. sm pa prec vodu, kam pes taca muli in sm s naprej uzeu, de um ud zdej zanaprej tud jest sam »fej« upou, de so na um spet kermu zameru, čist pu napulreb-nem zameru. No, in iz tem trdnem sklepam sm se naslonu spet nazaj na hangar in uči sa m prec spet skp zlezle. Tku sm dremu, vem de še pet menut ne, pa m je spet na misu pršlu, de b blu dobr, če b se spet uglasu. Med tem časam sa pa uni glih tku soj govor zasukal, de sa začel hvalt in u nebesa pouzdigvat use soje dobra dela, ke sa jh puzabil nardit. Dubrote, ke jh mama ud leberalcu in tku naprej. Jest na bod faulast pa glih u tem trenutke zarjovem na use pretege: »Fej! fej! fej!« Trikat sm zarjovu tku, de sm zaslužu ta nar mn pet krone za usak bart, če b blu pu pravic in če b moje zasluge, ke sm s jh iz tem stoku za nhn shod, tku plačval kokr ta drugem, ke sa cvelil na shode »fej«, ket kašne hripuve puclgane. Al jest mam že ud nekdi ena smola; tu sm žc večkat sprevidu, ta nar bi pa šc na tem shode. Kumi ta trek bart žarjovem; »fej«, sem pa žo frču iz dvurane. ket tr-žašk pilot Vidmar na iblanskem cksel-cirplac lansk puletje.«
»Ja, viš, Pepe, tu s holt falen naredu, de s tekat zaupou »fej«. ko b mogu prou za prou »žiuja« zuupit. Tu moro pridet usak klic u primernem čas; zatu mama iz nušciu agitatorjem ucl
časa du časa skušne, de se pučas na-vadja, kdaj jo treba tku in kdaj clrgač zaupit, kdaj se more bt ugorčen in kdaj se moro smejat. Veš, Pepe, tu je ena kumplecirana reč, ke, pumisl. iz enmo sammu klicam nam lohka ceu zburvaj-ne al shod pufrtič. Sevede, ti s preka-mot, de b hodu h tem skušnam. Še nekol te nism vidu. Ti kar prlumasteš na shod, pa se dereš tam, de čluveka ušesa buleja. Viš, pol se t pa tku zgudi, de dubiš ene par bunk ke na pukl, namest dc b clubu ene par krone na roka. Mi pušten del pusten plačama — če prou ne zmeri iz sojga varžeta, kar gespuda Štefeta ta nar bi jezi. De b pa toje pr-smodarije, ke jh na shodeh špilaš, šc plačval, tu pa še za misli ni. Veseu bod, de s še tku počen skus pršou, de sc t nč na p izna. Če b ti u ta prave rukc pršou, b ie clrgač zdelale zavle tojeh ne-umestneh klicu; ti b jh še drgač skupu, zatu ke mama tucl vnbaciklne na našeh shodeh nastaulene. Zatu pušluši, Pepe, moj svet,. Če čš kašn krajcer pusebi za-služt, prid ene parkat k skušn, de te uma obrihtal. Ke uš znou enkat na našeh shodeh nastopt kokr naš prstaš, pol se u pa že najdu tud zate kašn fond, iz kerga to uma pudperal, ni hudik.«
»Tist pa, tist. Kar naznanja noj m iz ena rešpicjenckarta, kedr u kašna taka skušna, pa u prou gvišn pršou
Boltatu Pepe iz Kutleluga.
Falk in dr. Rank sta krasni šaržirani vlogi. Danilov Grušč ne zaostaja za njima. Od masko do zanemarjenega glasu en sam kos življenja, velik in lop, ne »amo v igri Danilovi, ampak tudi v igri sami. Rad sem ga gledal, ker sem ga bil vesel prav iz srca. — Gost iz Zagreba gdč. Vilharjova je igrala Stano. Brun-hildina postava, elegantne toalete in simpatični glas so zunanji okvir lepega teatralnega talenta. Geste so še neokretne, mimika ni doccla zaokrožena, iu kreacija ni iz enega samega kosa. Vendar kažejo posamezni detajli in nu-anse, da tiči v Vilharjevi umetniška potenca, ki so sčasoma v primernih vlogah razvije lahko do nemalih višin. Dobila je dva šopka in aplavz v dar. Vendar pa ima Zagreb Mihičičko, Dimitri-jevičevo, Borštnikovo in še druge, ki bi jih tucli radi videli pri nas. — Skrbin-šok—Danev ni bil dober; krivde ni toliko v njem, kot v vlogi. Izrecno pa hvalim njegovo umetniško skromnost, ki ni silila v ospredje in se je premagala tucli ob koncu dejanja. — Bergantova vloga jo epizoda, ki ni ničesar pokvarila, ne pridala. — Sluga je bil slab. — Obisk je bil nazoren. Lože so zevale, po parterju je pihal veter, na dijaškem stojišču ni bilo niti 50 oseb. Predstavo je poselil deželni glavar dr. šusteršič. — Prosimo, da se v bodoče naznani konec predstave na lepakih točno, zakaj tri-četrturna diferenca ni malenkost. — Mar ni za opOro preveč reklame, za dramo premalo? Sicer pa osebno ne verjamem, da bi tudi bum-bum reklamski boben nabil dramo; a. morda bi sto oseb več prišlo v gledališče, in to bi bilo tudi nekaj.	A. R.
Razne stvari.
— Katoličani in delavstvo v Ame-riki. Ameriški list »Ave Maria« piše: Kaj so »klerikalci« storili za delavstvo? vprašujejo naprej in naprej socialistični listi. Kaj je storila katoliška cerkev za delavske sloje? Pokažite nam! Na to vprašanje jo jako lahek odgovor. Samo v Združenih državah je nad tisoč, bolnišnic, katere so sezidale katoliške redovnice, kjer najde reven delavec postrežbo v bolezni. Nihče ga ne vpraša, če moreš plačati ali ne. Ako plačaš dobro, ako ne, ubogo katoliško dekle, ki je v cvetju svoje mladosti zapustilo vse posvetne dobrine, vse veselje mladih dni, vse zabave, se pokrilo s črno preprogo, ta gre kot zaničevana redovnica od hiše do hiše in prosjači zanj! Socialisti, ki toliko kričite o delavskem prijateljstvu, pokažite v dejanju, kar kričite na vsa usta! Pokažite nam samo eno bolnišnico, eno socialistinjo, ki bi kaj takega storila za delavstvo. V Združenih državah vzdržuje katoliška cerkev 288 sirotišnic. Kdo je postavil te sirotišnice? Socialisti? Uboge katoliške redovnice! 7000 sirot je po teh sirotišnicah, kjer so jim uboge redovnice dobro matere! Velik del teh sirot je sirot samo radi krutega nauka socializma. Toda katoliška cerkev skrbi za nje in se trudi, da jih vzgoji v dobre in zadovoljne ude človeške družbe. 108 domov za stare in onemogle ljudi vzdržuje katoliška cerkev po Združenih državah, kjer na tisoče in tisoče ubogih delavcev najde zavetja in ljubeznjive postrežbe, ko ga vso zapusti. 1,593.316 otrok dobiva po raznih katoliških zavodih samo po Združenih državah vzgojo, streho in pomoč! In ti slepi socialisti še upajo vpraševati, kaj je storila katoliška cerkev za.delavca!
Za kake namene uporabljajo socialno* demokraške strokovne organizacije svoj denar, kaže jasno izkaz denarne zbirke za ožje volitve v Leopoldstadtu na Dunaju, ki je bil priobčen v št. 280 socialno-demokra-škega lista »Arbeiter Zeitung« z dne 12. oktobra 1913. Za omenjeno ožjo volitev so darovali: dunajski kovinski delavci 1000 K, prosta organizacija sedlarjev in jermenarjev 100 K, organizirani lesni delavci 300 K, zveza pečarjev 100 K, zveza strojnikov in kurjačev 50 K, krajevna skupina 2/20 železolivarniških delavcev 50 K, zveza krovcev 50 K. Na ta način se torej žrtvujejo za socialno demokracijo denarji gospodarskih organizacij, za katere prispevajo tudi mnogi člani, ki po mišljenju ne pripadajo socialno - demokraški stranki. Kdaj bodo člani takih organizacij izvajali konsekvence in pristopali h krščanskim strokovnim organizacijam? Tudi pri nas na Slovenskem podpira s svojimi težko pri-služenimi groši marsikak delavec, ki ni socialni demokrat, socialno-demokraškc organizacije, ki pa potem s tem denarjem vzdržujejo politično organizacijo socialno-demokraškc stranke, namesto, da bi ga porabile v strokovne namene in koristi svojih članov. Kdor se pusti odreti na meh in nima oči, naj nosi naprej v socialno-demokraškc organizacije denar, kdor pa ima oči, bo pristopal na Slovens em k •Jugoslovanski strokovni organizaciji« m enakim drgšlvom.
Mala obrt ne nazaduje. Mnogi ljudje trdijo še dandanes, da jc mala obrt zapisana propadu. Med te proroke spadajo seveda tudi socialni demokrati. Neresničnost te trditve pa se je že ponovno dokazala, zlasti potom statistike iz Nemčije, kjer se vendar skokoma razvija industrija. Pa tudi v Avstriji imamo mnogo dokazov za zdrav razvoj male obrti. Zanimiva so poročila različnih trgovskih in obrtnih zbornic o izpremembah v obrti v svojih okrožjih. Nedavno je izšlo poročilo trgovske in obrtne zbornice v Brnu, ki jasno dokazuje življensko sposobnost obrtnega srednjega stanu. Iz tega poročila je razvidno, da se je pomnožilo prebivalstvo v okrožju te zbornice od 1902 do 1910 za 7'38 odstotkov in medtem, ko je znašalo 1. 1902. razmerje obrtnikov do prebivalstva 4 odstotke, je prišlo 1. 1910. na 100 prebivalcev 5 obrtnikov. Tega napredka pa ni deležna samo velika obrt, temveč tudi srednja in mala obrt. To dokazujejo nekateri podatki. Od 1. 1902. do 1912. so sc razvile navedene obrti v sledečem razmerju:
...	Narastek
Vrsta obrtl	v odstotkih
Kovači, izdelovanje orodja itd. .	10
Ključavničarji .......	3310
Kleparji .........43'42
Mizarji .........	21'78
Sedlarji, jermenarji itd..........20'43
Izdelovanje moških in deških
oblek.............18'27
Čevljarji.........1711
Brivci in lasničarji.....64'30
Mesarji.........25'92
Krovci...........30 67
Pleskarji .........	13491
Soboslikarji........56'33
Trgovine z jedili ......	57'99
„ s pijačami, jesihom in
ledom.........17877
Trgovine z materialnim blagom,
drogami itd. .......	104'26
Iz navedenega je razvidno, kako se pomnožuje mala obrt. Spričo teh številk mora utihniti prerokovanje pesimistov in odklonljivo stališče socialnih demokratov napram upravičenim zahtevam malih obrtnikov se ne more opravičiti z izgovorom, češ, da mala obrt sploh nima bodočnosti. V našem obrtnem stanu je pa pravzaprav velika življenjska moč, in ako sodelujeta državna in pa samopomoč skupno in smiselno, je nemogoče, da bi propadla mala obrt.
Oklopne srajce za pariško policijo. Pariška policija, ki se je n. pr. že posluževala pri obleganju hiše anarhistovske tolpe Bonnotove in Garnierove v Nogentu sur Marne in drugod za brambo policajev posebnih ščitev, preizkuša sedaj novo iznašle oklopne srajce. Kroglje iz brovvninga de-vetmilimeterskega kalibra, izstreljene na dva metra daljave, so odskočile od oklopne srajce, ne da bi količkaj poškodovale en milimeter debele ploščice iz neke nove kovine.
Bulgarski častnik poročil bolniško strežajko. Bulgarski poročnik Nikiforov, 26 let star, je poročil nedavno 45 letno bolniško strežajko, ki mu je rešila življenje, ko je bil v bulgarsko-turški vojni smrtno ranjen.
