E £j A V S K A
PRAVICA
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
vsak *esr«<»< pop.; v kiuCa vi praznika dan ooprei - UrednJilvo: Lfubl «na, Miklo&U c. - *' *r f r * r* l* i ra r> « pUmn se ne »pre.emulo
»'osBmtznd iicviik« 0>n t*5o — Cena: za & mesec S> n t> ~, za ieirl leta I>»n IS’-, za pol >ela Oln 3o zo inoseemstvo £>in 7 - (mesečno) — Oglas: po dogovoru
Oglasi, reklamacije In naročnina na upravo Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22,1. nad. Telefon 2205. Sle v. čekovnega računa 14,®00
Ostra obsodba kapitalizma.
Energične besede praškega nadškofa dr. Kordača.
Ker je dandanes tudi med dobrimi katoličani večkrat razširjeno mnenje, češ da krščanski socialisti, katerih namene tudi »Delavska Pravica« zastopa,, zahtevajo preveč in da vse njihovo gibanje ni v skladu z idejami katolicizma, ki da skrbi predvsem le za cilje onostranskega življenja, zato navajamo v naslednjem dostavno izvajanja praškega nadškofa msgr Frančiška Kordača, kakor jih je prinesel »L’ osservatore Romano« in ki gotovo ni na sumu, da bi stavil kake pretirane zahteve ali bi celo preveč nagibal k materialističnim težnjam današnje dobe. Izvajanja dr. Kordača so nastala o priliki, ko je imenovani dovolil gospodu Alojziju Huspeku, zastopniku mednarod. združenja vzgojnega filma dvakratni intervjuv.
Najprej je poudaril važnost filma kot vzgojnega sredstva in od tega speciel-nega vprašanja je prešel msgr. Kordač na bolj splošna razmišljanja.
STOLETJE KAPITALIZMA.
Med drugim je rekel: »Mi živimo v stoletju kapitalizma, ki je povzročil pav-perizem, to je splošno obubožanje delavnega razreda. Trpe pa revščino in pomanjkanje katoličani prav tako kakor socialisti in marksisti. Ljudski množici ne manjka samo materijelnega kapitala, ampak tudi duhovnega , in to jih vodi v obup. Pod vplivom vojnega in povojnega materijalizma je človeški duh bil potisnjen k tlom. Čui človečanstva in ljubezni pa je propadel. Mi smo v nevarnosti, da zapadomo v temo barbarstva. Zato je treba, da iščemo prenovljenja in pomlajenja sredi propadajoče civilizacije. Kakor je v gotovem času klica krščanstva prinesla prenovljenje grškega in rimskega sveta, tako mora tudi moderni čas s pomočjo krščanstva doživeti prenovljenje svoje propadajoče kulture.
Kristus je dejal apostolom:	Vi ste
kvas! Govoril je o gorčičnem' zrnu, iz katerega zraste veliko drevo. Dobro raztreseno zrno je bil socializem, usodni kvas pa je boljševizem. Ruski boljševiki vedo, da so današnje socialne razmere najboljša tla za prekvašenje ljudstva z boljševizmom.
STOLETJE SEBIČNOSTI.
Živimo v dobi egoizma in dekadence. Ta splošna dekadenca je posledica nemoralnega kapitalizma, ki je neploden in zbran od izkoriščevalcev in poedinih špekulantov, ki so zvezani v bankah in kartelih. Ves kapital, ki leži neploden, je sad rodovitnega dela delovnih rok in inteligence uslužbencev, toda namesto da bi služil napredku, je postal glavni vzrok obubožanja in propadanja. Nimam nobenega predsodka proti kapitalu, vendar bi hotel, da postane kapital zopet rodoviten in dla oplemeniti delo. Pravičen gospodarski zakon je bil dan človeštvu na prvih straneh starega testamenta. Tam stoji pisano. »Bodite gospodovalci in ne hlapci!« Danes pa ne vlada red, ampak splošna zmešnjava.
STROJ NAJ SLUZI ČLOVEKU!
Komu služi vsa človeška razumnost? Samo kapitalu, materiji. Kapital se je polastil vseh pridobitev človeškega duha: tehničnih iznajdb, znanstvenih odkritij, nevih načinov dela. Tako se izpre<vrže vse, kar bi moralo služiti v blagoslov človeka v njegovo prokletstvo. Nisem sovražnik stroja. Vem, da more služiti napredku. Vendar so oni delavci, ki so razrušili y Londonu prve stroje, pravilno slutili, da jim bodo nekoč ti .sfroji jemali kruh in jih bodo pahnili v revščino in pogubo. V silnem razvoju industrije in tehnike ne vidim nobenega' napredka, dokler je človek, ki bi moral biti gospo-
dar materije, njen suženj, dokler ne, bo stroj tisti, ki služi človeku in ne bo človek suženj stroja.
ALI NAPREDUJEMO?
Človek ima svobodno voljo, on ima razum in pamet, on ustvarja napredek. Toda to, kar se danes imenuje napredek, zastruplja mase duševno in moralno. Prva dolžnost zakonodajalca in države je, da vzgaja človeštvo k pametni demokraciji, in mu dvigne duhovno in umsko obzorje. Javna blaginja mora biti državi najvišji zakon.
Colo Manc, ki je gotovo veroval v egoizem kot element življenja, je napisal zanimive besede: Denar ne rodi otrok!« Današnji čas pa ne razume nemoralnost; obresti«. Ubog človek je danes igrača izkoriščevalcev, ki nočejo priznati, da ima še tako ubog človek pravico do življenja, do kruha, do obleke in do družine. Kdo more dandanes zagotoviti ubogim, da bodo imeli njihovi otroci nekoč kaj jesti in da ne bodo morali trpeti bede, kakor jo danes trpe oni sami.
Hvala Bogu, da so tudi med kapitalisti taki, ki poznajo bedo svojih delavcev in jim pripoznajo njihove potrebe in delijo z njimi sad skupnega dela ter skrbe zanje s tem, da zidajo udobne hiše, kopalnice, čitalnice itd. Toda kaj morejo storiti ti poedinci proti splošni poplavi materializma!
NA PRELOMU VEKOV.
Mi živimo na prelomu zgodovinskega razdobja, kakršnega še ni bilo po preseljevanju narodov, ki je porušilo grško-rimski svet. Tedaj sc je dvignilo iz morja prelite krvi krščanstvo. Veliki dbgodki pogosto nastajajo iz krvavih konfliktov. Predpogoje za taka krvoprelitja ustvarja človeška družba vedno, kadar je na višku svoje razrvanosti. To uvidevajo tudi Sovjeti, ki napenjajo vse sile, da izzovejo katastrofo, ki izgleda neizbežna.
Gorje narodom, katerih državniki ne predvidevajo te katastrofe! Gorje narodom, katerih državniki slutijo nevarnost, pa ji nq posvečajo potrebne pažnje! Naš čas je zrel za svetovno revolucijo. Ako ne bodo vladajoči in kapialistični krogi sprejeli zakonov krščanstva, bo ves svet opustošen v morju rdečih plamenov.«
Sodbe listov.
