8554 AA
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
' P * 1 26	__
PRimuASKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini ~	_AA ..
Abb. postale I gruppo	CiClia *)UU lir
Lelo XXXVIII. Št. 221 (11.349)
TRST, torek, 12. oktobra 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. aiaja 1945, njegcv predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
NA VEČ SOLIDARNOSTNIH MANIFESTACIJAH IN V IZJAVAH POSAMEZNIKOV
Ogorčenje zaradi barbarskega atentata pred rimsko sinagogo se še ni poleglo
Obtožbe rimske židovske skupnosti - Atentat so obsodili tudi veleposlaniki arabskih držav v Rimu - Doslej le skromni rezultati policijske preiskave - Dva identikita nista predstavljala atentatorjev - Danes bo pogreb malega Stefana
RIM — Tudi včeraj so izrazile svojo solidarnost z žrtvami barbarskega atentata na rimsko sinagogo številne italijanske in tuje osebnosti ter ustanove, obsodbe tega dogodka pa so prihajale tudi od drugod.
Na poziv «Odbora za demokratični red» je bilo včeraj v Rimu veliko solidarnostno zborovanje, na katerem se je zbralo več tisoč oseb. Med drugimi so govorili tudi rimski župan in predstavniki sindikatov. Govorniki so z ogorčenjem obsodili dogodek pred sinagogo, obenem pa so zavrnili nasilje tudi kot sredstvo za reševanje palestinskega vprašanja. Zborovanja se niso udeležili rimski Židje in govorniki so to njihovo odsotnost obžalovali.
Na pobudo «Odbora za demokratični red» je bilo na Campidogliu tudi zborovanje, katerega so se udeležili člani občinskega, pokrajinskega in deželnega odbora ter predstavniki rimske židovske skupnosti. Posebno oster je bil v svojih besedah govornik židovske skupnosti l»rof. Bruno Zevi, docent fakultete za arhitekturo, ki je izrekel zaradi
atentata pet obtožb. Prvo je naslovil na notranjega ministra in poveljstvo varnostnih sil. ki niso podvzeli vseh potrebnih varnostnih mer; nato je kritiziral katoliški svet zaradi poudarka, ki ga je dal Arafatovemu obisku v Rimu, obenem pa spregledal, da so bili materialni izvrševalci bejrutskega pokola prav kristjani; tretja obtožba je letela na politike in sindikaliste (tudi zaradi Arafatovega obiska v Rimu); tisk
Na kraju, kjer je umrl mali Steiano facht', so sedaj številni 'venci
V Rimu so bile včeraj manifestacije proti vsem oblikam rasizma
in radiotelevizijo je okrivil, ker naj bi «izkrivila dejstva in mnenja ter namerno pomešala med seboj Izra el in njegovo sedanjo vlado, z izraelskim ljudstvom in židovskimi skupnostmi*. Zadnjo obtožbo je naslovil na intelektualce zaradi načina, kako so obravnavali Izrael in židovsko problematiko sploh. Med ostalimi govorniki pa je župan Vetere med drugim dejal, da je treba za rešitev ‘bližnjevzhodne problematike in s tem tudi Židov, odstraniti temeljni vzrok vseh teh zapletov, t.j. usodo palestinskega ljudstva, ki ima prav tako pravico do svoje države in varnih mej kot Izraelci.
Sestali so se tudi veleposlaniki arabskih držav v Italiji, ki so poudarili, da so bili v preteklosti izvedeni atentati tudi na veleposlaništvo Sirije in Islamski center v Rimu ter so zato zahtevali, naj italijanske odgovorne oblasti čimprej poiščejo krivce, tako za ta kriminalna dejanja, kot tudi za napad na sinagogo. Veleposlaniki so izrazili svojo solidarnost z žrtvami zadnjega atentata, obenem pa so izrazili upanje, da «izraelski voditelji ne bodo uporabili kriminalnega dejanja pred rimsko sinagogo za to, da bi z njim prekrili svoja kriminalna dejanja proti palestinskemu ljudstvu*.
Podobno izjavo je objavil tudi u rad Arabske lige v Rimu, ki je obsodil terorizem povsod, kjer do njega prihaja.
Policija še vedno nadaljuje s preiskavo, ki doslej ni obrodila omembe vrednih rezultatov. Ugotovili so le, da so bile ročne bo m lx; vrste F-l sovjetske izdelave, izstrelki brzostrelke pa vrste migarof, kal. 9, tudi sovjetske izdelave, na Zahodu pa jih ne uporablja nihče. Preiskovalci so že prosili policije'‘vseh tišjih držav, kjer jp prišlo v,zadnjem času do protisemitskih atentatov, naj jim pošljejo podatke o teh vrstah orožja.