Natakar in častnik. — Vzrok burnih prizorov v justičnem odseku drž. zbora. Nedavno je neki sodnik na Dunaju imel priliko soditi o tožbi nekega častnika proti nekemu natakarju. Častnik je namreč tožil natakarja zaradi razžaljenja časti, ker je natakar trdil, da se jc častnik v prepiru ž njim po-služil izraza. »Schvveinskopf«. Častnik je namreč videl v predbacivanju takih stvari razžaljen je časti. Omenjeni prepir je namreč nastal zaradi tega, če je častnik pri plačevanju dal bankovec za 10 ali 20 kron. Pri tej priliki jc tudi rekel natakar: »Ni res, vi niste ničesar videli.« To opazko, ki naj bi značila, da se je častnik nepošteno obnašal, jc častnik istotako inkriminiral. Soclnik pa jc prišel do prepričanja, da ni upravičena častnikova tožba. Sodnik je stal na stališču, da je častnik zares rabil izraz »Schvveinskopf« in da opazka toženega natakarja: »To ni resnica, vi niste ničesar videli,« ni nikako predbacivanje nepoštenega dela, temveč gola konsta-tacije. Y motivaciji razsodbe je izjavil sodnik, da je mogoče, da je padel izraz »Schvveinskopf«, ki pa »nosi na sebi pečat vojaške provenijence« in ki se ga ne sme računati »med zlo mišljene kot izraz iz vojašnice.« Radi tega mesta v Ija, da ta opazka za motiviranje raznega ministra ukor. Ministrstvo izjavlja, da ta opazka za motiviziranje razsodbe ni bila potrebna, da ni ničesar odločila, da nima potrebnega takta in naposled da vsebuje razžaljenje vojske. Deželno nadsodišče, ki je sodniku izročilo ta ukor, pa ga jc še na lastno roko ukonlo zaradi opazke v kateri je sodnik izjavil, da je natakarjeva trdi tev »To ni resnica« samo konstatiranje dejstva, kar ne znači nobenega napada »pa na i bo potem ena stranka častnik, a druga natakar.« To mesto, pravi vrhovno sodišče, bi moglo izostati. — Iz
navedenega je razvidno, kako se spoštuje neodvisnost avstrijskih sodnikov. Radi te stvari je prišlo kot. znano v justičnem odseku državnega zbora do burnih prizorov.
Slovanov nas je 159 milijonov. Slovani so največji narod v Evropi. Tvorijo dobro tretjino vsega prebivalstva in zavzemajo izmed vseh narodov največji prostor na vsem svetu. Ako bodo trajali pravilni odnošaji, sc število Slovanov podvoji v 40 letih. Germani se bodo podvojili v 100, Romani pa šele v 300 letih. Vse tako kaže, cla pripada bodočnost. Slovanom. Anglež clr. VVaclisburn pravi: »Latinsko in nemško pleme je preživelo svoj vek, a ni umelo izvršiti prave krščanske civilizacije, povzdigovalo je gmotne koristi nad duševne, če-stilo je boga mamona. Čakamo na prihod Slovanstva, da bi preroclilo Evropo, cla bi utrdilo načelo pobratimstva vsega sveta in Kristusovega kraljestva na zemlji. Slovansko pleme živi šele svojo mladeniško dobo. Kaj bo, ko doraste, v kakšni meri bo uresničilo svoje ideale in dalo boljši in dragocenejši razvoj civilizaciji to pokaže doba prihod-njosti, doba slovanska.
Večerno gimnazijo za delavce o tvorijo te dni v Požunu. Sprejeli bodo sto učencev delavskega stanu. Pouk bo trajal vsak dan od 7. do 9. ure zvečer in se bo vršil v prostorih kralj, ogrske katoliške gimnazije. Učni red obsega: mažarski jezik, zgodovino, zemljepisje, prirodopisje, prvine pra-voznanstva in ogrskega javnega prava, matematiko, algebro, risanje, poljudni nauk o gospodarstvu in knjigovodstvo. Pouk bo brezplačen.
Preganjanje židov na Ruskem. Z dežele prihajajo vesti o velikem preganjanju židov. V Jekaterinoslavu so bili hudi izgredi.
Kolera na Ogrskem. Za kolero je na Ogrskem zopet pet. oseb zbolelo.
Zima prikima. Iz Št. Hi polita se poroča, da je nastopilo zimske vreme. Po gorah je do Lilienfelda zapadel sneg. Na Arlbergu je tudi močno snežilo do doline. Tucli v gorah okolu Inomosta je zapadel globok sneg. Tudi na Južnem Tirolskem je zapadel sneg gore okolu Tridcnta in Rovereta.
Kakšne so glasovnice v Italiji, Pretekle clržavnozborske volitve v Italiji so bile prve na podlagi splošne volilne pravice. V tem volilnem boju so imele zlasti mnogo dela tiskarne in fotografi. Gotovo se šc pri nobeni volitvi ni tiskalo toliko lepakov, okrožnic in letakov, kot letos. Za vsako kandidaturo je bilo naročenih povprečno 40.000 glasovnic, in ker je bilo kandidatov 1259, so v preteklih dneh natiskali raznih glasovnic 50,360.000. Po novi volilni pravici more imeti glasovnica v svrho boljšega varstva volilne svobode in tajnosti zaradi analfabetov mesto imena tucli sliko kandidata ali pa kako drugo lahko umljivo znamenje. Ako se pod sliko ali znamenje kandidata napiše ime koga drugega ali pa če pravemu imenu da po zakonu prepovedan naslov, je glasovnica neveljavna. Tako jc moral marsikak kandidat tri do štirikrat spremeniti svoje listke, ker mu jih je ponaredila nasprotna stranka. Večina kandidatov je smatrala za potrebno, cla je pustila natiskati na glasovnice svojo sliko, seveda s kolikor mogoče prijaznim obrazom, in pripoveduje se, cla so fotografi v tem oziru pokazali mnogo spretnosti. Mnogi kandidati so smatrali za primerno. da so svojim volilcem dali natisniti svo.je slike iz lepih preteklih časov, pač s skrito mislijo, cla bi še veljali kot »nadebudni« možje domovine. Gallo (slovenski Petelin) si je izbral za svo je znamenje podobo petelina, njegov kolega Gallino pa kokoš, kandidat Tamborino pa jc pustil natisniti boben pod svoje ime. Najbolj rabljena znamenja so bile zastave vseh velikosti in barv. Odvetnik Tizzoni si je izbral zeleno zastavo, barvo upanja, drugi so se odločili, z ozirom na značaj stranke za rdeče, črne ali nacionalne barve. Za zastavami so prišle zvezde. Kandidat Valentino je pustil na svoje listke, enako kot na najboljše steklenice konjaka natisniti tri zvezde. Kandidatje prevratnih strank so si izvolili releče nageljne. Knez Potenziani, ki rad nastopa kot. »ljudski kandidat«, pa je pustil na svoje listke natisniti svoj knežji grb: zvezdo vrh stolpa. Kandidat Tosi, ki spada k kmečki zvezi, si je izbral za svoje znamenje plug, nekdo drugi pa, ki mencla še upa na kariero, divjajočega konja. Mnogi drugi pa so si izbrali za simbol grozdje, meče, sulice, lilije in razne druge cvetlice ter razne druge znake, po katerih naj bi jih spoznali analfabctični volilci.
Kralj tehnike — odločen katolik. Dne 1. aprila 1912 je priredil katoliški klub v Nevv Vorku zborovanje, na katerem je imel govorili jezuit Bernard Vaughan o Devici Orleanski. Predsednik zborovanju je bil kardinal Farley, podpredsedstv o pa jc ob viharnem odobravanju prevzel svetovno-
znani iznajditelj Guglielino Marconi, ki ga protestantje štejejo za svojega, a je ne samo krščen, temveč tudi globoko veren katolik, Za čast, ki so mu jo izkazali na zborovanju, se je zahvalil v lepem govoru, v katerem je pozdravljal newyorške katoličane, zlasti njih kardinala Farleya in P. Vaughana, Poudarjal jc velike zasluge jezuitskega reda za kulturni napredek današnjega časa. Priznal je, da se mudi zato v Ameriki, ker hoče zvezati Japonsko z Ameriko po — brezžičnem brzojavu, ki je lep simbol katoliške Cerkve. Kajti tudi v katoliški Cerkvi je vedno sto in še več milijonov vernikov celega sveta brez vidnih vezi v najožjem duhovnem stiku.
Dnevne novice.
+ Seja izvršilnega odbora S. L. S.
je prihodnji ponedeljek ob 4. uri popoldne v posvetovalnici K. T. D.
»V klošter bi rada šla, pa že prepozno je.« Slovenskim liberalcem je zopet sinil en žarek upanja, in sicer doli od laške dežele. Tam se gocle naravnost čudne reči. Klerikalci sami volijo z navdušenjem laške liberalce. Oh, kdaj bo še pri nas tako! »Slovenski Narod« piše dne 5. novembra v številki 254. sledeče: »Laški klerikalci so bili nezmerno veseli, cla so mogli glasovati za liberalce. Lepo vas prosimo, milost-ljivi gospodje liberalci, dovolite nam, cla glasujemo za vas, tako so prosili klerikalci in šli z neprimernim navdušenjem glasovat za liberalce. Škofje, prelatje in drugi duhovniki so volili liberalce in so bili veseli, da so mogli zanje glasovati ker pač vedo, da so liberalci poštena in pravična stranka, ki pusti tudi klerikalcem živeti.« To bi bilo mazilo za ranjeno liberalno srce, ko bi naenkrat stopili slovenski »klerikalci«, odeti v raševino in s pepelom na glavi in vsi v solzah pred tron dr. Tavčarjev in padli precl njim na kolena, kakor pred perzijskega sa-trana: Lepo vas prosimo, visokočastiti gospodje liberalci, dovolite nam, cla glasujemo za vas. In takrat bi clr. Tavčar dovolil »nečedni druhali, ki je prilezla iz farovških hlevov in svinjakov«, da bi poljubila njegovo palico in ga zahvalila za to neizmerno čast, cla je bila ocl njega tepena. Res so laški katoličani glasovali za ustavno liberalno stranko na Laškem! Ampak ta stranka ni za razporoko, kakor so slovenski liberalci, in za svobodno šolo, kakor jo zahteva program slovenske napredne stranke. Laški liberalci ne primerjajo sv. Trojice s »klobaso, pivom in zeljem«, ne uče, da je »plezal človek kakor opica po drevju«, da so »verske resnice stare ceremonije in zmote.« Nc pravijo, cla je ohranitev dc-vištva »vnebovpijoča krivica«, nc zmerjajo duhovnikov »z blagoslovljenimi ščeneti in pujsi v kutali» in nc vpijejo »naprej proti dogmi in verstvu«, kakor delajo slovenski liberalci. (Glej »Slovenski liberalizem v pravi luči«!) Mecl liberalci in liberalci je velika razlika. Saj se tucli delajo iz nekaterih dreves svetniki, iz drugih pa oglje. Slovenska liberalna drevesa so komaj za oglje. Da, cla, poštena in pravična stranka! »V klošter bi racla šla, pa že prepozno je!«
+ Odmevi katoliškega shoda. Hrvat-sko-slovenski katoliški shod še vedno odmeva po časopisju. Dne 5. novembra je priobčil tirolski dnevnik »Neue Tiroler Stimmen« uvodni članek o Jugoslovanih, v katerem posebno laskavo omenja Slovence in katoliško gibanje na Slovenskem. Član-kar omenja veličastnosti katoliškega shoda v Ljubljani in pravi o posvetitvi slovenskega ljudstva Brezmadežni: »Ko jc knezo-škof Jeglič govoril lo molitev posvetitve, jc bil enak zgodovinsk trenutek kot takrat, ko se je dežela Tirolska posvetila presve-temu Srcu Jezusovemu. Zveza s Srcem Jezusovim je v naši deželi utrdila in vzdrževala moč vere in zvestobo do vladarja, in zveza z Brezmadežno bo brez dvoma ohranila katoliškim Jugoslovanom enaki tako dragoceni svetinji.;.
-f Iz seje »Kranjske deželne gasilske zveze«. Na novo sc sprejmejo v zvezo sledeča gasilna društva: Domžale, Godovič, Hruševjc pri Razdrtem. Jurje-vica, Medvedje Brdo, Mlačevo. Prečna, Rateče, Sodražica, Stopiče pri Novem mestu, Št. Jurij pri Grosupljem, Tomi-šelj, Vrliovo pri Radečah, V oglje pri Kranju in Žužemberk. Tako je dosedaj včlanjenih pri »Kranjski deželni gasilski zvezi« 107 društev, ki štejejo skupno okoli 3500 gasilcev.
Liberalni in socialno - demokraški kandidat za Ljubljansko okolico. V Ljubljanski okolici bo kandidiral v splošni kuriji za socialne demokrate Anton Kristan, za liberalce pa Andrejka Knez. Knez bo nastopil seveda kol neodvisen krnel , in sicer v splošni in kmečki kuriji.
f-Kandidata iščejo. Iz Iga sc nam poroča: Te dni je hodil po Igu nek mlad tiosuod baje doktor, katerega so pa li-
beralni veljaki skrbno prikrivali »klerikalnim« očem. Iskal je baje izgubljenih liberalcev in pa liberalnega kandidata. Ker pa dandanes tucli liberalci niso več tako neumni, da bi ne vedeli, cla ni čast biti liberalni kandidat, so so vsi ocl kraja branili te časti. Dotični gospod doktor je želel, naj Minatti nastopi kot kandidat nesrečnih članov Glav. posojilnice. Minatti je pa gospoda doktorja zavrnil, češ, da ne mara biti ižanski Kunčič. Slednjič se je podal g. G e i- b e c , ki je baje pripravljen oveko-večiti svoje ime z »propalim liberalnim kandidatom«. Točnejših poročil še ni.