Naravno, (to so te odločne besede msgr. Kordača povzročile najbolj različne komentarje v vseh plasteh javnega mnenja. Zanimiv komentar je izšej tudi v finančnem dnevniku »Prager Borsenku-rier«. Člankar dr. Emil Saudek, po veri Izraelit, zelo znan v češkoslovaškem literarnem svetu, sodi o msgr. Kordaču, da je kot duhovnik in kot filozof izvrsten vzgojitelj ter poudarja, da so njegove besede zvest izraz nauka Cerkve in socialnih naukov slavne okrožnice Leona XIII. »Rerum Novarum«. Cerkev, tako piše, posega z veliko aktivnostjo v socialni boj. V praškem predmestju pridigajo jezuitski in frančiškanski duhovniki vsak teden delavcem in delavkam in njihovim otrokom. Pa oni ne pridigajo samo, ampak jim tudi pomagajo, kajti Cerkev ne razpravlja samo, ampak dela. Dnevnik pravi dobesedno: »Katoliška Cerkev, in to moramo odkrito priznati, dejansko nikakor ni diskreditirana, kakor so hoteli prepričati ljudi, ampak je popolnoma upravičena, da dviga svoj glas v rastoči zmešnjavi. Dandanes smo žc, opustili misel, da bi smatrali Cerkev kot poosebljenje reakcije. Njeni predstavniki pridobivajo vedno bolj na osebnem ugledu in postajajo ustvarjajoči sotrudniki v državi in mnoge ideje, ki so se drugekrati smatrale kot ideje
j napredka, v resnici n-iso napredme, ampak : plavajo samo na površini. Moralna na-I loga Cerkve je večna, ker vidimo, da samo i tehnični napredek nei pomeni harmonije, j Zato smo brali izjave msgr. Kordača s ! spoštovanjem in uvaževanjem.« j Druge opazke in protesti so. vse zelo | živahne, ker je pač predmet sodoben. Z j zanimanjem se je opazilo, da so kapita-' listi složno nastopali s komunisti v tem, kako bi jasnim besedam msgr. Kordača ' vzeli veljavo ali pa jim podtaknili zlobne ■ namene. Medtem pa so umski krogi, j zlasti pa delavci in srednje meščanstvo, | s priznanjem sprejeli njegove besede, ker ! iz lastne izkušnje poznajo in čutijo današ-i nje razmere. Naravno se tudi tu dobe iz-‘ jerne. Ne manjka sodb visokih finančnikov I in industrijalcev, ki odobravajo obtožbe msgr. Kordača proti modernemu kapita-| lizniu, kakor ne manjkajo predstavniki delavskih slcjev, ki se, ne vedoč kaj bi revkli, omejujejo na napade na katoliško Cerkev z običajnimi frazami, ki lačnim še nikdar niso dale kruha. Na splošno lahko rečemo, da je bil manifest msgr. Kordača zelo učinkovit opomin še preko meja Češkoslovaške republike. Posebno v Avstriji je našel velik odmev.
Nadškof Kordač h komentarjem.
Številni komentarji in številni dopisi, ki so prišli na praškega nadškofa s strani delavskih krogov, visoke finance, industrijskih krogov in številnih združenj, so privedle direktorja Alojzija Huspeka, da je na novo obiskal nadškofa Kordača, da bi zvedel, kaj pravi h komentarjem, ki jih je povzročil njegov prvi razgovor.
Msgr. Kordač je izjavil: »Le kako sem mogel vzbuditi toliko presenečenje s svo-jimi izjavami. Ali sem morda rekel kaj novega? Ni prvič, da sem tako govoril. O teh problemih sem govoril na univerzi kot profesor sociologije. Razpravljal sem o socialnem vprašanju pri številnih privatnih razgovorih. Govoril sem o tem v parlamentu. Ne pridigam nič novega in tudi ne razvijam programov modernih socialističnih strank. Vse, kar sem rekel, je napisal že Tomaž Akvinski. Vse to najdemo napisano (v novem testamentu in) v Mojzesovih knjigah.
Nekdo, je pripomnil, da ni samo kapitalizem. amipak da so tudi banke vzrok sodobnega razkroja. Toda isto sem tudi jaz poudaril, da so banke in borze prvi vzrok gospodarskega propada. Ze sveto pismo pravi, da je oderuštvo obsodbe vredno. In zlasti moramo obsoditi nerodovitne »obresti«, kakor bi tudi »kapital« bil lahko uporabljen za koristna dela in bi lahko delavce zaposlil. Kaj naj rečem o razkošnih plačah velikih finančnikov! Ali ni morda sramota, če predsednik neke ameriške banke preime 300.000 dolarjev letne plače?
LJUBEZEN BREZ DEJANJ.
Govori sei: Ljubezen bo rešila socialno vprašanje. Lepa beseda, ki pa ne zadostuje za vse. Prava ljubezen mora ne samo pomagati v revščini, ampak mora delati tudi na to, da revščino preprečuje. Ljubezen mora delo začeti in pravičnost mora delo končati. Delavec ne prosi miloščine, ampak zahteva dela in hoče biti za svoje delo pravično plačan in vemo iz sv. pisma, da je pritrgovanje plačila krivica, ki vpijei v nebo.
Ko govorimo o svetem pismu, je pristavil škof, moramo imeti pred očmi, da da sv. pisma niso pisali moderni evropski filozofi, temveč je bilo pisano v Orientu, kjer je jezik polu lastnega kolorita in čuv-stev. In v tej poetični obliki so v sv. pismu razložene ne samo verske in abstraktne zapovedi, ampak tudi pozitivni zakoni, da, vsi ekonomski in socialni zakoni. Posebno druga in splošne knjige Mojzesove so najboljša šola tudi za moderne sociologe. Mojzes, navdihnjen od
Boga, in potem Kristus, sta dala svetu najboljše zakone.
PRAVICA DO DELA IN 2IVLJENJA
Stvarnik, ki je postavil človeka na svet, je poskrbel tudi za njegovo eksistenco in mu je dal ekonomski in socialni temelj. Pisec sv. pisma z navdušenimi besedami opisuje vse tisto, kar je Bog človeku dal za njegovo hrano, zemljo, rastline, drevgsa, ptiče itd. Vse kar je ustvarjeno, je postavljeno v službo človeka, mora biti njemu podrejeno, vse mu mora služiti, da more živeti.
Ako je človeška inteligenca iznašla tako popolne stroje, da človeku ni treba, da bi si lasten kruh pridobival v potu svojega obraza, zakaj naj bedo tega pri-dobitka deležni samo nekateri posamezniki, med tem ko naj se deJavec-revež še nadalje poti in ostane suženj!?
Treba je tudi v tem oziru priti do gotovega ravnotežja, ki mora imeti etično podlago. Stari zakon nam lahko služi kot šola. Verno, da so Hebrejci praznovali vsako petdesetletje kot jubilejno leto, v katerem so dajali svobodo sužnjem in so dolžnikom odpuščali dolgove. Bila je to splošna poprava novega reda, bila je to pravična agrarna reforma, ekonomska in socialna reforma, ki je vse privedla nazaj v prvotno stanje. To ravnotežje je bilo utemeljeno v globoki veri v božjo pravičnost.
Ko je pozneje ves svet obvladal paga-nizeni in skrajni materializem, so se ljudje navezali na materijo z neko divjostjo, katero bi lahko orisali s frazo: Vse svoje nosim s seboj. Tedaj je prišel na svet Kristus in Njegov prihod je bil glasen protest proti strašnemu gospodarstvu mamona.
PO DVATISOč LETIH.
I o je največja skrivnost svetovne po-vestnice: Bog se je rodil nag, ubog in slaboten, najvišji je postal najmanjši, da bi protestiral proti gospodarstvu sebičnosti in materijalizma. Največja pornank-ljivost današnjih dni je, da vladajoči tega sveta ne priznajo več Jezusa, ki je za nas ljudi in za naše zveličanje prišel iz neba.
Kam smo prišli po dva tisoč letih? Sv. Pavel je rekel, da je pomanjkanje ljubezni značilen znak paganizma. Glejte, pagani živioj tudi še v 20. stoletju. Kristus je prišel med sužnje. Kristus pa ni prišel, da bi brez nadaljnega obsodil kapital, ampak je celo sprejel povabila bogatih farizejev, se udeleževal njihovih pojedin in pil vino iz njihovih kleti tako, da mu je neki hinavec celo očital, da je požeruh in pijanec. Kristus je jasno učil, da mora kapital oploditi delo in se ni bal povedati resnice tudi bogatinom.
PODOBA NAŠIH DNI.
Bogatin brez usmiljenja z ene strani in ubogi Lazar z druge, to je podoba naših dni. Ni več vere, iz katere vstajata ljubezen in dobrotljivost. Danes vlada paganska materialistična filozofija. To vidimo tudi v modernem pojmu zakona. Če mi zahtevamo, da bodi zakon tak, kakor ga hoče Kristus, nismo nazadnjaški ampak hočemo napredek. Ker je moderna ideja o zakonu tako spačena, poginjamo moralno in fizično. Samo največji sovražnik našega naroda nam more svetovati naj nadaljujemo na potu teh »reform«.
Mod'erni filozofi so pozabili, da je bila kultura od 5. do 16. stoletja zgrajena na temeljih kršč. nravnosti in dbgme. Dan-dlanes ni vere v Boga, stvarnika vseh vidnih in nevidnih stvari in navdihovalca vseh idej, ki služijo napredku. Dandanes učijo, da inteligenca in ideja izhajata iz materije. Dandanes obstoji vera v gibanje atomov. Toda je tako: Ali verujem v Boga in delam po njegovih zakonih, ali pa ne verujem. Toda sedaj ves svet nima nobenega smisla. Dobro je dejal sv. Bernard: »Ali se je motil Kristus, ali pa se moti svet.«	1
Jugoslovanska strokovna zveza.
Železničarski vestnik.
VI OKROŽNIC.
Prepoved sprejemanju nagrad.