Včeraj sta se prijavila policiji tudi mladeniča, katerih identikit, sestavljen na podlagi izjav prič, je pokazala tudi televizija. Oba sta izredno podobna identikitu, vendar je policija kmalu ugotovila, da nista i-mela z atentatom nobenega opravka. Res sta se nahajala v trenutku eksplozij pri sinagogi in res sta pobegnila s svetlim golfom, vendar nista bila terorista.
Nekaj italijanskih preiskovalcev bo v kratkem odpotovalo v Pariz, da bi tam primerjali svoje ugotovitve s podatki, ki jih ima tamkajšnja policija o atentatu na pariško sinagogo. Odgovornost za napao na pariški židovski tempelj je prevzela organizacija Abu Nidal (katere člane je PLO obsodila na smrt), vendar doslej rimskega atentata tej teroristični skupini še ni mogoče na prtiti.
Stanje ranjencev, ki so dobili v a-
tentatu manjše ali hujše poškodbe, se stalno izboljšuje. Tudi tisti, za katere so si zdravniki pridržali prognozo, okrevajo, čeprav še niso povsem izven življenjske nevarnosti.
Zdravstveno stanje pa se je poslabšalo Dalieli Gay, kateri so včeraj zjutraj povedali, da je njen dveletni sin Stefano v atentatu izgubil življenje, štiriletni Marco pa je huje ranjen. Nesrečna mati je padla v šok
Pogreb malega Stefana bo danes popoldne, ob 15. uri. Pogrebni sprevod se bo ustavil v sinagogi, kjer bo verski obred, nato pa bodo dečka pokopali, na željo družine, na židovskem pokopališču v povsem zasebni obliki.
Že 48 ur ni sledu o neznani podmornici
STOCKHOLM — O skrivnostni podmornici, ki naj bi zašla v ozki podmorski pas v bližini švedskega vojaškega oporišča Muskb, že 48 ur ni nobene vesti. Utrjuje se pre pričanje, da se ji je uspelo izmuzniti iz obroča, ki so ga osoli nje sklenile švedske pomorske enote in že se širijo polemike o tem, ali je bil beg posrečen, ali pa so švedske oblasti prizanesljivo dovolile, da se je podmornica «spoštljivo» umaknila.
Še včeraj je sicer švedsko poveljstvo trdilo, da se iskanje neznanega podvodnega predmeta nadaljuje. Sinoči so spet izstrelili globinsko bombo, ki je baje zadela neidentificirani predmet v fiordu Hors.
Zadeva okrog podmornice se je torej že skoraj popolnoma polegla. Opazovalci so prepričani, da je že zapustila švedske ozemeljske vode, dnevni tisk pa ji posveča čedalje skromnejši prostor, medtem ko so se številni tuji dopisniki že razočarano vrnili domov.
Sovjetska agencija TASS trdi, da so vso zadevo zrežirali švedski vojaški in desničarski krogi, da bi spodbudili povečanje proračunskih postavk za vojaške izdelke, omejili pojav pacifističnih gibanj, skvarili tradicionalno normalne odnose s SZ.
Seja glavnega odbora SKGZ
V ZNAMENJU NAPOROV ZA PREMOSTITEV GOSPODARSKIH IN DRUŽBENIH TEŽAV
S poročilom predsednika Orožna začetek 10. kongresa Zveze sindikatov Slovenije
Slovenski delavci so pripravljeni dati ob sebe še več, pod pogojem, da velja to za vse in na vseh ravneh - Poseg predsednika CK ZKS Marinca
(Od našega poročevalca)
LJUBLJANA — Socialistično na čelo »vsak po svoji sposobnosti, vsakomur po njegovem delu* je vodilo desetega kongresa Zveze sindikatov Slovenije, ki se je začel včeraj v veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, kot pogoj za uresničevanje politike stabilizacije in podla ga za nov zagon samoupravnega go spodarstva in družbenega razvoja. Otvoritvene slovesnosti, ki se je začela s tradicionalno himno delovnih ljvd.i, Internacionalo, in s poklonitvijo spominu velikih voditeljev delavskega razreda Tita. Kardelja in bivšega predsednika ZSS Barbcriča. se je udeležilo 786 delegatov v zastopstvu 790.268 članov sindikatov, delegacije Zveze sindikatov Jugoslavije ter vseh republik in pokrajin ter sindikalnih organizacij iz Av strije, Iialije (med njimi zelo številno zastopstvo enotne zveze CGIL-CISL-UIL iz Furlanije-Julijske krajine z deželnim tajnikom CGIL Pa-ilovanem na čelu), Zahodne Nem čijc, Španije in Sovjetske zveze. Prisotni so bili tudi predstavniki zamejskih Slovencev, za Zvezo slovenskih organizacij v Celovcu inž. Einspieler in Wrolich, za Narodni svet koroških Slovencev Wakounig in Tratar. za Slovensko kulturno gospodarsko zvezo Sergej Lipovec, za Sindikat slovenske šole v Furlaniji-
Julijski krajini prof. Devetak. Škrinjar in prof. Samo Pahor. Shodu slovenskih delavcev so prisostvovali tudi najvišji voditelji družbenopolitičnih teles, znanstvenih in kulturnih ustanov in borčevskih organizacij.