+ Elektrarna na Završnici in elektrarna v Ljubljani. Liberalci silno vpijejo, da bo elektrarna na Završnici stala poldrugi milijon in cla bo ta draga naprava deželo pognala na kant. Žc pripovedujejo z veseljem, da dežela ne bo dobila državne podpore iz malega finančnega načrta in cla je polom nc-izogibljiv. Župan clr. Tavčar je ta po-> lom na zadnjem shodu v Ljubljani živo naslikal z besedami: »Če imata dr. Šusteršič in dr. Lampe z deželnozborske) večino korajžo in predrznost, skakati s Triglava navzdol čez severno steno, potem nas to dalje ne zanima, ker vemo, da nosita pri tem riziko sama. Pobrali bomo njihova razmesarjena trupla spodaj v prepadu, na grob pa jima bomo zapisali: Bila sta pogumna, predrzna moža, ker sta slepe miši lovila nizdol po triglavski severni steni!« Nato pa je clr. Tavčar i\a istem shodu povedal, da je v ljubljansko elektrarno zazidana glavnica l milijon 436.862 K 74 vin. in cla je. bilo pri elektrarni doslej čistega dobička 370.392 K 78 vin. Tukaj je pa dr. Tavčar s svojo logiko sam skočil čez severno triglavsko steno. Vsak razsoden človek si lahko misli: Poldrugi milijon tu, poldrugi milijon tam. Če pa prinaša či-ste dobičke ljubljanska elektrarna, kjer se kuri drag premog, ho tem ložje dobičke prinašala elektrarna na Završnici, kjer se bo uporabljala voclna moč, Ivi je veliko bolj poceni. Čemu tedaj liberalci kričijo? Znabiti pa res deželi ne privoščijo ne dobička, ne napredka. Volilci, zapomnite sj to in poberite razmesarjena trupla njihovih kandidatov po volitvah doli v prepadu!
Iz področja c. « r. poštnega rav. naleJjstva v Trstu. Pri c. kr. poštnem uradu v Marčani pri Vodnjanu je po-čenši s 1. novembrom t. 1. uvedeno tudi brzojavno in telefonsko uradovanje. — Poštna nabiralnica v Spodnjih Palovi-čili se je z dnem 1. oktobra t. 1. opustila. — Razpisani c. kr. poštni uradi. Mesto poštnega ekspedienta v Sv. Petru na Soči (1115). Pavšal 140 K. Prošnje je vložiti v teku 4 tednov. Mesto poštnega ekspedienta v Toma ju (III/6). Pavšal 644 K. Prošnje je treba vložiti v 4 tednih. Mesto poštnega ekspidienta v Titi janu (III 3). Pavšal 399 K. Prošnje sc morajo vložiti v 4 tednih. Mesto poštnega ekspedienta na Jezici pri Ljubljani 0H 2). Pavšal 931 K. Prošnje je vložiti v teku 3 tednov.
—	Na Ježici sc priredi jutri, dne 0. t. m., ob 3. uri popoldne v »Društvenem domu« efektna tombola. Govori g. dr. J. Acllešič. Pri prireditvi sodelujejo tudi dekleta v narodnih nošah. Člani in prijatelji podružnice »Slov. Straže« na Ježici dobrodošli!
—	Blaž Potočnikova čitalnica v št. Vidu nad Ljubljano vabi k gledališki igri, katero priredi v nedeljo 9. novembra 1913 v svoji dvorani pri Cebav«. »Stari in mladi ali četrta božja zapoved. ^ Narodna igra v štirih dejanjih. Spisal Anton Medved. Zače tek točno ob 4. uri popoldne. Koncc po 6. uri .Vstopnina: I. vrsta 1 K 50 vin., II. vrsta 1 K, III. vrsta 60 vin. Stojišče 30 vin. Otrokom vstop prepovedan.
—	Letošnja zima bo stroga? Izredno znamenje za prihodnjo dolgo in mrzlo zimo dajejo mravlje. Te modre živaliee so izvršile v zadnjih tednih pravo Ilerkulovo delo s tem, cla so svoja mravljišča še enkrat tako visoko in na debelo zgradile kot navadno ter so jim dale podolgasto koničasto obliko. Ta pojav se le malokdaj pokaže ter ga smatrajo gozdarji, poljedelci in naravoslovci kot karakteristično preroške znamenje za dolgo in hudo zimo.
Oderuhi v Bosni. »Ifrv. Dnevniku« se poroča iz Dcrvente o nesramnem počet ju oderuhov v tamošnjem okraju z begovsko zemljo. Beg se kaj malega zadolži in oderuh ga začne terjali. Da sc ogne sramoti, ponudi oderuhu svojega kmeta, to jc del jiosesti, ki .jo obdeluje po ena kmečka družina. Na to je oderuh komaj čakal; hitro gre v zcmljeknjižni urad, kjer posestvo prepiše nase in navede kot kupno ceno dvakratno vsoto. Drugi teden dobi kmet obvestilo, da je prodan. Kaj storiti. Pač ima pravico prvo-kupa, toda plačati mora dvakrat več, nego bi bil, čc bi bil kupil neposredno od bega. Tako delajo oderuhi kmetom silnu škodo,
—	Pomladanski dnevi v Bellkra-jini. Iz Adlešič, 6. novembra. Ker smo imeli zlasti v drugi polovici in posebno še koncem oktobra, kakor tudi prvo dni novembra, izredno lepe solnčne in prav (opic dni, začeli so pri nas odganjati in cveteti jagulci (jegliči, primula aeaulis) in tratorice (marjetico, bellis perennis), kakor da se nam bliža spomlad.
—	Ljudski oder na Viču. Jutri (ne* d c 1 j o) ob 10. uri se bo vršil v Domu volilni shod, na katerem se bomo dogovorili o bližajočih se deželnozborskih volitvah in še o drugih perečih vprašanjih. Shod bo zelo važen. Zato somišljeniki, vsi jutri v Dom!
—	Drzen tat — morilec? Te dni so
pripeljali iz Zagreba Alojzija Struna roj. 1. 1885. v Radovici. Tega je sodnija že dolgo časa zasledovala zaradi zelo drznih tatvin. Lansko leto prišel je v roke pravice, a je iz metliških zaporov ušel. Struna je nepoboljšljiv in zelo nevaren tat. Ljudje tudi ugibljejo, cla bi morebiti bil on morilec C i i e O v č -jak naTolstemvrhu — ker je baje po tolstovrškem hribu se potepal.
—	Tatvina. V noči od 4. clo 5. t. m. je v kamnolomu tvrdke Samolard vlomil neznan storilec v orodjarno in izmaknil veliko orodja.
lj Sestanek organistov bo v četrtek 20. novembra v Kamniku. Ob 9. uri sv. maša v nadžupni cerkvi. Po sv. maši sestanek v Kamniškem domu. Opoldne — če mogoče — skupno kosilo v eni tainošnjih restavracij. K sestanku so vabljeni v prvi vrsti člani podpornega društva organistov in pevovodij, potem pa vsi organisti in prijatelji cerkvene glasbe sploh. Kclor se namerava sestanka udeležiti, blagovoli se prijaviti g. Jos. Heybalu, organistu v Kamniku.
—	Znižanje mesnih cen na Dunaju. Prva dunajska veleklavnica je vsled padanja cen pri živi živini že pred meseci znižala cene mesu na svojih stojnicah za pet vinarjev in 13. avgusta zopet. Nato so mesarji v svojem glasilu velepod-jetju očitali »umazano konkurenco« in pisati, da cene prvovrstnemu mesu lc ne more znižati. Veleklavnica je na to odgovorila s tem, da je s 14. oktobrom tudi po vseh svojih mesnicah, ki razpečavajo le prvovrstno meso, znižala cene za 1 0 vinarjev. Cene prešičevega mesa je znižala za 3 0 vinarjev, pri slanini in masti pa je popustila celo 40 vinarjev pri 1 kg. Ako se bodo razmere ugodno razvijale, namerava cene še bolj znižati. Vojaštvu je veleklavnica znižala cene za 16 vinarjev, mornarici pa za 14 vinarjev. Ali bomo ta dunajski blagoslov tudi v Ljubljani kaj čutili?
—	»šišensko prosvetno društvo« naznanja, da bo v nedeljo popoldne predaval č. g. župnik Valentin Zabret iz Št. Vida nad Ljubljano. Želeti je obilne udeležbe.
RAZBURJENJE VISOKOŠOLCEV NA DUNAJU IN V PRAGI.
Včeraj so na vseh dunajskih visokih šolah delili med visokošolce letake, ki jih pozivajo, da naj prično v znak simpatije z akademiki stavkati. Danes v soboto, 8. t. m. so visokošolci povabljeni, da naj se zbero k protestnemu bumlu pred Gotheje-vim spomenikom na Ringu. Češki tehniki so pa 7. t. m. zborovali v Narodnem Domu radi slabih prostorov češke tehnike. Slušatelji so izjavljali, da je nadaljevanje študij smrtnonevarno. Izjavili so se za stavko. Dvorni svetnik, profesor Prochaska, je zborovalcem svetoval, da naj se počaka, kaj da opravi na Dunaj odposlana dijaška deputacija. Sklenili so počakati s stavko, dasi jih je bilo veliko za to, da se od 7. t. m. do srede stavka. Ministrsko predsedstvo in naučno ministrstvo so pozvali, da naj se pospeši pričetek zgradbe nove tehnike. Po shodu je več sto tehnikov korakalo pred tehniko, kjer so demonstrirali. Nenadoma prinese več dijakov strohnel hlod iz tehnike in ž njim so korakali tehniki demonstrativno po Pragi. Nastopila je policija. Iz tehnike so pričeli metati na cesto žarnice, vrata in okna. Ena žarnica je zadela nekega policista na čelo in ga je ranila, Enega tehnika so s tako silo pritisnili ob steno, da je bil nevarno poškodovan. Končno je policija energično nastopila in napravila red. — V Krakovu so sklenili akademiki, da včeraj stavkajo.
Nove agrorske ceste do Notranjskem.
Ta teden se jc vršila kolavdacija in slovesna otvoritev novih agrarskih cest na Notranjskem, ki vežejo ložko dolino s cirkniško dolino in preko Javornika s Št. Petrom. Obe novi cesti sta dolgi skupaj 36 k m in sta veleva ž n i za gospodarski razvoj te strani naše N o t r n n j s k e. Otvoritev je bila jako slovesna in je dobila poseben pomen, ker se nista udeležila kolavdacije samo deželna vlada in deželni odbor, ampak sta tudi ministrstvi za poljedelstvo in za javna dela
poslali svoje zastopnike. Poleg županov in cestnih odbornikov se je udeležilo slovesnosti tucli mnogo ljudstva, več vasi je bilo slavnostno okrašenih z zastavami in slavoloki. Sestanek se je vršil v Četrtek zjutraj v Cerknici. Od tod so šli udeleženci komisije preko Zerovnice in Gor. Jezera čez Vrh v Stari trg.
Popoldne ob pol 4. uri je bil skupen obed v Starem trgu. Pri obedu ie c. kr. vladni svetnik p 1. De t e 1 a podal zgodovino teh cestnih zgradb od prvega početka, ko se jc mislilo le na gozdne poti za agrarne upravičence, clo izvr-šitve teh velikih cest. ki se je omogočila s sodelovanjem in skupnimi prispevki države, dežele, občin in interesentov. C. kr. dvorni svetnik v i t e z p 1. P a n t z je pozdravil navzoče po nalogu Njega ekscelence gospoda poljedelskega ministra. Dvorni svetnik vitez pl. Pantz je slavil delavnost kranjskega deželne g a o d b o r a. Kot podpredsednik ministerialne komisije za agrarne operacije pride po raznih kronovi-nah in lahko primerja, kaj se stori od raznih faktorjev. Priznati mora. da se je v zadnjih letih na Kranjskem silno veliko storilo v ljudsko korist, za kar gre zahvala deželnemu odboru. Deželni predsednik baron Schwarz izraža svoje veselje nad dovršenim delom in napije navzočim županom in občinskim zastopnikom. Deželni odbornik dr. Lampe zahvali dvornega svetnika viteza pl. Pantza za priznanje in izreka s stališča unrave toplo zahvalo državnim oblastem, zlasti deželni vladi in agrarni komisiji. Ceste, ki so se sedaj zgradile, postanejo v kratkem deželne ceste in jih sprejme v oskrbovanje deželna cestna uprava. Dr. Lampe zahvali deželnega predsednika, da se je osebno udeležil otvoritve. Kamor koli pride danes deželni predsednik v deželi, ga pozdravljajo nove cestne zgradbe, novi mostovi in lepe nove šole. Lahko mu je v zadoščenje, da se je ta napredek izvršil v clobi, v kateri zavzema on častno mesto namestnika Njegovega Veličanstva v naši deželi.