G. minister za promet je izdal naredbo naslednje vsebine.
»Od več strani sem zvedel, da gotovi uslužbenci prejemajo darila in stalne nagrade, bodisi, v naravi, bodisi v denarju, od podjetij ali oseb. ki se v večji meri poslužujejo železnice. S temi nagradami in darili hočejo stranke v svojo korist vplivati na uslužbenca glede opredeljevanja posla v službi, kar se v nobenem primeru ne sme dovoljevati z ozirom na določbe čl. 80 zakona o drž. prometnem osobju. Za, posel, ki ga opravljajo uslužbenci, prejemajo uslužbenci plačo od države, ter jim je po kazenskem zakonu prepovedano sprejemati kakršnakoli darila ali dobičke v omenjene svrhe.
V interesu službe, ugleda državnih prometnih naprav in njenih uslužbencev, kakor tudi v interesu reda in discipline v službi odrejam vsem podrejenim mi napravam, da z najenergičnejšimi sredstvi nastopijo proti takim pojavom ter da jih skušajo popolnoma izkoreniniti.
Proti uslužbencem, ki bi nadaljevali s staro prakso kljub tej odredbi, se mora najstrožje po zakonu postopati.
Prilagoditev stila slovenskih konceptov srbohrvatskemu jeziku.
Pri dopisovanjih z nadrejenimi železniškimi in drugimi oblastvi, kakor tudi z edi-nicami na teritoriju izven dravske banovine, se radi različnosti jezika mnogokrat pojavljajo nesporazumljenja, ki bi se ob nekoliko dobre volje mogla prav lahko preprečiti. Da bi tozadevne nerodnosti prenehale, izdajam glede reševanja aktov, ki so naslovljeni na področje srbohrvatskega jezika ali pa so nam od tam dostavljeni, sledeča navodila:
1. Došlih odlokov; in t lopi so v v srbo-hrvatskem jeziku, ki se našemu osobju nadalje priobčujejo, ni prevajati, ampak jih je objavljati v originalu. S prevajanjem se po nepotrebnem trati dragoceni čas in delovna sila. dalje se mnogokrat vrinejo napake ali nastajajo nesporazumljenja radi netočnosti prevoda, razen tega pa je objavljanje v originalu tudi umestno iz razloga, ker se more osobje pri čitanju dopisov v srbohrvaščini mimogrede in z lahkoto priučiti tega jezika.
I/. istih razlogov želim, da se uporabljajo za službo po možnosti vedno zakoni, pravilniki in uredbe v originalnih izdajah in ne v mnogokrat netočnih prevodih.
2. Stil dopisov za področje srbohrvatske-ga jezika je vedno kolikor možno prilagoditi temu jeziku in rabiti je po možnosti izraze, ki so slovenskemu in srbohrvatskemu jeziku skupni. S tem pridobijo poročila na jasnosti in je to v prid reševanju dotične zadeve, ki se more radi lažje razumljivosti hitrejše privesti k zadovoljivi rešitvi. Sicer se pojavijo nesporazumljenja, ki rešitev zavlečejo ali celo povzročijo, da se predmet nepravilno reši. Kot primere navajam: za oznako naše direkcije se ne sme uporabljati izraz »ta. direkcija', ker znači to v srbohrvaščini »naslovna direkcija , rabiti je tedaj — kjer je to neobhodno potrebno — izraz »naša«', »podpisana« ali »Direkcija Ljubljana«; za »zakašnjenje« ni uporabljati izraza »zamuda«, ampak >zakašnjenje« ali »zakasnitev«; mesto priča — svedok; itd.
3. Nazive oblastev in edinic je pisati ved-flo tako, kakor se v resnici imenujejo, to pa zato, ker v slovenščino prevedeni nazivi izven dravske banovine mnogokrat niso poznani in more to povzročiti neljube pomote. Vse take nazive je smatrati za tehnične izraze, ki se jih ne sme prevajati niti za interno uporabo, niti za dopisovanja izven di-rekcje. Ni tedaj uporabljati nazivov »Minister za promet«, »Kontrola dohodkov«, »Postaja«, »Prometni kontrolor« itd., ampak »Minister Saobračaja«, »Kontrola prihoda«, »Staniča«, »Šef saobračajne službe« oziroma »Saobračajni kontrolor«.
Pričakujem, da bo vse osobje gornja navodila v interesu pravilnega razvoja službe vestno upoštevalo in da mi ne bo treba še nadalje osebno izvrševati tozadevne korekture v aktih. Direktor: Dr. Borko, s. r.
Pripravniki za strojno službo — kilometrina za vežbanje na stroju.
Pri obračunu kilometrine za vežbanje pripravnikov strojne službe se dogajajo marsikatere nerednosti, ki izvirajo iz nepravilne manipulacije pri izstavljanju tozadevnih osnovnih dokumentov: strojno-vlakovnih zapisnikov in premikaJnih potrdil. Da pripravniki vsle<l tega ne bodo oškodovani, odrejamo sledeči postopek:
I. Strojno-vlakovni zapisniki. Ko se javi strojevodja za njemu odrejen vlak v službo, ga mora nadzornik strojev takoj obvestiti, da mu je prideljen na vežbanje pripravnik. Naloga strojevodje je nato, da poleg svojih vlakovnih zapisnikov izstavi enako števflo zapisnikov tudi za pripravnika na ta način, da v glavi vlakovnega zapisnika izpolni vse rubrike z izjemo rubrike za strojevodjo, v rubriko »ime kurjača« pa čitljivo vpiše ime in pritonek pripravnika. Preko rubrik za vpis vlakovnih osi in tonaže pa poševno zapiše besedo »Vežbanje«. Po dohodu s strojem na vlak, izroči strojevodja svoje in pripravnikove vlakovne zapisnike vlakovodji, katerega dolžnost je, da jih vodi v smislu nar. 35 P- K. D. I. in po končani turi odda strojevodji.
II. Potrdila o postranski službi lokomotiv. Če se pripravnik vežba pri postranski službi lokomotiv (premik, davanje in držanje pare), mu istotako pripada kilometrina. Zato je dolžnost strojevodje, da prometnika oz. organa, ki izstavlja potrdila o postranski službi lokomotiv, opozori na pripravnika. Prometnik oz. drugi organ izstavi po končani službi potrdilo za strojno skupino po obstoječih predpisih. Za. pripravnika ne sme 'ustaviti novega potrdila, pač pa na potrdilu
za strojno skupino na spodnjem robu tiskovine pod imenom kurjača zapiše čitljivo besedo »Vežbanje«, in pristavi ime in priimek pripravnika, n. pr. »Vežbanje: Pečnik Janez . Po prejemu potrdila mora strojevodja pregledati, če ima potrdilo vse podatke, in radi ev. pomanjkljivosti reklamirati na licu mesta.
III.	Obračun kilometrine. Po povratku v svojo kurilnico odda strojevodja strojno-vla-kovne zapisnike in potrdilo o postranski službi računski pisarni. Organ, ki obračunava kilometrino, uporabi za vsakega pripravnika posebno tiskovino »delo lokomotivnega osob-ja . Na mesto številke stroja vpiše razločno ime in priimek pripravnika. Cim prejme vlakovne zapisnike oziroma potrdila o postranski službi, jih dnevno vpisuje nna isti način kakor za strojevodje in kurjače, le rubriko za ime strojevodje pusti prazno, v rubriko za ime kurjača pa vpiše številko stroja, na katerem se je pripravnik pri posameznih turah vežbal. Po zaključku meseca se na desni strani v oddelku za kurjače izvrši obračun kilometrine po obstoječih predpisih. Prednja navodila naj se strogo uvažujejo; s tem bo zagotovljeno, da bodo pripravniki za svojo službo pravilno odškodovani, kar naj jim bo v spodbudo za čim večje zanimanje na vežbi.
Službena pot pri predlaganju prošenj in prepoved razširanja vznemirjenih vesti.
V zadnjem času se zopet dogajajo primeri, da se uslužbenci brez znanja in mimo svojih starešin, odnosno vmesnih železniških oblasti obračajo z ustmenimi ali pismenimi prošnjami in predstavkami neposredno na direkcijo, pa celo na generalno direkcijo in ministrstvo odn. na poedine funkcijonarje teh žel. oblasti. Pojavljajo pa se zopet tudi slučaji, da se uslužbenci obračajo na privatne osebe in razne visoke ličnosti ter jih tnole-stirajo za intervencije v svojih ovsebnih zadevah. Z jednim in drugim postopanjem se krši red in disciplina ter se greši proti določbam čl. 75 zakona o drž. saobr. osobju, ki nedvoumno in jasno odreja, da se mora vsak uslužbenec v vseh zadevah, ki se tičejo njegove službe, držati službene poti in prednašati ustmene, kakor tudi pismene prošnje le pri, odn. potom svojega neposred-njega starešine.