Po umestitvi kongresnih organov je irrial glavno poročilo predsednik republiškega sveta ZSS Marjan O-rožen. ki je opredelil osrednji nalogi kongresa: oceno opravljenega dela in izoblikovanje smernic za prihodnje obdobje, ki ga označujtijo napori za premostitev gospodarskih in družbenih težav, ki v okviru svetovne krize tarejo tudi Jugoslavijo in Slovenijo. Pri tem je opozoril na ne dovolj upoštevano Kardeljevo napoved, da bo preveliko naslanjanje na tuji uvoz pripeljalo do prevelike odvisnosti, ki jo je treba sedaj plačati. Orožen je ob tem poudaril, da je delavski razred pripravljen dati od sebe še več, pripravljen je tudi na odrekanje, toda s pogojem, da velja to za vse in na vseh ravneh in izrazil prepričanje, da je izhod iz težav v zavestnem organiziranju političnih sil, vseh materialnih sredstev, celotnega sistema samoupravljanja. Uresničevati je treba stalno hotenje delavskega razreda, da s samoupravljanjem dokaže, da je mogoče protislovja v družbi pre moščati brez dramatičnih pretre
PRVI DE10VNI DAN PO SPREJEMU NOVEGA SINDIKALNEGA ZAKONA NA POLJSKEM
Nepopolne vesti o stavki v ladjedelnici v Gdansku Policijske sile razpršile ljudi in blokirale ceste
VARŠAVA — Na prvi delovni dan i daljnjim korakom pa je zato pohi-po sprejemu novega sindikalnega | tela vlada, ko je notranji minister zakona v poljskem sejmu, so bile ‘!	'“:l	"	1
vse oči uprte tja, kjer se je pred dvema letoma rodila Solidarnost; v baltsko industrijsko območje in še posebej v Gdansk. Poročila so še nepopolna, vendar je gotovo, da so delavci ladjedelnice Lenin v Gdansku že ob šestih zjutraj pričeli stavkati. V mestu ni bilo zaslediti poostrenega policijskega nadzora in prva delovna izmena se je ob 14. uri končala mirno. V ladjedelnici so menda medtem ustanovili odbor za stavko, pred vhodom pa so se začele zbirati skupine ljudi. V Varšavi so, kmalu z zaskrbljenostjo ugotovili, da so prekinjene telefonske zveze z Gdanskom, kasno popoldne pa je bilo na cestah že opaziti tovornjake, ki so proti mestu vozili policijske okrepitve. Proti večeru so ceste zaprli, tako da je bilo dopisnikom tujih agencij onemogočeno do seči Gdansk in druga baltska me sta. kjer so se hoteli osebno prepričati o položaju. Po poročilih poljske tiskovne agencije, ki sta jih Povzela tudi radio in televizija, je Policija razpršila skupine, ki so se zbirale pred ladjedelnico Lenin in pred železniško postajo. Isti vir tudi zatrjuje, da poskus stavke ni uspel in da je velika večina delavcev poljskih industrijskih podjetij •ned odmori začela razpravo o sindikalnem zakonu, ne da bi prekinila proizvodnjo.
Prvi odmevi na novi zakon torej tudi znotraj države, med delavstvom, niso. ohrabrujoči, medtem ko a« cerkev še ni oglasila. Z na-
izpolnil napovedi Jaruzelskega v sejmu, in preklical naloge za internacijo 308 oseb. Ministrsko sporočilo pojasnjuje, da gre za osebe, katerih obnašanje zagotavlja, da ne bodo nadaljevale dejavnosti, ki bi škodovala političnim interesom države.