Inženir Pavlin pozdravi v imenu c. kr. ministrstva za javna dela, katero z zanimanjem zasleduje veliko delavnost deželne uprave in je pripravljeno jo v tem delu krepko podpirali. Cerkniški župan Lavrič zahvali vsem faktorjem, ki so omogočili to pre-koristno zgradbo, istotako načelnik okrajnocestnega odbora ložkega Turk in načelnik okrajnega cestnega odbora cerkniškega Jakob M a r o 11, ki izraža željo, da bi cesta proga od Rakeka do deželne meje se podržavila, ker je to v resnici zvezna cesta obeh državnih polovic in brez dvoma najbolj prometna cesta v deželi. Govorili so šc c. kr. lokalni komisar dr. L ukan, pl. S c h o 11 m a y c r - L i c h t e n b e r g, P eter H a u p t m a n n, deželni stavbni svetnik Sbrizaj in slednjič podjetnik R u ž i č. Vsa slovesnost sc je vkljub slabemu vremenu končala v splošno zadovoljnost, ki je jasno kazala veselje ljudstva nad toliko let za-željeno cestno zvezo. Državni poslanec monsignor 2 i t n i k je bil po državnem zboru zadržan udeležiti se slavnosti.
Drugi dan se je vršil ogled ceste od Starega trga čez Nadlesk in Javornik na Trnje pri Št. Petru na Krasu. Poleg zastopnikov vlade in dežele so se ude-ližili ogleda zastopniki okrajnega cestnega odbora ložkega, ki bo imel cesto prevzeti. Na vrhu Javoraika je komisijo zalotil sneg, vendar se je vkljub slabemu vremenu oglccl izvršil. Na Ja-vorniku jc udeležencem priredil obed knez W i n d i s c h g r a t z.
Zadnje vesli. •
PRED ABSOLUTIZMOM V AVSTRIJI?
POLJSKO-RUSINSKA POGAJANJA.
Dunaj, 8. novembra. Poročila o poljsko-rusinskih pogajanjih v Lvovu se glase silno pesimistično. Poljski centrum in poljski avtonomaši izjavljajo, da ne morejo dati nobene koncesije, Bati se je najhujšega. V tem slučaju se bo položaj v državnem zboru znatno poslabšal. Po volitvi v delegacije bodo nato dnevi državnega zbora šteti. Da bi s silo zatrli rusinsko obstrukcijo, vlada in večinske stranke po slabih skušnjah, ki jih imajo s sličnimi stvarmi, skoro gotovo ne bodo poizkušale. Državni zbor bo ali zaključen ali odgo-den, ali pa celo razpuščen, nakar bo nastopila daljša vlada paragrafa li. z različnimi oktroo.
Lvov, 8. novembra. Poljsko-rusinska pogajanji so brezuspešna. Skoro gotovo bo še tekom današnjega dne naznanjen negativni rezultat.
KORUPCIJA NA PRAŠKEM MAGISTRATU.
Praga, 8. novembra. Odvetnik dr. Bouček je pozval župana dr. Groša, naj odloži županstvo, sicer vloži proti njemu
kazensko ovadbo radi korupcijskih afer na praškem magistratu.
DOGODKI NA DUNAJSKI UMETNIŠKI AKADEMIJI.
Dunaj, 8. novembra. Dijaki dunajske umetniške akademije so danes priredili demonstrativni bumel pri Goet-tejevem spomeniku. Neki umetniški akademik se je zahvalil drugim dijakom, ki so se udeležili obhoda, za simpatije.
NADPOROČNIK JANDRIč RADI VOHUNSTVA OBSOJEN NA SMRT.
Dunaj, 8. novembra, Danes se je tu pred vojaškim sodiščem vršila obravnava proti nadporočniku bosensko - hercegovskega pešpolka št. 1., J a n d r i č u. Obsodba je bila danes izrečena, objavi se pa šele, ko bo potrjena. Čuje se, da je bil Jandrič obsojen na smrt. Obravnava proti njegovemu bratu se bo vršila pred deželnim sodiščem.
KOŠUTOVA BOLEZEN.
Budimpešta, 8. novembra. Bolezen Košuta je žilo kritična.
OBČINSKE VOLITVE V KOLONIJI (K6LN).
Kolonija (Koln), 8. novembra. Tukajšnji centrum je pri volitvi v tretjem razredu prodrl z večino približno 8300 glasov z vsemi kandidati. Socialni demokrati so izgubili 1300 glasov.
PRINC WIED.
Dunaj, 8. novembra. »Neues Wie-ner Abendblatt« pravi, cla princ Wied kandidature za albanski prestol sicer še ni sprejel, da pa ima največ upanja.
MIR MED SRBIJO IN TURČIJO.
Belgrad, 8. novembra. Oficijelno se danes ali jutri proglasi mir, sklenjen mecl Turčijo in Srbijo.
RUSKO-TURŠKI DOGOVORI.
Carigrad, 8. novembra. Rusko-tur-ški dogovor je perfekten.
ANGLEŠKI KRALJ IN KRALJICA V PARIZU.
London, 8. novembra. Anglejši kralj in kraljica obiščeta Pariz v prvih dneh meseca aprila.
NAPAD NA MEHIKANSKEGA PRED-SEDNIKA.
Mehiko, 8. novembra. Na predsednika. Iluerta je nekdo večkrat ustrelil, a ga ni zadel.
DIPLOMATSKO RAZMERJE MED SRBIJO IN BULGARSKO.
Belgrad, 8. novembra. Potrjuje se, da je vlada sklenila, da na bulgarski meji nc bo preje demobilizirala, dokler se ne vpo-stavijo diplomatske zveze med obema državama. Zahteva bulgarskega časnikarstva, da se naj srbski konzul odpokliče, je v srbski prestolnici napravila zelo neugoden vtis.
ZMEDE NA HAVANI.
London, 8. novembra. Iz Havane prihaja poročilo: Feliksa Diaza so aretirali, ker je streljal na Iluerta. Tudi prijatelj Diaza Marda je aretiran.
ZNAMENIT NARAVOSLOVEC UMRL.
London, 8. novembra. Znameniti narvoslovec Alfred Russel Wallace je umrl, star 90 let.
VLOM NA OUNAJU.
Dunaj, 8. novembra. V prodajalno ju-velirja Oskar Kammerschmid (Franzens-briickenstraBe) se je izvršil vlom. Ukradenih je za več tisoč kron juvelov in drugih dragocenosti.
BOJ MED CIGANI.
Koper, 8. novembra. Tu so sc včeraj sprli cigani. Eden je težko ranjen, deset oseb je orožništvo aretiralo ter jih izroči deželnemu sodišču v Trstu. Pri ciganski tolpi je našel sodnik v preiskavi nad 16.000 kron denarja.
šia.ersKe novice.
š Državni poslanec dr. Korošec ima v
nedeljo 9. t. m. političen shod v Št. Jurju ob Taboru po rani božji službi. Obenem zboruje politično društva za vranski okraj. — V nedeljo 16. t. m. pa ima dr. Korošec shod v Grižah pri Celju.
š Nove mladinske organizacije. Prihodnjo nedeljo, clne 9. t. m., se bosta v Cirkovcah pri Pragerskem usta-novili Mladeniška in Dekliška Zveza. Na ustanovnem zborovanju bo govoril č. gospod profesor dr. Ilohnjec iz Maribora. — V Ormožu se snuje Orel. Tudi v Slovenski Bistrici sc mladeniči zelo zanimajo za orlovsko organiza-cijo.
š Politični otročaji. Parlamentarni dopisnik Slov. Naroda«, ki je znan po svoji izredni neresnicoljubnosti, sc jezi, da so poslanci Hrvatsko-slovenskega kluba zaradi narodnostnih vprašanj intervenirali pri železničnem ministru in da niso »skupno« nastopili. To se pravi, skupno z dr. Ravni-harjem! Kako bi se z dr. Rnvniharjem podčrtala intervencija, nam jc popolnoma ne-
jasno. »Narodov« dopisnik vendar ve, da za eksitenco dr. Ravniharja v parlamentu razven njega ne ve mnogo ljudi. Ali ga naj morda naši poslanci potiskajo v ospredje javnosti v zahvalo, ker jih po liberalnih shodičih napada? Za tak posel mora biti človek ali politični otročaj ali pa liberalni značaj.
Primorske vesli.
p Zlato sveto mašo bo obhajal dne 16. t. m. preč. g. kanonik Sila Matija v Tomaju.
p Za italijankso univerzo. Italijanski vseučiliščni dijaki sklicujejo za nedeljo in razne dni prihodnjega tedna za večje kraje v italijanskem ozemlju velika zborovanja v korist univerzi, ki jo zalitovajo Italijani že od leta 1818. Listi objavljajo pompozna vabila na shode in tržaška »Tita« je posvetila tem vabilom celo posebno izdajo.
p Poizkušen samoumor. V Brjali) nad Rihembergom se je obstrelil 27-letni Janez Birsa. Zvečer je še večerjal v družbi očeta in matere. Po večerji se je vrgel v hiši na tla in se ustrelil v prsa s samokresom. K sreči pa jc imel svoje morilno orodje slabo in krogla ni bila smrtna. Ponesrečeni je že od mladosti nosil pri sebi samokres in večkrat grozil drugim. Čudno, kje so oblasti, cla take reči ne preprečijo. Ponesrečeni se je imel zdaj poročiti. Oče pa mu ni hotel dati premoženja, češ, ker je bil nekoliko slaboumen. Ponesrečenca so ponoči odpeljali v bolnišnico v Gorico. — Knkor čujemo, ima ranjena pljuča in se počuti precej slabo. V četrtek zvečer so ga prevideli.
Iz Trsta in okolice nam dohajajo pritožbe, cla se Valjavčev Laško-sloven-ski slovar v tržaških knjigarnah nc dobi. Naznanjamo s tem, da jc knjigarna »Gorenjec & Comp. Trst, Via Caserma 17« bogato preskrbljena z izvodi Va-ljavčevega slovarja iu se dobi tam po isti ceni kakor pri nas 3 Iv 80 vin. za vezan izvod, če se kupi isti pred 1. decembrom t. 1. Pozneje pa bo veljal ta slovar po vseh knjigarnah 4 K 50 vin. izvod.	Katoliška Bukvama.
Ljubljanske novice.
lj Pisatelj Finžgar predava prihodnji torek dne 11. t. m. točno ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Ljudskega doma«. Vstop vsakemu prost.
li Na stotine volilcev je izpuščenih iz volilnega imenika za deželnozborske volitve v Ljubljani tako iz mestne skupine, kakor iz splošne skupine, v kateri ima vsak pravico voliti kdor je bil na dan razpisa volitev star 24 let in je eno leto v Ljubljani. Nihče naj se ne zanaša, da je v imeniku! Pojdite danes ali jutri v nedeljo ali vsaj v ponedeljek zase in zasvoje prijatelje pogledat v na magistratu razpoloženi volilni imenik! Volilni imenik je na magistratu do vštevšega ponedeljka razpoložen od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne. Tudi jutri v nedeljo! Kdor bi bil izpuščen, naj se danes v soboto zvečer od 6. do nol 8. ure potrudi v »Rokodelski dem« ali pa naj pride jutri v nedeljo od 12. do 1. ure popoldne ali od 6. do pol 8. ure zvečer v »Rokodelski dom«. Volilci, ne pustite si od magistratovcev oropati volilne pravice!
lj Oglasil se je nekdo, ki je na ma* gistratu zato, da pomnožuje mestni deficit. Verčič in denar revežev. Na našem magistratu jc polno ljudi, ki so bili nastavljeni tucli še za časa župa-novanja clr. Tavčarja, katerih bi pa ne bilo treba prav nič nastavljati, ker je itak s podržavljenjem policije ostalo magistratu mnogo ljudi na razpolago. Pri proračunski debati je občinski svetnik Štefe dokazal, da znašajo izdatki za razne Verčiče, Ljubiče itd., ki so bili sprejeti na magistrat, ko so sc drugod ponesrečili toliko, da ti izdatki odgovarjajo obrestovanju nad 200.000 kron! Eden teh ljudi Jurij ali Oroslav Verčič se jc sedaj oglasil in taji, da bi bil on kaj prejel iz ubožnega denarja. Verčič je iz nbožnega denarja, kakor se glase zapiski, sprejel denar dvakrat, in sicer leta 1912. enkrat kot Jurij Verčič, enkrat kot Oroslav Ve r-č i č. Tu ne bo pomagalo nobeno tajc-nje. Dokazano bo na podlagi zapiskov, da je liberalni agitator Verčič — z drugimi liberalnimi agitatorji in volilci — denar res prejel, ali pa ga je kdo na ta imena dvignil in ukradel. Tretje možnosti ni. Na sama zagotovila Verčičeva v glasilu takih ljudi »Dnevu«, pa. nič ne damo, saj vemo, da jc ta magistralni poštenjak ravnokar v jako kočljivi preiskavi radi goljufije.