V primerih dosedanjih tozadevnih prekr-šitev zakona, za katere sem zaznal, zaenkrat ne bom uvedel preiskave in naj krivci topot ne nosijo zakonskih posledic svojega proti-predpisanega postopanja. Za bodočnost pa pričakujem in zahtevam od vseh uslužbencev brez izjeme, da se ravnajo strogo po omenjenih zakonskih določbah in da vse svoje j težnje iznašajo izključno le po pred-pisanem potu. Ni mi treba še posebej i povdarjati, da upoštevanje predmetne določbe zakona ni le zadeva formalne zadostitve zakonskim predpisom, ampak da od tega za-visi vzdrž-evanje reda in discipline med osob-jem in da je od tega v končnih posledicah odvisna tudi možnost rednega razvoja službe (glej tozadevno tudi Naredbo št. 1. v Službenih Novinah Saobr. Ust. br. 1. iz 1. 1Q2Q).
Pripornniti je, da je vzdrževanje redne poti tudi v interesu prizadetega uslužbenca, ker mora višja oblast itak predmet upotiti pristojnemu starešini na mišljenje, predno v stvari odloči; nepredpisno predlaganje prošenj pa rešitev samo zavleče, oziroma vpliva celo neugodno na povoljno rešitev, ker je dotičnik na ta način sam potrdil, da je nediscipliniran in zato ne zasluži posebnih obzirov.
Nadalje opažam sploh, in posebno še zadnje dni, da se ob vsakem količkaj bolj nenavadnem ukrepu ali nepričakovani odločitvi uprave delajo med osobjem najrazličnejši komentarji in navajajo najneverjetnejše okolnosti, ki naj bi bile dotično odločitev povzročile. Take vesti se širijo v čezdalje širšem krogu med uslužbenci, pridobivajo vedno bolj gorostasno obliko in dajejo celo povod neumestnim in nedopustnim kritikam uprave.
Resno svarim vse osobje, da takim vestem ne pripisuje večje važnosti, kakor jo take prazne govorice zaslužijo in se po njih^ ne pusti odvajati od predanega vršenja službe. Vse uradništvo in zlasti vse starešine pa pozivam, da pod nikakimi [»gojem ne pri; puščajo širjenja govoric, ki bi bile v stanu omajati zaupanja osobja v nadrejene oblasti in rušiti njih avtoriteto. Opozoriti je nato, da so važnejše odločitve mnogokrat diktirane po višjih ozirih in da tisti, ki motivov takih ukrepov ne poznajo, tudi ne morejo soditi o njih upravičenosti. Potrebno je da vedno in v vsakem primeru ohranimo zaupanje do višjih oblasti železniške ustanove, in verovati, da njih ukrepi zasledujejo vedno le namen pospešiti napredek naše ustanove.
V bodoče se bo povzročitelje in razšir-jevalce alarmantnih vesti in nedopustnih kritik uprave najbrezobzirnejše zasledovalo ter jednako strogo kaznovalo po zakonu, kakor uslužbence, ki bi kakršnekoli svoje težnje iznašali mimo pristojnih starešin, odn. oblasti na višje železniške oblasti. Opozarjam na obstoječo naredbo,da ne more biti noben uslužbenec sprejet v Generalni direkciji ali v Ministrstvu Saobračaja, ki nima pismenega odobrenja svojega direktorja. Ta naredba se s tem poostruje. Istotako se more uslužbenec javiti v direkciji le z odobrenjem svojega neposrednega starešine, ki tega odobrenja v opravičenih slučajih ne sme odreči.
Navedeno velja za vse usluž-bence brez izjeme. Teh dolžnosti tudi niso odvezani predstavniki železniških organizacij; tudi oni so kar se tiče službenih poslov, samo železniški uslužbenci, so kot taki vedno in povsodi dolžni upoštevati službene predpise in se nahajajo, kakor vse osobje, glede poslovanja v službenih za. devah, kakor tudi glede svojega ponašanja
v službi in izven nje, pod disciplinsko oblastjo uprave. Radi čuvanja avtoritete starešin in vzdrževanja reda v službi ter v interesu nemotenega vršenja službe tu ne morem in ne smem (priznati nikomur nikakih predpravic. Zato bom skrbel, da se na povsem enak način obravnavajo prestopki, pa najsi jih zagreši uslužbenec kot poedinec in v svojem imenu ali pod firmo in kot zastopnik organizacij. V svojem razpisu št. 7/30 sem poleg ostalega točno označil kakšen bodi delokrog organizacij in kako naj postopajo, da bo od tega imelo korist ne - le osobje, ampak da bodo s svojim smotrenim in državotvornim delovanjem |X)dprle tudi upravo pri delu za nadaljnje konsolidiranje prilik v železniški službi. Tako delovanje je v prvi vrsti pogoj za obstanek in zdrav napredek tudi organizacij samih.
Ob tej priliki |x>vdarjam, da direkcija stalno vodi račun o legitimnih težnjah osobja kot celote in je direkciji vsaka tozadevna dobromišljena, ne na demagogiji osnovana iuici jativa organizacij dobrodošla. Težnje poedincev, izražene v pristojno predloženih prošnjah pa upošteva direkcija vedno v najvišji meri iz lastnega nagiba, kolikor se seveda te težnje morejo spraviti v sklad z interesi službe ter z določbami veljavnih zakonov in predpisov. Vzrok, da se včasih ne ugodi tudi deloma opravičenim željam po-edinih skupin osobja in jjoedinih uslužbencev, ni v pomanjkanju dobre volje s strani direkcije, ampak je ugotovitev nemožna vedno le radi ovir službenega značaja in so tu največkrat merodajni oziri na neobhodno potrebno štednjo v državnem gospodarstvu. Finančno ministrstvo je tudi za prihodnje proračunsko leto |x>zvalo vse državne ustanove, da joostopajo skrajno štedljivo pri trošenju državnega denarja. Svetovno gospodarska kriza sili tudi našo državo, da se v izdatkih skrajno omejuje, da se ne bi [»rušilo proračunsko ravnovesje med dohodki in izdatki in ne bi tako zabredli v še hujšo krizo. Vzlic temu pa obstoji na Najvišjem mestu, pri Kr. Vladi in pri vseh oblastih težnja, da se gmotno stanje osobja ne-le ne poslabša, temveč postopamo celo po možnosti izboljšanja.
Nadejam se, da bo jx)drejeno mi osobje znalo pravilno ceniti te težnje uprave in se ji oddolžiti za njeno skrb s točnim upoštevanjem zakonov in izdanih naredb ter z vestnim in udanim vršenjem poverjene dolžnosti; na drugi strani j>a da s pravilnim razumevanjem težke situacije pomaga upravi v res stvarni štednji vsak na svojemm estu, in da s tega vidika posinatra in stavi svoje zahteve.
Osebje bo našlo v meni vedno zvestega in pravičnega zagovornika svojih legitimnih in pravilno iznesenih želja. Z druge strani pa sem tudi trdno odločen nastopiti z vso stro-
gostjo proti vsakomur in proti vsem, ki bi hoteli rušiti red in disciplino ter bi ne posvetili vseh svojih moči vršenju poverjene jim službe in bi z malomarnostjo ali pa z nepazljivostjo povzročali nedostatke v službi.
Da bi bilo osebje točno poučeno o svojih dolžnostih, odrejam, da se obenem s predloženim razpisom vsem uslužbencem ponovno stavi do znanja in raztolmači moj Razj>is št. 7 (razglašen tudi v Služb, listu direkcije št. 2f-5, 1930) in vse naredbe, ki so v tem razpisu navedene. Starešine direkcije in pristojni kontrolni organi se morajo o tem tudi sami prepričati ter o izvršitvi poročati Di rekciji, kakor tudi vsako daljno kršitev najstrožje obravnavati. Kaznjiva je tudi vsaka popustljivost. Direktor: Dr. Borko, s. r.
ŽELEZNIČARJI.
Skupina Ljubljana. Splošni članski sestanek se vrši v nedeljo, dne 7. decembra ob 10 dopoldne v prostorih zveze. Članstvo se poziva, da se sestanka v čimvečjem številu udeleži.