Odmevi na poljska dogajanja se nadaljujejo po vsem svetu, včeraj pa se je oglasila tudi sovjetska a-gencija TASS z obtožbo, naslovljeno na ameriškega predsednika Reaga-
na in njegov sklep o gospodarskih ukrepih proti Poljski. Za Sovjetsko zvezo pomeni to grobo vmešavanje v poljske notranje zadeve, še posebno ob dejstvu, da — po sovjetskem mnenju — v ZDA še zdaleč ne obstaja sindikalna svoboda.
Ob nedeljskih svečanostih v Vatikanu, ko so Poljaki po dolgem času dobili novega svetnika, mučenika Maksimilijana Kolbeja, je papež sprejel okoli deset Tisoč svojih rojakov, ki so v Rim priromali iz domovine in z drugih koncev sveta. Med njimi je bila tudi uradna polj-
ska delegacija, ki so ji bile še posebej namenjene besede, s katerimi je Janez Pavel II. izrazil željo in pripravljenost, da čimprej obišče domovino: «Mislim, da je to moja dolžnost in pravica. Upam, da bo mogoče ustvariti pogoje, ki so potrebni za tako romanje.* Na poljske oblasti pa je cerkveni poglavar naslovil poziv, naj storijo vse, da bi ljudstvo, ki si tega ne zasluži, nehalo trpeti, in naj mu pomagajo pri ustvarjanju boljše prihodnosti.
Pozno sinoči se je izvedelo, da se je položaj v Gdansku umiril in da
ni bilo ranjenih niti hujših incidentov, saj je policija preprečila zbiranje velikih skupin ljudi in uporabila tudi solzilni plin. Zaenkrat še ni znano, če bodo delavci v naslednjih dneh nadaljevali s stavko.
.RIM — Predsednik vlade Spadoli-ni se je sinoči sestal s finančnimi ministri in z načelniki parlamentarnih skupin strank vladne večine, da bi se domenil o uostopku za odobritev finančnega zakona in proračuna za leto 1983.

Nova odkritja o umoru palermskega prefekta
PALERMO — Medtem ko so pa-1 je bil Di Natale vpleten v pokol lermski sodniki tudi uradno obtožili na palermski oLvoznici, ki so ga za-Nunzia Salafio, Salvatora Genovesa grešile iste osebe kri kasneje umor in Antonia Ragono umora generala Dalla Chiese. Bržkone je hotel Di
Dalla Chiese, njegove žene in agenta Russa, so ba'e preiskovalci zabeležili prvi neuspeh. Predsinočnjim so neznanci na nekem parkirišču avtoceste Serravalle - Genova odvrgli težko ranjenega Armanda Di Natala, ki je bil kot kaže eden od informatorjev policije. S svojimi ovadbami je baje Di Natale omogočil, da so preiskovalci izsledili morilce Dalla Chiese. To namreč trdijo v Palermu, kjer obenem pripominjajo, da
Natale omiliti rvoj položaj in je za to ovadil Santapaola. Ni pa imel sreče, saj ga je mafija odkrila in poravnala račun. Di Natale je namreč takoj po sprejetju v bolnišnico izdihnil.
Preiskovalci trenutno vneto iščejo »režiserja* obeh zločinskih dejanj, catanjskega mafijskega kolovodjo Domenica Santapaola, ki je edini še na begu, saj so vse ostale material ne storilce že aretirali.
Cossiga na procesu Moro
RIM — Kot pričakovano bivši no tranji minister Cossiga ni odpravil dvomov in nejasnosti v svojem pričevanju na procesu Moro. V glavnem je povedal reči, ki so splošno znane. Navedel je, kako je tudi no tranje ministrstvo zagovarjalo stališče nepopuščanja do teroristov, o-benem je poudaril, da niso ovirali humanitarnih poskusov. Tudi Cossiga je kot Andreotti moral priznati, da je teroristični napad presenetil državne organe (»vsem nepripravljene. Prav tako je zanikal, da bi e Moro bal morebitnega terorističnega napada in da bi zaman zahteval blindiran avtomobil.