1 j Že sedaj je naimanj 24 000 kron rešenih mestnemu n'JOŽnemu zaklac* a, ki so bili rabljeni drugod, namestu cla bi jih imeli na razpolago največji reveži v Ljubljani. Dalje sledi.
lj Mestna avtonomija je v nevarnosti, tako so pogruntttli pri »Dnevu«. Občinski svetnik Štefe jo namreč neštetokrat v javni seji prosil župana Tavčarja, naj mu da na razpolago zapisnik mestnih ubožcev. Župan Tavčar je ošabno in mogočno oviral občinskega svetnika Štefeta v kontroli, katero je hotel izvršiti. Naposled je tako moral priti do besede deželni odbor. In tako je dokazano, cla je vse res, kar smo odkrili v »Slovencu« preteklo soboto. Ali je po mnenju liberalcev mestna avtonomija to, da se denar, ki bi ga morali dobiti mostni reveži, porablja za druge stvari? Liberalna korupcija je v nevarnosti, ne pa mestna
avtonomija!
lj Kje bodo našli mestne reveže, Ki niso zglašeni v zglaševalnih uradih?
Med podpiranci iz mestnega ubožnega zaklada je cela vrsta imen, katerih v mestnem zglaševalnom in tucli v policijskem zglaš. uradu ne poznajo. Ti reveži so dobili podpore po 50. 40 K itd. Razume se, cla bo moral župan tudi tc svoje reveže agnoscirati. Ubožne podpore je dobilo mnogo žensk, ki bi teli podpor nikdar dobiti no smele. Stvar postaja vedno bolj zanimiva in ob teli za-pletkih se nam liberalno rjovenje zdi razumljivo. Pa liberalcem vse psovke na naše občinske svetnike nič ne pomagajo. Na magistratu bo končno drugače in naj se magistratovci na glavo postavljajo!
lj Dolžnost javne opasti je, cla posveti' z bakljo v razmere mestnega gospodarstva v Ljubljani. Ven z računi iz temnih kotov na svitli dan — na dan z radiranimi knjiRami, na dan z vsemi beležki, na dan z vsom, kar pokaže resnico, katero dognati je dolžnost v to poklicanih oblasti. Javnost ima pravico, da zazna resnicol
lj Hribarjeva arogonca. Jako sumljivo pri razpravah o razmerah na mostnem magistratu je, da se je nakrat oglasil II riba r, nc cla bi ga kdo omenjal in ga kaj vprašal. Kar s tožbami grozi. Ta arogantni gospod je torej mnenja, cla bi •občinski svetniki še vprašati ne smeli, zakaj so se porabila mestna posojila. Gospod Hribar naj blagovoli vzeti na znanje, cla so sedaj v občinskem svetu tudi zastopniki S. L. S. iu ne njegovi kimovci, ki so smeli samo kimati, vprašati pa nič. Brez strahu gremo na delo, da odkrijemo Ljubljančanom vse manipulacije na mestnem magistratu! Ali pa postaja Hribar aroganten iz strahu, cla bo moral kaj do-plačevati?
lj »Socialni« liberalci. Leta 1910. so se bližale občinske volitve. Teclaj se jc zopet zljubllo liberalcem v občinskem svetu, da potegnejo ubogo delavstvo za nos. 200.000 K so liberalci dovolili ob času vladarjevega jubileja za zgradbo delavskih hiš. Hribarjevo pašovanje se je bližalo svojemu koncu, ali preje ko zapusti visoki županski stolec, hotel jc tudi v socialnem pogledu in to samo na papirju storiti nekaj za ubogega delavca. Določenih 200.000 kron in obresti sc hoteli porabiti za zidanje delavskih hiš. Po dolgom sklepanju jc modri občinski svet pod Njegovim preclsedanjem sklenil, cla sc imajo sezidati dve hiši po dve nadstropji. Vsaka hiša bodo imela 18 stanovanj. Sedaj pa je žc I. 1913. Delavskih hiš še do danes ni, nc vemo kje je naloženih tistih 200.000 K in obresti od tega kapitala. Iz posojila 2,450.000 K iz leta 1909 je bilo določeno 280.000 K v proslavo 601etnega cesarjevega jubileja. ; Porabilo se je za to 63.102 K ostali znesek pa v vse druge namene. V proslavo tega jubileja bi se moralo namreč zidati delavske hiše. Sedaj p a ni d e n a r -j a, ni delavskih hiš. Tako skrbe liberalci za delavce, katerim se vedno laskajo. Kam so liberalci denar dali, zahteva S. L. S. s svojim rekurzom proti gospodarstvu magistratnih mogotcev!
lj Hribarjeva zgradba »Jubilejiii most« dela sedaj inženerjem mnogo preglavice. Ko je Hribar gradil ta most, mislil jo samo nato, da hitro dobi na mostu tablo, naprej pa mož ni mogel ali ni hotel mislit i. Če bi mislil nekoliko naprej, bi vedel, cla se približujejo dela za osuševanje barja in z njimi dela v strugi Ljubljanice. Sedaj je nakrat postal most vsega skupaj za sedem metrov predolg in bi bil prava spaka med regulirano strugo Ljubljanice. Sedaj so ubijajo inženirji s toni. kako bi most spravili v sklad z obrežnimi zidovi. Res — o Ilribahju no govore samo kamni, ampak bodo pričeli o njem tudi zmaji. Mostna občina ho imela zopet nove stroške.
lj Jutri zvečer v Ljudski Dom! Jutri zvečer priredi izobraževalno društvo iz Most v Ljudskem Domu petdejansko dramo »R o z o J e 1 o d v o r s k o*. Začetek igre je ob 7. uri zvečer. Vabimo občinstvo, zlasti pa Moščane, da se v obilnem številu udeleže prireditve, ki obete, biti jako lepa.
-t- Osebne vesti. Višji finančni nad-svetnik A n t o n L o n a r č i č je dobil naslov in značaj dvornega svetnika. — Provizorični finančni naclsvetnik Herman N i c k e r l pl. Ragenfeld jo postal definitivni finančni naclsvetnik.
lj Slovensko gledališče. Jutri, v nedeljo, dne 9. t. m., se uprizori na novo naštudirana velezabavna burka »Martin Smol a ali kinom a t o g r a f«. Spisala sta jo priznana veseloigerna tovarnarja Bluinenthal in Kadelburg. Ta nad vse zabavna burka so je igrala na dunajskem »V o 1 k s t e a t r u« n a d 50-krat z največjim uspehom. Kdor se želi od srca nasmejati, pride na svoj račun. V glavnih vlogah so zapos'eni gg. Povhe, Skrbinšek. Danilo, Grom in dame ga. Bukšekova, ga Juvanova in gdč. Gorjupova. Burko jc vestno na novo uprizoril in naštudiral režiser g. Povhe. Začetek točno ob pol osmih.
lj Ljubljanski občinski svet ima prihodnjo sojo 14. t. m.
lj Gospa Irma Polakova nastopi na našem odru bne 18. t. m. v dveh ulo-gah, in sicer poje glavno žensko pevsko ulogo Jelene v ZajČevom »Zrinjskem« ter veliko koloraturno ulogo paža Oskarja v Verdijevi operi »Ples v maskah«. S tema ulogama se predstavi gospa Polakova v Ljubljani prvič kot odlična operna pevka. Kor jo gospa Polakova ljubljenka ljubljanskih Slovencev, je za njena dva operna nastopa že danes največjo zanimanje.
lj Zima trka. Hladni dnevi, pomanjkanje dela in zela, posebno pa še dež, so elementi, kateri najbolj uženejo potujoče brezdelne delavce. So med njimi, ki bi radi delali, jih je pa tudi mnogo, ki potujejo in nadlegujejo ljudi leto za letom, dokler ne zapadejo smrti v kaki bolnišnici, na cesti ali celo v zaporu. Ko se pa začne bližati zima, krenejo proti domu, bodisi že peš ali pa s prisilnimi potnimi listi. Včeraj se je na tukajšnjo odgonsko postajo teh siromakov zateklo kar 12. Tega števila pa že ni bilo lep čas ne. Zanimivo je posebno to, da so bili vsi doma iz severnih krajev in so se vračali z juga.
lj Samoumor Ljubljančana v tujini. V sredo se je v Šebeniku v Dalmaciji ustrelil Ljubljančan torpedni mojster c. in kr, mornarice Franc Šinkovec. Nesrečnež je služil že šesto leto in je izvršil samoumor iz strahu pred neko kaznijo. Tudi njegov oče si je svoj čas sam vzel življenje.
lj Nepreviden voznik. Včeraj dopoldne je neki hlapec po Kopitarjevi ulici tako neprevidno vozil, da je zadel v plinov kandelaber s tako mOcjo, da je zdrobila svetilka.
lj Koncert v hotelu »Tivoli«. V nedeljo, dne 9. novembra koncertira »L j u b -ljanski društveni orkester«, preosnovan iz godbenikov bivše »Slov. Filharmonije«, od pol 4. do pol 7. ure v hotelu Tivoli« pod vodstvom koncertnega mojstra g. Bogomila Černya. Vstopnina 40 vin., otroci v spremstvu staršev vstopnine prosti. Za mnogobrojno udeležbo se priporoča — odbor.
lj Vojaška godba igra jutri ocl pol 12.
do pol 1. ure popoldne v »Zvezdi«.
z juoo.
Rumunija priporoča Grkom in Turkom m-r. Trdi se, cla je Take Jonescu Talat boju priporočal, cla naj se kmalu z Grško mir sklene in jo obljubil, cla bo to tucli v Atenah svetoval. Take Jonescu, rumunski notranji minister, jo 7. t. m. došol v Atene. Sprejel ga jc Venizelos. Atenčani so rumunskemu ministru na čast zastave razobesili in ga navdušeno sprejeli.
Grško-srbska zveza. »Neue Fr. Pl'.« poroča iz Peterburga: Grški poslanik Dragumis je izjavil, cla jo Grška s Srbijo zvezo sklenila, in sicer v obrambo miru, ki se je sklenil v Bukareštu. Zveza ne obsega ničesar, kar bi Grško sililo, da v slučaju vojske med Srbijo iu Avslro-Ogrsko pomaga Srbiji. Srbi pa tudi niso dolžni, da se udeleže eventualne vojske med Grško in Turško in cla hi Grški v slučaju kakega spora z Italijo pomagali. Slična pogodba mod Grško in Rumunijo ali pa med Srbijo in Rumunijo ne obstoja.
V Berolinu presojajo gr"ko - albansko vprašanje mirno. Berolinski politični krogi pričenjajo mirno presojati gr-
ško-albanski položaj. Sodijo, da se Grška načelno strinja z izpraznitvijo albanskega ozemlja.
Francozi pričenjajo postajati nasproti Balkancem hladni. »Gaulois« izvaja: Francija in Rusija ne stremita, da postaneta viteza kako balkansko državo. izkušnja uči, da čustvena politika več škoduje kakor koristi. Rusija in Francija morata zavzemati bolj juri-dično stališče. Potrebno jo zato. cla trojni sporazum poizkusi preprečiti turško-grški spoj1.
Genadijev upa, da pri volitvah v Buloariji sedanja vlada zmaga. Bulgarski zunanji minister so je iz Pariza pripeljal na Dunaj, kjer pa ne ostane več časa, ker govori v nedeljo že na volilnem sh.odu x Tirnovu. Izjavil jo, cla upa, da dobi Vlada pri volitvah večino. Rekel jo tudi da so Danove politiki Bulgari siti. Kar tiče razmer Bulgarov do Grkov in Srbov, je Genadijev izjavil: To jo odvisno ocl postopanja nasproti Bulgarom v Makedoniji. Če Srbi res za deset, let uvedejo v Makedoniji vojaško upravo, bi to ne bilo politično pametno.
Srbi grade nove železnice. V Belgrad je došel ravnatelj Splošne montan-ske družbe Rothballor in ravnatelj Rima - Muranyev družbe. Gro za dobavo tračnic, ker namerava Srbija v osvojenem ozemlju graditi nove železnice in jo žo določeno trasiranje nove proge Skop'je-Bitolj.
Spori med Bulgari in Turki. Bulgarske oblasti so poizkušale razorožiti v Xantiju turške orožnike, ki pa niso hoteli orožja izročiti. Razmere so nevz-držljive. V okolici Xantija so klatijo bulgarske" čete in turški vojaki, ki zatirajo prebivalce. V Gumiilclžini se boje krvavih sporov mod Turki in Bulgari.
Srbija in Bulgarija vabita Srbe in Hrvate. Z Roke sc poroča da sta bulgarska in srbska vlada sklenili pospeševati na- eljevanie Srbov ln Hrvatov v Bulga-riio in v Srbijo, da tako izpopolne število prebivalstva, ki jo. padlo radi vojske na kmetih. Več sto mlajših Srbov in Hrvatov z južnega Ogrskega s Hrvaškega in iz Dalmacijo se je že izselilo v Srbijo iu v Bulgarijo, med njimi tudi več učiteljev.