Opekarsko delavstvo
Vrhnika. V nedeljo 30. novembra se je vršil sestanek opekarskega delavstva. Zadovoljiva udeležba na sestanku je pokazala zavednost organiziranih tovarišev. Sestanka se je udeležil kot zastopnik centrale strokovni tajnik tov. Koprivec, ki nas je opozarjal na položaj delavstva z ozirom na veliko brezposelnost, Raznim šikanam in krivicam, s katerimi pritiskajo kapitalisti na delavstvo, je potrebno, da odgovorimo z združeno jnoč^ jo. Da se nam j>a godi krivica, je treba) |>o-vedati na glas. Preteklo soboto se je res izvršilo znižanje plač, kakor je bilo naprej najtovedano. Tako zasluži sedaj delavec na osem ur reci in piši 24 dinarjev brez odbitkov davka in drugega. Ali je to zadosten zaslužek, da preživi delavec sebe in svojo družino? Pokazala se je potreba, da se po-gostoma vrše sestanki, zato vabimo v naše vrste tudi ostale neorganizirane. Kadar bomo imeli več moči, bo tudi več j>ravic.
Kovinarji.
Koroška Bela-Javornik. Dne 7. decembra ob pol 8 zvečer se bo vršilo prvo delavsko predavanje:	Racionalizacija	in delavstvo.
Predavanje se vrši v cerkveni hiši na Koroški Beli. — Delavci! Danes, ko se vse racionalizira in stroji izpodrivajo našo delovno moč, posetite to predavanje, da boste videli v slikah položaj, ki nas čaka. Vedimo, da je tudi pri K. I. D. racionalizacija na pohodu, in da bode marsikateremu stroj snedel še ta košček kruha, ki ga ima.
Borze dela nai služilo pravemu namenu.
Po skoraj triletnem praktičnem delovanju Javnih borz dela se je pokazala nujna potreba za spremembo nekaterih osnovnih temeljev, zlasti tistih, ki odmerjajo podpore za brezposelno delavstvo. Delavska zbornica v Ljubljani je sklicala tozadevni razgovor z ozirom na anketo, ki jo namerava sklicati centralni odbor Javnih borz dela meseca januarja v Sarajevu. Na ta razgovor, ki se je vršil v petek 21. novembra, je zbornica povabila predsedstvo Delavske zbornice. Javne borze dela v Ljubljani in po dva zastopnika centralnih strokovnih organizacij.
Podlago tem razgovorom je dalo tajništvo Delavske zbornice. Tajnik Delavske zbornice g. Filip Uratnik je podal referat, iz katerega so razvidni motivi za nujno revizijo osnovne uredbe, s katero so bile ustvarjene Javne borze dela. Iz tega referata posnemamo:
Javne borze dela predstavljajo pri nas začetek brezposelnega skrbstva. Takoj naj povem, da ta začetek niti iz da-leka ne zadovoljuje in da so potrebne tu dalekosežne spremembe. Spremenili je treba predvsem določbo, da se mora dajati 55% vseh od javnih borz dela zbranih sredstev za graditev malih stanovanj.
Razumljivo je, da je prišla v času, ko je bilo pomanjkanje stanovanj eno najbolj perečih vprašanj, ta določba v uredbo. S takšno določbo bi se bilo lažje za daljšo dobo spoprijazniti, ako bi se uporabljale vsaj anuitete v stanovanja investiranih rezerv za prave namene borz dela. Ako bi se bilo to v uredbi tako uredilo, bi bilo investiranje denarja borz dela v hiše mnogo lažje opravičljivo.
Naj pokažemo to na primeru. Stanovanjski rezervni fond Javne borze dela v Ljubljani znaša danes okrog 5,000.000 dinarjev. Ako bi se obrestoval ta denar po 4% in bi se vračalo na dolg po 4%, bi znašal za dolgo dobo let dohodek Javne borze dela iz tega naslova letno 400 tisoč dinarjev. Ta znesek bi se lahko porabil za prave namene borz dela. Po .uredbi pa se imajo porabljati tudi anuitete stanovanjskega fonda za stanovanjske svrhe. S tem se sredstva za prave namene borz dela trajno odtegujejo.
Četudi je ostala skrb za zdrava delavska stanovanja tudi še danes pereče so cialno vprašanje, je treba imeti pred očmi, da so Sredstva borz dela premajh
na, da bi se mogla odtegovati njih sredstva trajno za namene, ki nimajo s posredovanjem dela in podpiranjem brezposelnosti neposredne skupnosti.
V očigled težki brezposelnosti, ki jo preživljajo vse stroke, postaja taka politika prevelike štednje nevzdržljiva.
To čutimo že v vsakodnevni praksi. Institucije, katerih glavna naloga ni skrb za brezposelne — kakor mestne občine, svobodne strokovne organizacije, delavske zbornice, postajajo pod pritiskom razmer v brezposelnem skrbstvu tako važen faktor, kakor institucije, katerih glavna svrha bi morala biti brezposelno skrbstvo, — medtem ko store borze dela, ovirane po uredbi, pravilnikih in birokratskih predpisih, za omiljenje brezposelnosti veliko manj, kakor bi s svojimi sredstvi lahko.
Že sama uredba nam, kakor smo rekli, v glavnem pojasnjuje, zakaj je tako. Zaključni račun javnih borz dela za leto
1929.,	ki leži pred nami, pa nam kaže, da so se v izvajanju slabe strani uredbe še povečale.
Vse javne borze dela v državi zbirajo nekaj nad 10 milijonov dinarjev (ako odšli kdo, da je to mnogo, naj računa s tein, da je zbrano to od pol milijona delavcev in da so izgubili pri mezdah leta 1930. samo v trboveljskem revirju parkratni iznos te vsote).
Po uredbi bi se imela razdeliti ta vsota takole: 1.35 milijona za administracijo, 2,7 milijona za brezposelne podpore, 0,27 milijona za rezervni fond centralnega odbora, 0,18 milijona za administracijo centralnega odbora, 5,5 milijona za graditev enodružinskih hišic.
Glasom računskega zaključka so izdale vse borze dela leta 1929. za bre/v-poselne podpore 2,778.219.55 Din, kar bi odgovarjalo uredbi. Za administracijo so izdale 2,840.494.20 Din, torej več, kakor je po uredbi predpisano. Pripomniti pa moramo, da je to prekoračenje razumljivo in upravičeno.
Dobra administracija borz dela se s kvoto, ki je predpisana v uredbi, ne da izvesti. Zlasti je še danes popolnoma nezadostno urejeno vprašanje iskanja delovnih prilik in stikov s poslodajalci, četudi je to najmanj tako važno, kakor registriranje brezposelnih. Za izgraditev le važne panoge navadno nedostaja kreditov. So slučaji, ko štedenje ni štedenje.
POZOR!
Za zimo se vsak član zadruge najceneje in najsolidneje obleče in obuje v našem manufakturnem oddelku, Kongresni trg št. 2, ozir. ====== na deželi v naših poslovalnicah. ======
Nihče naj ne misli, da more kupiti drugje ceneje. Pri navidezno nižjih cenah konkurence gre skoro brez izjeme, za cenejše blago. Naš princip je, absolutna konkurenčnost. Poleg nizkih cen še 3% popust, ki se sedaj izplačuje. Za mesec december 1930 pa razpisujemo izredni popust Din 25*— za vsakih na manufakturi in galanteriji zakupljenih Din 500*— Teh Din 25— se bo zapisalo članu na delež tako, da bo imel namesto enega samega, po več deležev. — Člani pokažite, da ste zavedni člani svoje gospodarske organizacije, iji ■	v	•	t	•
ki je letos prekoračila 35 leto svojega obstoja. !• OClOVSRO ROltZUmilO UfUSŠVO V Lifttuljttttt
r. z. z o. z.
Plače pri Javni borzi dela so nizke. Tudi to ima lahko senčne strani, ker se bodo ljudje z iniciativo in organizatorič-nirni sposobnostmi, ki so tudi tu potrebni, te težke službe izogibali. Pri Javni borzi dela v Ljubljani znašajo redni dohodki po odbitku stroškov za pobiranje doklad okrog 1,900.000 Din. Te Javna borza dela sme uporabiti po uredbi:
260.000 Din za administracijo, 515.000 Din za podpiranje brezposelnih, 51.000 Din za rezervni fond centralnega odbora, 84.000 Din za administracijo centralnega odbora, 1,040.000 za stanovanjski fond.
Porabila je: 477.616.82 Din za administracijo, 328.014 Din za podpiranje brezposelnih.