Idrijske novice.
i Umrl je 5, t, m. posestnik in vinski trgovec Andrej V o n č i n a.
i Nesreče, V zadnjih 14 dneh se je pripetilo v Idriji nenavadno veliko nesreč. 29. oktobra je realčni sluga Mihael Kos imel opraviti v fizikaličnem laboratoriju; bil ni dovolj, previden in zgrabila ga je cir-kularna žaga ter ga težko poškodovala na roki. Le srečnemu slučaju je pripisati, da poškodba ni bila smrtna. — 30. oktobra je padajoče kamenje v rudniku več ali manj poškodovalo rudarja Ignacija Von-čino in Matevža Kokalja. — 31. oktobra je stavbni delavec Franc Erjavec popravljal streho na župnišču; mecl delom je zdrknil nizdol, a k sreči obvisel na strešnem žlebu, od koder so ga rešili. Zvinil si je roko. — 2. novembra se je posestnik in usnjar Jožef Rupnik spodtaknil na tračnicah električne železnice in tako nesrečno padel, da si je zlomil roko.
i Vlom v cerkvene puščice, V noči od 29. na 30. oktobra so neznani storilci vlomili v puščico pred cerkvijo sv. Antona in pred pokopališko cerkvijo. Enako delo sta nameravala opraviti dva potujoča potepuha v župni cerkvi sv. Barbare, a sta bila pravočasno prepodena.
Ribič z veliko trsko na hrbtu je znak prave Scottove emulzije, ribjega olja
n samo ta je prirejena po izvrstnem bc iiuvem načinu. Ker je pa mnogo več ali manj vrednih ponaredi), katerih zavitki so pravi Scottovi emulziji podobno ponarejeni, pazite pri nakupovanju na našo varstveno znamko z ribičem in odklonite vse druge ponaredite.
Cona originalni steklenici K 2-50. Dobi se v vseh lekarnah. Kdor pošlje BO vin. v znamkah nn Scott & Bowne, (K m. b. II., Dunaj VII, in so sklicuje nn ta časopis, dostavi se mu ena pošiijatev potom lekarno za poskušnjo. 2777 __2__
Kdor zavrne pomoč, stori veliko krivico samemu sobi. Dr. Granichstad-ten, slavni dunajski mestni fizik so jo
izrazil tako: »Pri osebah, pri katerih je potrebno telesno delovanje odreklo so pokaže prej ali sloj slab apetit, neprijetnosti po vsaki jedi, težavne bolečino v želodcu, trdovratno zaprtje, je-trno zaprtje in zlata žila. /a odstranitev teh bolečin ne pomagajo trajno niti rastlinska odvajalna sredstva, niti kake drugo rudnice, temveč večtedensko zdravljenje z naravno Franc Jožefovo grenčico. V nobeni družini, v nobenem gospodinjstvu naj no pogrešajo to izvrstno Franc Jožefovo vode.« Kupi so v lekarnah, drogerijah in proclajalnicab rudninskih voda.
za prečastito
duhovščino
priporoča JOSŠpfl&SS
Ljubljana, Čevljarska ulica štev. 2 Naročila po pošti se izvrže točno. — S
naravna
aikalična kislina
OMisžuleca pipo
preizkušena pri želodčnih in črevesnih ka-Sarih, obUtnih i" mehu?n h sedežnih, kaiero priporočajo najveljavnejši zdravniki kol bistveno
psdpiraina srsrfsfua
pri karlovovarijskem in drugih kopelišk>h zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 3S	in trajno porabo.	I (VI.)
Izvirek: &ieSShiibS SSElEri&njJliS,
železniška peslaja, zdravilno kopališče pri Kariovili variti
Prospekti zasloni in franko.
V Ljubliani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicali in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloge pri Mihael Kasfncr-u, Peter Lass* niku m flndrei Sasabonu, Llubiiana. 11
n. a. te.živli. in renlnc, ness. in janistv. savarcvalfiJco
sijrojema zavarovarja na doiivrtjo in smrt. otroških dot, rent,na in ljudska, nezgodna in jamstvena zava-rovnn.i«. Zavod temelji na vanj«urnosti Absolutna varnost. Ceno premije, -posolm. 2ASTOPKIKI -tuj javijo svoj naslov. Prospekti zastonj in poštnino prosto. ITgo
vešč francoščine v licsedi in pisavi (jo žc in-struiral) turli nemško, vojaščine prost, želi službe pri kakem zdravniku ali pisarni, gro tudi za vratarja. Naslov pod ,I.utcIi[jcnt! št. 3*38 v upravništvu »Slovenca«.	34:18
je in ostane slejkoprej nedosežen v presenečenem naravnem barvanju las in brade. Dobi se v svetli, rujavi in 01? Bergmann & Co., črni barvi, steklenica po
rr-fij". nh T a hi K 2-50 v lekarnah, dro-loali 00 liao.t gerijah in parfumerijah.
n

prve vrste po najnižji coni priporoča »Mlekarska zadruga na Vrhniki, Kranjsko,	:;«G
? Zobni ateSie :U39 Cl
157*
II i Si. JiU

se premestil,
S«
S
ampak sc nahaja šc vedno v
I
i MntftiMiln.UoL I
Hiša ,,Perles".	(jf
R.TI »».S »TTWU1 lUmm
Danes in vsak dan do Četrtka:
Šolski mladini priporočljivo!
D.
U
Zuo!Jov:nska zgoia:
Boj krščanstva
spi ji!?
•,<mti
(V tem znamenju bodeš zmagali) siikn ima tudi slovenske n»pi«e.
tinfianr mi lioHUlIu. <u.
Pr;dsl3va traja 2 uri. Vsak dan rd 1-3, 3-5, 5-7, 7-3, 9—11. V nedeljo tudi ob 10", zjutraj. Cono: K 1 30, 1-60, VSO, 1-, - 60.
IZŠEL JENIŠKI ŠKANDAL.
V Moravskih Orlicah so zaprli nekoga Jožefa Pawlowskega, ki ie ljudi nagovarjal, da naj se preko Bremena izselijo. Veliko ljudi, med njimi tudi vojaščini podvrženih, je spravil čez lužo. Bremenske tvrdke so mu plačale za vsakega izseljenca po 10, oziroma po 5 mark. Na Dunaju so zaprli dva gali-ška izseljenca, ki sta bila še novačenju podvržena. Ravnateljstvo avstrijskega Lloyda izjavlja z ozirom na aretacijo nekega zastopnika Lloyda v Galiciji, da so Lloydovim agentom v Galiciji poverjene le redne proge in se zastopniki pečajo le s potniki, ne pa z izseljeniško kupčijo, s katero se L!oyd sploli ne peča. Zastopnik dunajske pisarne Austro-Americane Onken ni prišel 7. t. m. k preiskovalnemu sodniku, ki ga ie povabil. Sodi se, da je Onken pobegnil. Au-stro-Americana izjavlja, da sc bo vse storilo, da Onkena dobe in ga pregovore, da se predstavi preiskovalnemu sodniku.
ŽENSKA VOLILNA PRAVICA NA FRANCOSKEM.
Volilni odsek francosko zbornice je sklenil priporočati zakonski načrt, ki odpravlja spolni razloček ob volitvah in podeljuje volilno pravico ludi Francozinjam, ki dopolnijo 21, leto, a z omejitvijo, da smejo ženske voliti le pri volitvah v občinske, okrožne in v generalne svete, ne pa tucli za državni zbor. Upajo pa, da bodo galantni Francozi Francozinjam kmalu tudi podelili volitev v državni zbor.
Ob sprejemu družbenih knjig darujte po clese-tinki »Slovenski Straži«!! =====
2 ali 3 elegantne,
V
brez kuhinje, sredi mesta, primerne tudi za pisarno, se takoj oddajo. Naslov pove uprava Slovenca pod ,štev. 3369'.
Redka prilika!!
Proda se ceno jako dobro ohranjeni
črevSjarski šivalni stroj.
Celovška cesto 30, pritličje, Sp. Šiška. 3377 Dobro ohranjeni, rabljeni
sfroji
kakor: Remington, Smith eV Bros, Smith Premier, Empire, Adler, Urania itd. so |io nizki ceni na prodaj. Oliver Trading Office, Ljubljana.	3437
•ar
dobi trajno službo na posestvu v bližini Ljubljane. Prednost ima ože-njen. vrtnarsko izobražen vpoko-jenec. Vpraša se pri upravništvu .,Slo venca".	:i440
popolnoma novo nastavljena, v lepi poziciji, se proda ali da v najem. Cena ugodna in bodočnost jamčena; les se dobi v bližini. Člene ugodne. Blizo postaje Trnovo (Notranjsko). Naslov pove uprava lista pod št. 3305. (Znamka!)
Murzite ccnc
dne 7. novembra 1913.
Državne rente.
4 % konv. dav. pr. kron. renta (maj—nov.) 4% konv. dav. pr. kron. renta (jan,—jul.) 4'2°/o avstr. velj. papir, renta (febr,—avg.) 4'2°/o avstr. velj. srebr. renta (april—okt.) 4 % avstr. zlata renta, davk. prosta . . '. 4% avstr. kronska renta (marec—sept.) 4% av. kron. renta iz 1.1912 (junij—dec.)
4 % ogr. renta v zlatu..........
4°,'o ogr. renta v kronali iz 1.1910. . . 4'/2% ogr. renta v kronali iz 1.1913. .
Druge javne zadolžnice.
4 u/o kranjsko deželno posojilo iz 1.1S88. 4 >/2°/o kranjsko dež. melior. pos. iz 1.1911.
4 1/2"/o kranjske deželne banke.....
4°/0 bosansko deželno posojilo.....
4 o/o obveznice Rudolf, železnice .... 4 % obveznice železu. Ljubljana-Kamnik 4 u;0 obveznice clolenj. železnic.....
Srečke.
4% drž. srečke iz 1.1800. po 500 gld. a. v. 4% drž. srečke iz 1.1860. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz 1.1804. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz 1.1864. po 50 gld. a. v. 5% don. uravn. pos. iz 1.1870. po 100 gld. 3% avstr. zemlj. kredit, srečke I. izd. . 3% avsjr. zemlj. kredit, srečke II. izd. Bazilika budimp. iz 1. 1880. po 5 gld.
Ljubljanske srečke po 20 gld.......
Rudeči križ avstr. iz I. 1882. po 10 gld. Rudeči križ ogr. iz I. 1882. po 5 gld. . Rudeči križ ital. iz 1. 1885. po 25 lir . .
Josziv-srečke iz 1.1888...........
Turške srečke...............
Srbske drž. tob. srečke iz 1. 1888. . . . !
Akcije.
Avstr. kreditni zavod...........
Avstro-ogrska banka...........
Angio-avstrijska banka..........
Dunajsko bančno društvo........
Jadranska banka..............
Ljubljanska kreditna banka.......
Union banka...............
Živnostenska banka............
Avstrijski Lloyd..............
Državna železnica.............
Južna železnica..............
Alpine...................
Škoda ....................
Valute.
K	h
80	95
80	85
83	95
84	05
104	35
81	45
80	95
98	55
80	20
88	40
92	50
81	_
80	65
92	75
91	—
610	
440	—
694	_
359	
267	50
279	50
246	_
25	75
63	50
51	_
30	50
224	50
019
20 frankov 20 mark . Sterling . . Rubelj . .
3:34	40
510	50
410	-
400	—
583	—
204	—
002	-
686	—
106	65
775	50 770 | 50
19	09
23	58
'.'4	10
253	87
Vsa tozadevna pojasnila se dobe tudi v podružnici c. kr. priv. avs.r. kredit, zavoda v Ljubljani.
Tržne ccnc.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 8. novembra 1913.
Pšenica za oktober 1914 . . . Ili9
Rž za oktober 1914.....8'79
Oves za oktober 1914 .... 7-19 Koruza za maj 1914.....627
40 do jO krm na teden
more zaslužiti vsak brez kapitala, brez motenja v svojem poklicu in brez truda. Pojasnila daje zastonj Ignacij Althammer, Kraljičin dvor ob Labi 629.	3353 2
SPREJME SE TAKOJ
pri IV. NOVAKU, miz. mojstru v Vižmarjih 65 p. Št. Vid nad Ljubljano.	3290
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trdo kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Ria-ma-žilo. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono.	330
Poštni predal 12/160 Ogrsko
umi KascMa (Kassa) i.
na kontingentu od nas prvi izumljeni izdelek. . Patent v vseh državah. — Moderni izdelek. — Lahka težina. — V treh velikostih,
Pet različnih izdelnib načinov za vse krajevne razmere.
Konrad l^osenbauer ^ l^neitschel, Line ob Donavi.
Dalje tvrdka Konrad ROSENBAIT.R priporoča svoje najboljše izdelke rlvo- iti štirikolesnih voznih brizgalnic. Patentirano ,,Koebe''-brizgalrilco - snemulko katero eden gasilec naloži iu razloži (izključljivi patent tvrdke;. Dalje vse ostale gasilske predmete, opreme in rekvizite. Lestve, vozičke za eevi in moštvo, izvrstne nepremočljive cevi. Vse vrste znamenj, čepico, čelade, krasne sekirice in elegantne pasove najnovejših izdelkov. Priporočilne liste posedujemo od vseh strani. I)o sedaj nad 45 bcncinmotornih brizgalnic v delu in prometu. Sigurno delovanje brez vsake posebne izkušnje. Vozne brizgalnice najboljše vrste, lahke za vožnjo in delo! Pohvalna in zahvalna pisma na razpolago. — Plačilni pogoji po dogovoru na od^ prle račune; menic in dolžnih pisem ne zahtevamo. Obračajte se za nasvete in
naročila samo na Vašega rojaka in domačina, kateri zastopa vrlo solidno, reelno, kulantno in v vsakem oziru' postrežljivo tvrdko. - Priporoča se vsem znancem in prijateljem večletni strokovnjak in zastopnik
Fran Samsa
Zagreb
Gunduličeva ulica št. 21.
3422
Dr. Josip Valjavcc:
Do 30. novembra 1.1. velja subskripcijska cena, ki znaša samo K 3 80 za izvod, to pa le pod pogojem, ako se slovar pred koncem novembra naroči in tudi plača. S 1. decembrom se nepreklicno uveljavi navadna prodajna cena K 4-50 za vezan izvod.
Ta dovršeni slovar obsega nad 40.000 besedi, bogato frazeolo-gijo ter tudi kratek imenik krstnih in zemljepisnih imen. Slovar je sad dolgoletnega truda in bogatih izkušenj; obdelan je tudi v podrobnostih tako skrbno, da bo vsestransko ustrezal in zadostoval ne samo za praktično porabo v zasebnem in javnem življenju, temveč tudi šolam in ljubiteljem slovstva. Slovar ima izredno bogat besedni zaklad in prekaša po svojem obsegu, pa tudi po zunanji in notranji opremi ter nizki ceni vse druge podobne izdaje.
Kmalu po novem letu (meseca februarja ali marca) izide zelo praktična
V Trstu se dobiva slovar v knjigarnah: Gorenjec & Ko, Via Ca-serma 17 in F. H. Schimpf.
Druge novosti:
Kleč nriproSnie sv. Antona.
Zgledi. Cena 50 vinar., vez. 80 vinar.
V lepih zgledih popisuje ta knjižica življenje in moč pri-prošnje velikega čudodelnika sv. Antona. Po tej knjižici bodo gotovo posegli vsi častilci sv. Antona.
Grafenauer, Zbirka slovenskih povesti. '
zve-zek:
„Ogrinec, Vojni mir ali poganstvo in krst" Cena vsakemu zvezku 60 vin.
Ta zbirka ima namen priobčevati dela naših najboljših pripovednikov in gojiti v našem ljudstvu veselje do dobrega čtiva. Priporočamo, da se naroči na to zbirko, ki izhaja v četrtletnih presledkih, vsaka slovenska hiša.
Povesti in črtice iz balkanske vojne. —
Starigorski, Junaki svobode.
2 K, vez. 2 K 50 vin.
V 1IV
llustrovan zgodovinski »t v m«wh.»h HfiH euma* (itffla roman iz jugoslovanske preteklosti. 3 K 30 vin., vez. 4 K 80 vin.
DeželiC. V služili kaiiia.
Šenoa. Kletva. Kfnski roma"' 'K 40 ri"-1K
Sedaj, ko so oči celega sveta obrnjene na Balkan in^njegova krvava bojišča, se gotovo v vsakem vzbuja zanimanje za balkanske dežele in njihovo zgodovino. V navedenih povestih, katerih dejanje se vrši izvečine na Balkanu in med jugoslovanskimi narodi, je podan v lepi pripovedni obliki kos slovanske zgodovine, ki bo posebno za Slovenca zelo privlačna. Navedene povesti naj si torej omisli, kdor hoče natančneje spoznati Balkan in njegove prebivalce.
za mešani zbor. Part.
za me-
Za cerkvene zbore:
Gram M, Des?t adventnih pesmi
1 K 40 vin., gl. a 20 vin.
Gram M, Isperps ne i f ili aq;iim
šani zbor. Part. 00 vin. Skladbe so v poljudno-melodioznem slogu zložene in primerne našim zborom; pevcem in pevovodjem ne bodo nudile težkoč dosegle bodo pa vendar popoln uspeh.
Faist, dr. Enim,
za mešani zbor. Op. 20. Part. 2 K, gl. a 25 vin.
Pismo iz turškega Odrina.
Odrin, 27. oktobra.
Kdor se prvič po vojni iz Bulgarije pripelje v Odrin, nc more verjeti, da jo bil že kdaj preje tu. Prejšnji tako živahni promet je popolnoma prenehal in na postaji vlada taka praznota in lihota, da človek misli, da vlak še ni dospel na svoje mesto. Kolodvorska poslopja so Bolgari pri svojem odhodu zažgali; za postajo služi sedaj lesena lopa. Tudi življenje v mestu se je presenetljivo umirilo. Veliko število uradnikov in trgovcev bulgarske narodnosti je mesto zapustilo. Tudi sedaj so še izgoni na dnevnem redu; zdi se, da hočejo Turki polagoma vse krščanske življe izriniti iz mesta. Mnogo trgovin je praznih.
Čudno nasprotje k vrvenju in hru-mu začasa bulgarskega zasedanja! Takrat se je človek komaj preril skozi množice na cestah. Razen tisočev vojakov, ki so hodili po cestah, je pri-šlo v mesto veliko število bulgarskih trgovcev, nešteto žganjaren sc je odprlo in po mestu je mrgolelo dvomljivih ljudi. Toda končno se je to življenje in početje vsakemu pristudilo, zlasti ker so se neprestano dogajala najrazličnejša nasilja in zločin; zato je sedanja tihota vsem neprimerno ljubša nego tedanji hrup. Ker je osebni in blagovni promet še vedno jako omejen, so cene za živila in druge potrebščine, zlasti za premog, skoroda nezmagljivo visoke; morda je dosedanje ceno življenje v Turčiji sploh za vedno minilo. Še zmerom se pomikajo skozi mesto dolge vrste turškega kmečkega prebivalstva s konji In vozovi, ki so bili svoj čas pred Bulgari pobegnili noter do Bruse in Nice-je. Kakor so zdi, nameravajo Turki v odrinski okolici izvesti prisilno razlastitev prejšnjih bulgarskih naselniških posestev. Cele bulgarske vasi so izginile z obličja zemlje. Posamezne dele hiš so zvlekli v mesto, da jih porabijo za zgradbo turških vasi. Prebivalstvo je večinoma pobegnilo v Bulgarijo. Obmejnega mesta Mustafa paše ni več. Razen postajnega poslopja —■ revne lesene lope — ni ostala ondi nobena hiša več; Turki so vse podrli in posekali celo drevje ter spravili v Odrin.
Pri tem uničenju krščanskih vasi je trpela tudi katoliška cerkev. V okolici Odrina so bile tudi katoliške vasi. Čisto v bližini je bila bogata vas Ak-bunar. Ob nedeljah so prebivalci po opravkih prihajali v mesto in obenem obiskali katoliško cerkev pri resurek-cionistih; sedaj ni za njimi nobene sledi več. Oba bulgarska škofa — katoliški in razkolni — sta še v mestu. Bulgarske šole, ki jih je bilo v mestu razmei'oma veliko, so Turki zaprli in jih vzeli, in tako se bo najbrže zgodilo tudi z vsemi ostalimi šolami, v kolikor niso pod varstvom velesil.
Za čudo hitro je turško pokrivalo: fez, zopet prišlo v čast. Velja kot znak turškega državnega pripadni-štva; ko so Bulgari zavzeli Odrin, se vsaj izpočetka ni nihče upal s fezom na ulico, sedaj se pa skoro ne vidi drugega pokrivala.
Odrinske ceste oživljajo sedaj večinoma turški vojaki, ki pa tudi niso tako številno zastopani, kakor so bili preje bulgarski, ker je velik del vojaštva zaposlen pri trdnjavskih delih. Večinoma so to Arabci in Kurdi zanemarjene zunajnosti; tudi častnike je videti na cestah v jako pouošeni obleki. V mestu samem ni nič posebnega slišati o kakih pregreških vojakov; toda v bližini mesta, pri trdnjavskih delih, se je pripetilo nekaj izgredov. Predstojnika bulgarsko-katoliške gimnazije so arabski in kurdski vojaki obkolili in mu z napetim revolverjem v roki uropali uro in denarnico. Ravno to se je zgodilo nekemu Nemcu. Drugače se pa splošno priznava, da so Turki pri zopetnem zavzetju mesta postopali z največjo zmernostjo. Bulgarom je bil dovoljen 2-iurni rok, da zapuste mesto; šele nato so ocl vseh strani vkorakali v mesto turški vojaki, in sicer v največjem redu. Res je bilo čuti v mestu nekaj strelov jz pušk, a to so storili turški meščanje, ki so streljali za bulgarskimi vojaki.
Prevoz vojnih ujetnikov je sedaj menda domalega izvršen in zaceli se bo mogel počasi zopet reden promet na železnici. Tc dni je bilo v mestu opaziti Izmail in Šukri pašo. Oba sta prišla iz Sofije. Ovacijc se jima niso prirejale. Človek bi mislil, da se bo sedaj po pre-stanih velikih vojnih težavah splošno uveljavila težnja po čim daljšem miru, a temu ni tako. Čutiti je, da so razmerja postala težavnejša, nego so bila preje. Sicer je splošna utrujenost vojno nevarnost odvrnila za nekaj let, toda prej ali slej bo ista izbruhnila s tem večjo silo.
najstarejša slovenska tvrdka le stroke.
Obstoji že uad 38 let.
3022
ANA HOFBAUER
imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja
Ljubljana, Wolfoua u!. 4
si usoja javiti preč. duhovščini ter sl. občinstvu, da izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne banderc, balda-hine, plašče, knzule, pluvijale, dalmatike, velume, albe, koretlje, prte itd. itd., sploh vse kar so rabi v corkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare obleke ter sploh vsa popr-.viln.
Zagotavljajoč hitro In najpoetonojlo postrežbo, prosi, da so pri naročilih izvoli ozirati na prvo domačo tvrdko.
fino, sočno šunko (gnjat), kranjske klobase, prekajeno meso, slanino s papriko, najboljši pristni emendolski sir ter sladko čajno surovo maslo priporoča
tvrdka J. BUZZOLINI, LJubljana,
Stritarjeva ulica.
Vsakdanje pošil.iatve od najmanjše do največje množine po najnižji ceni.	2578
na obraza in na rokah ortstrnnjuja v potih minutah
dr. H. Rixa
zajame, neškodljiv, tfotov uspob. Škatlja za K i'— zadostuje. Kazpošilja na vso strani
Hcs.dr.A.RiK, Laboratorij Ounai Bersaasss 17 H.
Zalogo v Ljubljani: LeUaroa „pri zlatom Jolenua, par-fumorija A. Kaučio in drožerija „Adrijau.
Orožje In kolesa
j.-je,	na obroke. Posaiuni
/žt.jfimu	Ilustrovani ceniki
F. Dušek, tovarna orožja, koles in šivalnih strojev, Opočno ob drž. žel. 2124, Češko. 3347
D mača najnovejša
Franca Jožefa cesta 3
o

se priporoča cenj. p. n. občinstvu v nakup
narejenih oblek.
Sprefemaio se naročila po meri, ter se izvrše točno In solidno.
Založniki c. kr. priv. juž. železnice. Solidna postrežba. — Najnižje cene.
f.
priredil in izdal Ivan Kiferle v LJubljani. Izšel je IV. zvezek ki obsega 22 lepih narodnih pesmi. Zvezki so po 2 K. Poštnina prosta. Naroča sc s poštno nakaznico. Na razpolago je še nekoliko prvih treh zveskov.
Sedanji naslov je:	3102
Iv. Kiferle, Medvode (Kranjsko.)

Najcenejše in najbolj učinkujoče odvagaDno sredstvo!
Filipa NEUSTEINA
poslajjene
odvajalne
fcFogljlee
(NeusSeinovc Elizobetne krogljlce)
Pred vsemi drugimi podobnimi izdelki imajo prednost te krogljiee, proste vsakih Škodljivih primesi, vporabljajo se t največjim uspehom pri boleznih v spodnjem delti telesa, lahno odvajajoče, kri čisteče; nobeno zdravilno sredstvo ni ugodneje in obenem povsem neškodljivo, da bi preprečilo ^'zvor PrelIln0g'l1 bolezni. Radi HJ^ poslajene oblike jili radi uživajo otroci. Škatljica s 15 krogljicami stane 30 vin. ovoj po 8 škatljic, torej 120 krogljic, stane le 2 K. Ce se pošlje naprej 2-45 K, se pošlje franko 1 ovoj.
<Sv«5*iJn t Nujno se svari pred ponare-3>VJiailUI janjL ^Mevajk Filipa Neu-stelna ..odvajalno kroflljloe." Pristne le, čc nosi vsaka .škatlja in navodilo našo zakonito varstveno znamko v rdeče-črnem tisku,,Sveti Leopold" in podpis ..Filip Neustcin, Apotheke". Niže trgovsko sodiujsko zavarovane embalaže morajo imeti našo tvrdko
Fiiipo Mina mm
„pri sv. Leopoldu" —r Dunaj, Plankengasse 6. »—
Zalocje v Ljubljani: Eihard Sušnik, lekarnar, I
3336 in v več drugih lekarnah.	j
Priznalna odlika za izvoz vin. Odlikovana zaloga italijanskih vin.