Tudi tu ne grajamo iz razlogov, ki smo jih zgoraj omenili, izdatkov za administracijo. Posebno pozornost pa zasluži štedenje pri podporah.
Pri Javni borzi dela v Ljubljani se je porabilo za podpiranje brezposelnih le 58% po uredbi normirane vsote, ali 17% vsote, ki se pobira od delavstva za vzdrževanje borz dela in podpiranje brezposelnih.
Kljub temu, da se sme trošiti za brezposelne podpore prenizek odstotek — se v Ljubljani ni izrabil niti ta odstotek!
Razumljivo je, da je to nenormalno in nevzdržljivo. Zlasti, ko vemo, kako silna je bila v tem letu brezposelnost in s kakšnim pritiskom na delavstvo so bili ti rezultati doseženi. Pripominjamo, da je centralni odbor za posredovanje dela v načelu že osvojil stališče, da pri razdelilnem ključu, kakor ga predpisuje uredba, ne bo mogoče vztrajati.
Proračuni za leto 1929. predvidevajo, da imajo izdati javne borze dela na brezposelnih podporah 5,401.079 Din, dejansko pa so izdale le 2,778.220.55 Din ali le 75.3% predpisanega budžeta. To se pravi, da se v praksi načelne smernice centralnega odbora niso izvedle.
Pri ljubljanski Javni borzi dela je znašal proračun za brezposelne podpore Din
826.000.—. Izplačalo pa se je le za Din 328.014.— ali le 40% predpisanega proračuna.	(Dalje	prih.)
Boi za petrolej
(Konec.)
Tudi tu je operiral s svojo staro taktiko in hujskal nekatere amer. družbe proti drugim. Leta 1928. je predsednik družbe Standard New Jersey Teaple na-pram Deterdingu pristal na zvezo z njegovim koncernom in bi tako nastal nek svetoven petrol. trust. A načrtu so se uprli ameriški delničarji, ker so se bali Deterdinga. Ta pa je še upal in meseca aprila 1929 prišel v New York in jih skušal pripraviti do tega, da bi se produkcija pogodbeno omejila. Merodajno naj bi bilo stanje 1. 1928. Za vsemi temi pogajanji pa je razvil Deterding do tedaj največjo kampanjo, da bi pridobil čim več ameriških tržišč in ležišč petroleja. De-terdingovi načrti se tudi niso skladali z namerami niti ameriške niti angleške vlade in obe sta se jim uprli. Na drugi strani pa je tudi nemogoč kak svetoven trust brez Rusije. Kajti ta more biti pomembna le tedaj, če je samostojen producent. Zakaj naj bi dala to karto iz rok?
Ruski izvoz petroleja je znašal v letu 1928-29 štirikrat toliko kot pred vojno. Produkcija je bila za 50% večja kot leta 1913. Rusija je sedaj na tretjem mestu. Ruski strokovnjaki cenijo zaloge na 8 milijard sodov in to brez nedavno odkritih ležišč in Turkestana. Američani cenijo zaloge na 6755 milijonov sodov, medtem ko imajo Združene države 5500 milijonov sodov zaloge. Produkcija v Baku je modernizirana in 95% vseh naprav obratuje z elektriko naprani 30% pred vojno. Standard gradi nove rafinerije. Polagajo se nove cevi. Od 1. 1924. do 1929. je Rusija investirala 449 milijonov dolarjev novega kapitala. Ruska produkcija se
Ta mesec
naj bo skrb vsakega našega naročnika, tla si pridobi še enega naročnika našega neodvisnega lista. Podvojimo število naročnikov, s tein bomo podvojili gotovo tudi število naših prijateljev. Podvojili bomo krog krščanskih socialistov.
Ruski dumping.
Zunanja trgovina Sovjetske Rusije kaže v letošnjem letu na evropskem trgu nenavadno aktivnost. Tekom letošnjega leta so prišle na evropski trg velike množine lesa in žita, ki ima mnogo nižjo ceno kot so normalne evropske cene. Sedaj je pričela poleg lesa in žita izvažati Rusija velike množine gumijastih izdelkov. Rusija izvaža tudi v one države, ki nimajo ž njo trgovinske pogodbe. Ta mesec so poslali v Bolgarsko 10 vagonov galoš in gumijastih čevljev. Med bolgarskimi trgovci je nastalo radi tega veliko vznemirjenje, ker so cene ruskemu blagu mnogo nižje kot bolgarske. Dočim je cena domačega blaga 140 levov, znaša cena ruskemu blagu le 80 levov. Da morajo tako nizke cene škodovati bolgarski trgovini, je jasno in z nadaljnim uvažanjem more ruska trgovina zadati bolgarskim trgovcem hud udarec. Industrijci in trgovci so se obrnili na vlado, da jih zaščiti pred ruskim uvozom in tako reši pred propadom domačo industrijo.
Izvažanje blaga iz države po nizkih cenah, ki stoje nižje kot so normalne cene na svetovnem trgu je lahko posledica prevelikih zalog, majhnih produkcijskih stroškov ali pa tudi posledica dumpinga! Vse časopisje piše danes o ruskem dumpingu.
Kaj je dumping?
Dumping je prodajanje velikih množin izvestnega blaga v inozemstvo brez dobička ali navadno celo v izgubo. Taka dumping-prodaja je možna samo pri monopoliziranem blagu, ki ga prebivalci tiste države, ki dumping vrši, morejo ku-
more še bolj dvigniti, ker je še mnogo polj neizrabljenih. Sovjeti ne prikrivajo, da porabljajo svoja bogata petrolejska ležišča za pridobitev inozemskega kapitala. Kljub zvečani produkciji pa so sovjeti zaradi nizkih cen petroleja na svetovnih trgih prisiljeni iskati inozemski kapital.
Ameriško-ruska trgovina je znašala 1. 1928-29 149 milijonov dolarjev, napram 113 milijonom v prejšnjem letu in 48 milijonom pred vojno. Povečanju je vzrok prelom z Angleži po vpadu v Arcos. Od obnovitve odnošajev pod delavsko vlado je pričakovati ponovno tekmovanje An-lije in Amerike za ta trg. Uspeh bo zeLo odvisen od kreditov in posojil. Američanom 'še s priznanjem sovjetov nikamor ne mudi, ker upajo, da bo finančna stiska sovjetov vedno večja in bo komunistična diktatura prisiljena skleniti mir z najmočnejšo kapitalistično vlado na svetu. Ameriška vlada se komunistične propagande ne boji, gre ji le za dolgove, ki jih ima Rusija v Ameriki. Seveda bo pri bodočem razvoju imela svojo besedo tudi Anglija.
Vajenci in srokovna organizacija.
Vajenci sicer ne spadajo v strokovno organizacijo kot tako, vendar pa je vajeniško vprašanje en del splošnega delavskega vprašanja in radi tega dobra strokovna organizacija nikdar ne more in ne sme prepuščati rešitev vprašanja drugim.
2e sama izbira poklicev je velike važnosti. Starši pač dajejo svoje otroke najraje v one poklice, kjer trenutno najbolje kaže, pa ne vprašajo, ali je fant
povati samo od države za diktirano ceno, ali pa pri karteliranem blagu, za katerega diktirajo cene karteli (oz. trusti) in so cene obenem zaščitene po primerno visoki uvozni carini (ali trošarini) za do-tično blago. Pri dumping-prodaji je namreč značilno to, da se dotično blago v inozemstvo prodaja pod veliko nižjo ceno kot v domači državi sami. Če tedaj v državi ne bi bilo blago monopolizirano, tako da ga ljudje ne morejo kupovati od drugega kot od države, ali ne bi bilo kartelirauo in zaščiteno po uvozni carini (trošarini), bi v inozemstvo prodano blago, prišlo zopet nazaj v domačo državo bi se cene kmalu zopet izenačile in bi se zmisel dumping-prodaje, ki obstoji ravno v tem, da se prodaja blago v inozemstvu ceneje kot doma, izjalovil.
Namen dumpinga je razbremeniti domači trg pred prevelikimi zalogami blaga, ki pritiskajo na domače cene. Do-tični, ki dumping vrši, hoče domače cene vzdržati na dotedanji višini in zato preveč producirane količine blaga ekspor-tira v inozemstvo po tako nizki ceni, da jih zanesljivo proda. Na ta način se znebi doma vsega previsnega blaga, ki ima tendenco ceno blagu in s tem dobičku znižati. Namen dumpingu pa je lahko tudi, uničiti kako industrijsko panogo v tuji državi. Prodaja se v inozemstvo po tako nizki ceni, da tamkajšnja industrija tega ne vzdrži in propade, nato pa tisti, ki je dumping vršil, spet zviša cene, ker mu je odpadla konkurenca. In te cene potem tako zviša, da prejšnjo izgubo, ki mu je nastala zaradi dumpinga, krije. Navadno pa plačujejo izgubo dumpinga prebivalci domače države, ki dumping vrši, s primerno višjimi cenami. Dum-
Veliko premišljuješ
kaj bi lahko storil dobrega svojemu tovarišu. Pridobi ga, da naroči neodvisen delavski list »Delavsko Pravico«, ki bo budila v njem zaupanje v delavsko gibanje, delavsko samozavest, borila se vsepovsod za resnico in delavsko pravico.
sploh sposoben za tisti poklic in drugič ali si bo tudi v bodoče lahko pri njem služil kruh. Prvemu je danes odpoma-gano vsaj s tem, da mora vsakega vajenca preiskati zdravnik pred sprejetjem k mojstru. Glede drugega pa danes ni pomoči. In posledica: V dotični stroki je zaenkrat le mnogo vajencev, čez leta, ko postanejo poročnika, mnogo delavcev, pa malo kruha ter zato mnogo brezposelnih. Brezposelnost in velika izlbira delovnih moči pa pomeni krizo, s katero se morajo pečati. Zakonita regulacija vajeniškega dotoka je postulat delavstva in njegove roprezentantimje — organizacije.
Rant je sprejet v obrat in se uči stroke, mnogokrat pa še marsičesa drugega, recimo gospodinjstva in pestunjstva ali pa nadomešča odraslo delovno moč. Nekateri podjetniki zelo radi sprejemajo vajence, odpuščajo pa pomočnike in tako imamo obrate z mojstrom ter 7 vajenci pa niti enega pomočnika. Nobeden teh vajencev ne bo nikdar dober pomočnik, pa tudi ne bo imel kruha. Ko bo izučen, bo odpuščen in sprejet nov vajenec. In druga stran. Mladoletni delajo zastonj preko 8 ur, odrasle delovne moči pa stoje brez službe. Strokovna organizacija strahovito čuti nerešeno vajeniško vprašanje.
Pomočnik, pri katerem se vajenec uči, je surov in vajenca pretepa ter šikanira in razumljivo, da fantu ne gre to v glavo, za kar se mu bistri um s pestjo. Strokovna organizacija naj fantu pomaga, da ga sprejme v svoj mladinski odsek, 'kjer se popravljajo grehi obrata, se razvija v fantu smisel za delo in njegov bodoči poklic, strokovna šola mladinskega odseka pa ga poučuje v nje-
ping morejo vršiti samo take gospodarske panoge, ki so tehnično in kapitalno močne in zaščitene s carino, trošarino ali monopolizirane.
Ali Rusija svoje velike zaloge blaga pošilja na evropski trg po tako nizkih cenah zbog dumpinga, ali ima resnično tako nizke cene vsled racionaliziranega obratovanja in tehničnih izpopolnitev — o tem si poročila nasprotujejo. V mnogih gospodarskih časopisih smo čitali, da so tako nizke cene posledica urejenega gospodarstva, oziroma proizvajanja.
Dumping-prodaja je nezdrav pojav in posledica današnjega neurejenega — kapitalističnega gospodarstva in predstavlja način, kako si pomagajo kapitalisti.
Zahtevamo pravico, ne prosimo miloščine!
Dne 2. decembra se je vršila seja upravnega odbora TPD. Seji je osebno predsedoval novi predsednik g. Andre Luquet. Na seji je bilo sklenjeno, da se v o miljenje položaja v revirjih nakloni en milijon dinarjev, ki se bo razdelil med najbolj prizadete delavce. Razdelitev bo izvršil odbor, v katerem bodo pod predsedstvom rudarskega glavarja inž. Stergarja poleg zastopnikov družbe tudi zastopniki delavstva. Drobtinice so padale z bogatinove mize lačnemu Lazarju . Ali ni Lazar celo leto delal, kako da mora sedaj loviti drobtinice, da ne umrje od gladu?
NAJSTAREJŠI KREKOVTVETERANI.
Štirje naši tovariši-veterani, ki so sodelovali v prvih letih krščanskega delavskega gibanja, praznujejo letos 80- ozir. 85 letni jubilej svojega življenja.
Ta jubilej proslavimo na sestanku dne 8. decembra 1930 ob 4 popoldne v kleti I. delavskega konsumnega društva v Ljubljani, Kongresni trg 2.
Jubilanti so: Sedmak Josip, Kastelic Ignacij, Z a 111 e r Martin in Tomažič Ivan. Sestanka se bo udeležil tudi tov. Gostinčar Jože.
Krščansko soc. pozdrav!
Pripravljalni odbor.
govi stroki.
S tem delom strokovna organizacija vajenca usposobi za delo in hiter napredek, obenem ga pa tudi zaščiti pred morebitno surovostjo starejših delavcev. Priklene ga nase tako, da jo vzljubi. In to je tudii potrebno.
Vajenec je bodoči pomočnik. To nam mora stati pred očmi in tudi za strokovno organizacijo ni vseeno, kakšen je njegov razvoj. Če bo kmalu občutil njeno potrebo in dobroto, jo Ivo gledal kot drugo mater, če mu pa organizacija tega občutja ne bo vzgojita, se bo pa tudi pozneje nerad organiziral in bo smatral plačevanje članarine za nepotreben izdatek.
Duh mladine — vajencev je duh bodoče generacije, zato mora strokovna organizacija čimprej pridobiti za se mladino. Krščanske strokovne organizacije se tega prav dobro zavedajo in imajo skoro povsod organizirane mladinske odseke, v katerih se zbirajo bodoči stro-kovničarji. Cilj jim je:	Okrepiti	stro-
kovno rganizacijo za njene naloge. Strokovni listi kovinarjev, nameščencev in ostalih strok imajo stalno mladinsko prilogo, v kateri opisujejo mladini v»e, kak jo srečuje v obratu in izven obrata; skoro vsako leto se pa zbira mladina po strokah na svoja zlmrovanja. Celo leto se vrstijo zborovanja in izleti kovinarjev, trgovskih vajencev, rudarjev, kjer se pogovre o vzorih in 'bojih svoje stroke. Organizacije z močnimi mladinskimi odseki so povsod najmočnejše!
Tudi naša JSZ se je pečala že mnogo z vajeniškim vprašanjem. Glede njegove organizacijske strani pa je sprejel predzadnji občni zbor vaižne slklepe, kateri se bodo izvedli. 1	—	Ant.
Radio.
Ogromen zvoinik
Orjaški zvočnik BlathaJler, ki se nahaja jia anamem razetaivljalnem stolpu (Funk-turm) v Berlinu, je slišen vež nego 20 km naokrog. Membrana je aluminijasta plošča, katere najjačja vibracija izkazuje amplitudo 2 cm.
Alzacija-Lotaringija in radio
Alzačani in Lotarinžani bo imeli nedavno v Koblenzu svoj kongres. Gre namreč za Nemce, ki so optirali za Nemčijo in žive sedaj v Nemčiji. Na 1em kongresu so zahtevali, naj prizadete obmejne nemške postaje svoj program urede po težnjah nemške manjšine v Franciji, Francoski listi kažejo seveda precejšnje razburjenje, ki je spričo dokajšnje desorganizacije francoskega radia popolnoma razumljivo.
Radio na Japonskem.
Japoncem je v ponos, da drže korak z dalj nji m zapadom, kadar velja za tehnične osvojitve. Z dovoljenjem za gradnjo radio-positaije in za javno uporabljanje radia pa je japonska vlada dolga leta odlašala. Sele nedavno se je ot varila v 'Pokiu prva radiopo-staja v Japonski, ki so ji sledile postaje v Osako in nekaterih drugih krajih. Vzrok za rezerviranost je v strahu pred »nevarnimi idejami«, izraz, ki p omenja bolševiško pro]>a-garido. Japonci«! vlada se namreč boji, da
bosta ruski postaji Vladivostok in Habarovsk vzeli vso deželo na piko in jo izpostavili hu«H propagandi v japonskem jeaiku. Da pa so slednjič le dali dovoljenje za radio, ima svoj vzrok menda v dejstvu, da so baje iznašli sistem, kaikio izločit i nepoklicano poslan je ruske propagande.
Nemški šolski radio
Nemčija ima danes okrog 400 šol, ki so docela opremljene z radijem. Zveza za šolski radio pa šteje okrog 80(K) članov-učiteljev in profesorjev.