Prodaja na deklo in na drobno za italijanska, istrska. dalmatinska in bosanska vina.
3324
o( ommaso of odisco
Dunaj XV. Fiinihausg. št. 10 in Berolin N. W. Dobavitelj c. kr. državnih uradnikov.
»n
F. K. KAISER, puškar
Ljubljana, Selenburgova ulica št. 6.
Priporoča svojo največjo zalogo pušk in « samokresov ter lovskih priprav. Avtoma- S „Browning", „Steyei" itd. |
| tične pištole:
Najboljši topič „Sahit".
V zalogi ima vse potrebščine za ribji lov, v največji izbiri po najnižjih cenah. Poprava koles (bicikljev) ter njih deli. Popravila točno in ceno. Umetalni ogenj. C. kr. prodaja smodnika. Cenik zastonj in poštnine prosto.
Najboljši češki nakupni vir!
Geno posteljno perje.
I kg sivega, dobrega, pti-ljonega lili; boljčrga - K 40 v. j prima polbolegu 2 K 80 v. belega i K; belega puhastega ."> K 10 v ; 1 kg velolinoga snožnobeloga, imljoDcga, 0 K tO v. H K: puha sivega d K, 7 K. belega, finega i o; najfinejši sprni puh 12 Iv.
Naročila od 5 kg naprej franko. 2:5'»-1
Zgotovljene postelje l^rm^/itj
logu. ali rimu noga nankingn, ona pernion. lso cm dolga, 120 cm široka, dvoma zftlavnlcama, so cm dolgi, j (ID cm diroki, polnjoiia z. novim, sivim, prav Htanovit-liim puhastim perjem 10 K; napol poli 20 1C; puh
24 K; posame7.no perntoo 10 K. 12 K. 14 K, lii K :
sgrlavnioo »K. sKfflv, 4 K. Pornlca sunem dolga, lto omStr. IS K, 1» K to v. 17 K SO v, 2t K; zglavnlon 00 j cm dolgu, 70 cm dir. 4 K 60 V, 3 K 20 v. 8K 70 V, (podaja perntoa i/, močnega. črtastega gradla, Iftocm dolga, llflcm Air. 12K80 v, 14 K HO v. Ua/pošitja so popovzclpt, , od t: K naprej franko. I.ahko hm iranko namenja /.a no- i ugajajoče sc vrnu denar. Natančni cen. gratis in Iranko.
s. BiansaH, desenice gt. 8ia (OeSko).
Ugodna prilika!
Proda so
hiša v Vodmatu
Zaloška cesta št. 19, stoječa ob glavni cesti ob zgradbi nove šole, popolnoma obnovljena s prodajalno, stanovanjem, kletmi, vrtom, dvoriščem in drugimi zraven spadujočimt prostori. Tudi vsa prodajalna oprava za špccerijo, skoraj nova, prav malo rabljena, se obenem ugodno proda. Za trgovce ter tudi za mesarijo ali drugi obrt jako ugodno.
Plača na hišo 5-6000 kron, drugo po ugodnem dogovoru, ostane lahko na hiši vknji-ženo. — Pojasnila so dobe v pisarni lastnika hišo Iv. A. Hartmanna nasl. A. Tomažlč, Marije Terezije cesta, Ljubljana,	3340 3—1.
■ ■ ■
Konfekcija	\
za moške, žensko in otroko	■
v veliki izbiri po zanesljivih	J
stalnih cenah v podružnici	■
tvrdke R. M i k i a u c	K
m
m ■
m ■
■
LHini, Pred Skodlo štev. 3, :
■
(Medena ulica).	■
Poseben oddelek I. nadstropje ■ Cenik na zahtevo brezplačno J
in poštnine prosto. 2622 ■
■
■
Pozor9 Pozor!
Drože — Presgerm.
Uljudno naznanjam vsem pekovskim mojstrom in trgovcem, da sem povečal svojo znano tovarno za drože in isto s parnim strojem uredil, ter mi je zato mogoče postreči brez konkurence po najnižjih cenah in z najboljšim blagom.
Cene po dogovoru, večja naročila imajo še za celo leto popust. — Naročila od 4 kg pošiljam franco. Pričakuje cenjenih naročil, beležim z odličnim spoštovanjem	3955
MtLc /olnl/ar |,rva Hubli tovarna droi n lastnihiSi mdhb z,dioKer Krakimhi nasip st 2S<
3055
zadosti velike za kompletno moško obleko, lilače, paleto, ženske kostume, plašče, snknja itd.
Izvoz sukna Kari Kaspsr
Innsbruck 332.
ki so sc pri meni v velikih množin. nabr., dajem, da se jih čim-prejc izne-bim, glob. pod ceno!
Zahtevajte
vzorce ostankov
blaga za moške iu Stenske obleke poštnine prosto.
aBnaBaaaanaaBaaaaBansscaaaoaanaaa
Prva slovenska Izdelo-valnlca mostnih, ž.vinskih In drugih tehtnic za trgovino In obrt. stavbeno in umetno ključavničarstvo
IVAN REBE&
CELJE, Poljska ulica 14 priporoma svoja tehtnice.
brezplačno in franko.
Ceniki na razpolago
2163
................................
IfcST Zahtevajte vzorce!
MMii taele, modno blago, = opreme ---
platno, damast, kanafas itd. same novosti, razpošilja franko izvozna tvrdka V. J. Havliček in brai v Podšbradoh ua reškem.
Razpošilja tudi franko po povzetju t zavoj 40 m raznovrstnih ostankov od poletnega in zimskega perila vširokosti 1 do S metrov samo za 18 K.
3135 Ugodna prilika I Izredno ceno I
HEINRICH
Naslov za brzojavke: lANZriLIALE DUNAJ.
Letna produkcija čes 2000 Lokomobil.
Pisarna: DUNAJ VIII.
Lnndongasie p. Telefon 18S8I b.
Viročeparoe - Lokomobile
z zaklopnim krmilom „Sistem Lentz" Jcdnostavna postrežba. zmožnost do 1000 PS. Naive{.; prihraneL
Obisk Inženirja in ponudbe brezplačno.
0S35T Domače podjetje
Janko Češnik
Lingarjeva ulica Ljubljana Stritarjeva ulica
2644
Priporoča slavnemu občinstvu pri nakupovanju jesenskih in zimskih potrebščin svojo veliko izbiro najnovejšega modnega blaga za moške in ženske obleke. Velika zaloga modnih pletov, šerp, rut itd. — Vzorce na ogled pošiljam po pošti brezplačno.
Cene nizke! — Postrežba strogo solidna!
■Mi
mr ■'■
I
	■
	■
	■
u	■
3 ctf	■
> 0	n
0	■
1	■
1 M	■
***	B
B :p	■
M £	■ ■
lil	
■ ■	■
PETER LHSSNIK
najstarejša ter najsolitajša trpin v Ljubljani
-— priporoča -—.-
svojo vedno svežo zalogo špecerijskega blaga, ter raznovrstne, vedno sveže mineralne vode.
Najnižje cene, točna ter strogo solidna postrežba.
PETER liASSl, Iiiiiana, Marijin l [j - (Ma ulica.
2667
Leopold Tratnik
Ljubi j cino	IPetpa eesta št. 25.
Ppipopoža bo za nova dola
kakop tudi aa paznovpatna poppavila.
Zaloga elektpižnih evetilk. Elektpokemižno kovinske ppevlako.
Poslažanjo pospGbpenjo ponikljanje itd.
Tehnična pisarna. Naprava vseh v stavbeno stroko spadajočih načrtov
STAVBENO PODJETJE
VALEMTIH ACCETTO,
zapriseženi sodni izvedenec
Ljubljana, Kolodvorska ulica 8.
Oblastveno konces. zasebna posredovalnica za nakup in prodajo posestev in zemljišč. Sploh se sprejemajo vsa v to stroko spadajoča naročila. us7
»NAZNANILO.	iu*™««.,™« St
NAZNANILO.
VsaKi dan
t
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da imam poleg svoje pekarn« tudi popolnoma urejeno
trgovino z mešanim blagom
ter vedno v zalogi raznovrstne žgane pijače kot: ram, sllvovko Itd.
Prodajam tudi čisto na novo upoljano brezalkoholno pijačo iz pristnih sadnih sokov in limonad z okusom sadja in sicer breskvino, Jagodovo, limonovo. mali-novo in hruževo itd. liter po 40 vin.
Zahvaljujem se najtopleje za dosedanji obisk in se naJvlJudnejS« priporočam že za bodoče zaupanje.	Veiespoštovanjem	8386 3
IVAN VERTAČNIK, Ljubljana, Karlovska cesta St. 30.
Zahtevajte zastonj in franko moj cenik
o električnih in acetilenskih svetilkah
za vse porabne svrhe. — Izborne električne žepna svetilke, zelo sveteče. kompletna za K 2, 2-40, 2S0. — Električna ročna svetilka v kovinastih tokih po K 4 — in &•—. Hi3ne svetilke v lesenih omarah K 4-50. — Acetelinske ročne sve-lilke iz medenine ponikljane, zelo trpežne za na mizo in obešanje, po K 4 -, 5-— in 6--.	PoSIlja po povzetju
A. Weissberg, izvozna tvrdka, Dunaj
Untere Donaustrasse 23/S 3207 Dopisuje se hrvatsko.
trrmiriTiiiiiiiimiiitiiiit
iiitvntiimitif mu um nimfi
otrdi to prepričanje: nežno vonjavo, istotako fini okus, —-polno zlatorujavo barvo da naši kavi edino le dobroznani, izkušeni zagrebški
„kavin pridatek pravi :Franck:" s tovarniško znamko .kavin mlinček".
em» 126/25.044
Potniki v Ameriko!
ki so previdni, se vozijo dandanes samo z najnovejšimi parniki „ VELIKANI" preko HAMBURGA. — Največji parnik na svetu je
iiepi: m jltor
Tehnična pisarna
Emanuei^OskarKraus
Via S. N i c o I o st 2 ♦ TEST ♦ Tslefon štev. 20-68
'Uredba kompletnih industrijskih naprav vsake _J3jgB.>>^mt^LJMSa vrste, dalje napeljava električne luči in moči.
Glavno zastopstvo Drsždanske tovarne za plinove motcrje, prej fflorltz Hliie,
DraŽdane. Najstarejša tovarna motorjev za nalto, sesalni plin, bencin, bonzol ln pUn.
V prometu je čez 10.000 motorjev.
Stroji za opekarne ?.85l in
Stroji za obdelovanje lovili,
LdoII Aldinger, Obertuerkheim r___________________
Universai, krožne žage, stroji za vrtanje in dolbenje, stroji 7,a ure
Visoka odlikovanja.
stružnice, za vrtanje, 7.a dolbenje itd.
Stroji za obdelovanje lasa fil-	_obiici
zavanje in za brušenje. — Kompletne mizarske naprave.
Proračuni, ponudbe ln tehnična navodila zastonj in poštnine prosto
2275
Dolg je 920 črevljev (280 m), nosi 50.000 ton ter je prva ladja na 4 vijake, dočim so bili dosedaj največji in najhitrejši parniki samo na 2 vijaka. IMPERATOR" je široko morje preplul v 20 dneh trikrat ter se je moral pri tem še v Hamburgu in Ne\v-Torku z izkladan-jem in nakladan-
jem po poldrugi dan muditi. — Morska vožnja v 6 do 6 V2 dneh se popolnoma Jamči.
O prvi vožnji »Imperatorja" piše „Glas Naroda" iz New-Yorka: „ lmpe-thIoi" je višek moderne tehnike. Ropo-tanje strojev se čisto nič ne sliši. Ladja pluje tako mirno, da človek skoraj ne ve, da je na vodi, ter so niti malo ne da primerjati z diugimi morskimi velikani.
Približno tako so urejeni tudi drugi „velikani" „Hamburg-Amerika linije". Vsi imajo v III. razredu sobe samo z 2, i ali kvečjem s 6 posteljami. Hrana je obila in dobra. Taki »velikani" so poleg „IMPERATORJA", „KAI-SERIN AUGUSTE VICTORIA" (25.000 ton), »AMERIKA" (24.000 ton), „CLE-VELAND" in „CINCINNATIU (po 20.000 ton) itd.
1/<q>yrjf\ f Vsak Potnik dobi Pri meni Pismeno garancijo, da je prost v Ct&ll\J • vseh stroškov za hrano in stanovanje ko se pripelje v Hamburg.
Vsakojaka pojasnila daje brezplačno:
fr. Mi Li
velita številna
Zaloga vseh vrst sukna, » ° platna ter
manufakturnega blaga.
na debelo in drobno.
jasna, Stritarjeva ula