Eden ko drugi. Dandanašnji se pa res ni mogoče na nikogar zanesti. Plačala sem mlekarico, pa mi je dala nazaj ponarejenega kovača. — Pokaži ga no! — Oddala sem ga že mesarju.
Sinček očetu, ko čakata pred trgovino na mamo: Atek, ali bodeva še dolgo čakala? — Zdaj pa ne več, ravno so vzeli zadnji klobuk iz izložbe.
Denarja nimaim, ljuba Elica; moja brihtnost je vse moje premoženje. — Uboštvo mi sramota.
Moderni pesnik. Prebral je pesem in nato rekel: Vaše oči, gospodična, so mi narekovale to pesem. — O Bog, takoj jutri moram k zdravniku za oči.
Na obisku. Sinček (po tihem): Mamica, glej na steni stenico! — Mamica: To je le žebelj. Čez malo časa sinček na glas: Mamica, žefoedj pa naprej leze.
>Moj naklon, klanjam se, sluga pokom, izvolite sesti, obriti, prosim — »Da, briti, pa >Delavsko Pravico* mi dajte. —
Ona: Moja največja napalka je neči-memost. Po cele ure stojim pred ogledalom in občudujem svojo lepoto. — On:
'Po ni nečimernost, ljuba Ana, to je samo domišljavost.
Blago
sveže in poceni
MARIBORSKI
KONZUN
%
dividende je
tudi denar
registrovana zadruga z o. z.
Glavni trs 21
Reumatiki
I
Naročite še danes 1 steklenico
s
HL.GR
za masažo že zjutraj Vas bo
uspeh IzneitadiE
Boli Vas ali trga v
kosteh — rokah nogah — členkih plečih — itobeh bokih — žilah glavi
odpravlja bolezni takoj
LABORATORIJ ALGA - SUŠAK
4 steklenite »ALGE«	Din 77	14	steklenic	»ALGE«	Din 205
8	>	»	>	131	25	»	>	»	320
Dobiva se povsod! — 1 steklenica Din 16'
Pierre 1’ Ermite:
Kako sem ubila svojega otroka
»Prav z veseljem, gospod župnik. Ali bi mogel vam sploh odbiti kakšno prošnjo!"
»In da nam ne bo preveč dolgo po vas, nam večkrat kaj pišite, četudi samo par besed. Ali bodo fantje veseli, ko bomo zvečer vsi skupaj brali vaša sporočila! Zdaj pa mislimi, da bom že dobil vsai vaša pisma.«
»Tudi jaz mislim, da jih bostei, ker jih bom sam nosil na pošto.«
Kadar ne boste imeli časa ali prilike za pismo, nam pošljite vsaj dopisnico. Res, da na dopisnici človek ne more prida povedati, bolje je pa le kot molk, ki je brat pozabljenja. Saj me razumete?
»Da, da.«
Župnik je odkrito govoril in tudi mladenič mu je odkrito odgovoril. Kljiub temu se nista mogla več pomeniti tako prisrčno kot nekoč. Drug drugemu sta nekoliko prikrivala svoje misli, ne iz hinavščine ali bojazni, marveč ker nista zaupala v bodočnost in sta se naveličala neprestanih bojev.
Nazadnje je prišel oni težko pričakovani dan, ko bodo YholdoVi zapustili mrakobni Pariz. Vlak, s katerim so nameravali odpotovati, je odhajal ob desetih zvečer.
Dominik je hotel pred odhodom še poslednji-krat stopiti v patronaž da se poslovi od svoijegai župnika. Ker so bili vsi kovčki zaklenjeni, je odšel kar takšen, kot je bil napravljen za pot.
V patronažu so že gorele luči. Župnik Firmin je bil strt od dnevnega dela. Oči so ga skelele, roke so se mu tresle. Delo pa ga p priganjalo in mu ni dalo miru. Poleg svojčh župnijskih opravkov, ki so bili sami zase dosti naporni, in poleg rednih sestankov, je imel duhovne vaje za može
Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Cel.
in namesto kaplana, ki je bil odsoten, je poučeval odrasle v krščanskem nauku. To je bilo eno najtežjih del, ker so se tukaj shajali najrazličnejši možje in mladeniči, ki so imeli brez šitevila ugovorov zoper vero. V patronaž so prihajali kot na tlako: ta bi se bil rad oženil, pa ni bil še niti krščen in je šel h krščanskemu nauku samo za-tegadell da bi ugodil svoji nevesti, ki še ni bila dovolj napredna ; drugega je privedlo kaji drugega, tretjega spet kajl drugega.
Dominik je moral iti skozi dvorano, ki je bila polna teh revežev, katerih obleka je razodevala), da soi prišli naravnost z dela. Čakali so govornika... Nekaterega je pripeljala mati, dragega zaročenka;, ker sami niso marali iti... Ko je šel Dominik mimo njih, ga je zalila rdečica ob misli, koliko truda čaka ubogega župnika. Pred vrati je zima, ko je po drašltvih najiveč dela in življenja, on pa ga zapušča saimega. ko bi mu mogel pomagati pri trdem delu in mu lajšati težke trenutke življenja ... Namesto na delo odhaja v brezdel je, da se brez haska valja p«1 solncu in dvori svoji materi, ki morda sploh bolna nli in ki dela z njim, kar se jli zljubi.
Župnik mu ni hotel pri slovesu pripovedovati o svojem prenapornem delu in o njegovem potežka vanju. O, ne, Firmin ni tak, da bi očital! Sprejel ga jie nadvse prijazno! in se lepo pogovoril z njim, da bi odnesel iz patronaža takšne vtise, ki bi ga zopet privedli nazaj.
Ponudil mu je stol in dolgo sta se menila o bodočnosti patronaža in društva, ki je deloma slonelo nat Dominiku. Dejal mu je kakot so mladci ponosni, da je bil njihov načelnik in da upajo, da ga bodo kmalu spet videli v svojji sredini.. Dal mu je še fotografijo otrok in svojo in se dobre pol ure 'zamudil z njjim, kot bi bil samo on na svetu — pred vrati pa ga je nepotrpežljivo čakalo več ko dvajset delavcev.
Dominik vstane za odhod. Župnik mu stisne desnico in ga poljubi, rekoč:
Naj vas Bog varuje, da se bomo — kakor upaim — veseli zopet videli!«
Res upate?« presenečen vzklikne mladenič.
Vse je mogoče onemu, ki hoče, zakaj takemu tudi Bog ne bo odrekel svoje milosti.«
Dominik poklekne sredi prašne dvorane in zaprosi blagoslova.
Iz vsega srca vam dajem blagoslov!« ganjen odvrne župnik. »Naj pade kakor seme v dobro zemljo, da bot s Kristusovo pomočjo' najbogateje obrodilo!« ...
Nato ga je pospremil skozi razmočeno dvorišče do ograje, ki soi jo zapirala lesena vrata. Tu sta se še zadnjikrat objela in si poslednjlič segla v roke... Težka vrata soi se zaprla! in ju ločila — morebiti za vedno? ...
Dominik j|e za hipec obstal v ozki temni ulici. Kar težko mu je postalo, ko* se je spomnil^ da zapušča takšno revščino«, ki ga je ovijala s svojo senco in ga zadrževala in priklepala nase. Kdaj in kako bo spet našel svoj patronaž kjer je preživel najlepše in najsrečnejše trenutke svojega življenja? ...
S težkim srcem se obme in krene proti cestni svetiljki, kar zasliši za seboj slaboten glas. Ozre se nazaj in zagledat starikavo ženico^ ki ga prijazno nagovori:	>v
»Dober večer, gospod Dominik! • • • Ze zadnjič sem vas nekoč videla, pred kakšnimi štirinajstimi dnevi, pa se vas nisem upala nagovoriti, ker sem se ravno vračala iz pralnice... Saij me poznate, kajne? Takrat ste govorili z menoj, ko sem prišla na kolodvor s svojim vnukom, saj veste, no, z onim dečkom, ki mu pravijp ,velikan* in ki brez vas nikdar ne bi bil videl Marmousetsjev... Oh, ko bi vedeli, kako srečni smo*, da vas imamo. .. Sam- Bog vas pošilja k nam« ...
Starka je s svojimi uvelimi rokami ujela Dominikovo desnico in — kakor se mu je zdelo — mu jo celo poljubila, kot so nekoč reveži ponižno objemali roke predobrega Kristusa . •
Izdaja za konsorcij »Delavske Pravice« in ureja Srečko Žumer.