Pričevanje pa je postalo nadvse zanimivo, ko se je Cossiga dotaknil vprašanja brigadističnega skrivali-
šča v Ulici Gradoli. To ime je prvič slišal slab mesec po pokolu v Ulici Fani iz ust svojega tiskovnega predstavnika. Policija je nato brez uspeha izvedla preiskavo v vasi Gradoli pri Viterbu. Šele po odkritju skrivališča v Ulici Gradoli pa je izvedel, da so ime Gradoli izrekli na neki spiristični seansi. Glede hišne preiskave v Ulici Gradoli dva dni po ugrabitvi Alda Mora je Cossiga povedal, da je bila preiskava v o-kviru splošnih policijskih pobud in da obstaja zapisnik, iz katerega je razvidno, da niso Vdrli v stanovanje, kjer je bival brigadist Moretti iz enostavnega razloga, ker so bile vse informacije o domnevnem inženirju Borghiju dobre in zanesljive. Za čudo pa razen Cossige ni do sedaj še nihče omenil tega poročila.
sov, ki jih danes zasledimo tako na Vzhodu kot na Zahodu. Kot vodilo je navedel «izhodišča za dolgoročni program stabilizacije* in druge dokumente Kraigherjeve komisije in naglasil, da postaja izvoz merilo sposobnosti združenega dela in gi balo jutrišnje gospodarske rasti. O-vreči pa ,je treba mentaliteto, da je za stabilizacija le Slovenija, treba je ohraniti odnose vzajemnosti in solidarnosti, dokler ne spodkopavajo samo načelo »vsak po svojih sposobnostih — vsakomur po njegovem delu* in ne pomenijo podpore negospodarnosti in neodgovornosti. U-kiniti je treba vse oblike porabe preko realnih možnosti, dosledno u-veljaviti nagrajevanje po delu, strogo uresničevati načelo odgovornosti do družbene lastnine, pri čemer je nujno okrepiti ustavno vlogo temeljnih organizacij združenega de la, zavraču.ioč administrativno • tehnokratske ali etatistične težnje, ki so v nasprotju s socialistično samoupravno ureditvijo in z interesi delovnih ljudi Vloga sindikata je v usmerjanju delovnih kolektivov, da spoznavajo splošne pogoje družbene reprodukcije in tako stvarno in odgovorno razrešujejo svoje probleme upoštevajoč interese celotne družbe. »Sindikat se ne more v samoupravnem političnem sistemu ob našati niti kot privesek kogarkoli niti kot opozicija*, je poudaril Orožen, zato potrebuje ustrezna gradiva, ki naj omogočijo lastne analize in ocene, družbenogospodarskih gibanj in ukrepov, da izvršuje še bolje težke in odgovorne naloge, ki so pred njim in mu jih določajo ustava in delovni ljudje. V sklepu svojega posega se je predsednik republiškega sveta ZSS spomnil 40-letnice u-stanovitve delavske enotnosti v Ljubljani in njene vloge v narodnoosvobodilni borbi, pri čemer je posebej naglasil njen pomen pri organiziranju in vodenju odporniškega gibanja Slovencev in Italijanov v okviru OF na Tržaškem.
V svojem pozdravnem govoru je nato predsednik CK Zveze komunistov Slovenije Andrej Marinc izhajal iz izredno resne splošne krize, ki je zajela ves svet zaradi naraščajočih protislovij med razvitimi in nerazvitimi, ki so v bistvu podrla klasičen sistem mednarodnih ekonomskih odnosov. Nevzdržna raven brezposelnosti v kapitalističnih državah in obseg zadolženosti držav v razvoju kažeta na brezizhodnost take politike in potrjujeta zahtevo po novem mednaridnem gospodarskem redu, za kar se borijo predvsem neuvrščene dežele. Toda protislovja je treba premagovati tudi znotraj socializma — kot je opozarjal Kardelj — in kot dokazuje primer Poljske. »Razmere v svetu močno vplivajo tudi na naš razvoj,* je poudaril Marinc, še posebej ker so hile zamujene mnoge možnosti za pravočasno odkrivanje njihovih posledic. S preveliko porabo in z neomejenimi investicijami so se gospodarske težave še povečale. To je terjalo izdelavo osnov programa dolgoročne ekonomske stabilizacije, ki ga je sprejel 12. kongres ZKJ, po katerem je treba graditi nadaljnji razvoj družbe na lastne sile, lastno akumulacijo in dohodek. Usmeritev v izvoz je razvojna nujnost Jugoslavije, ki mora ovrednotiti svoje možnosti za dosego produktivnosti dela v razvitih državah, da si pribori enakopravnejši položaj v mednarodnih ekonomskih odnosih, zato pa je tre-l>a vlagati v proizvodnjo več u-stvarjalnosti, domačega znanja in tehnologije, temelj uspešne izvozne dejavnosti pa je proizvodno in po
slovno povezovanje združenega dela na območju celotne države, ker je sedanja razdrobljenost in zaprtost glavna zavora za ustvarjanje večje ga dohodka na podlagi izrabe kakovostnih dejavnikov gospodarjenja, je naglasil Marinc.
Pri opredeljevanju in uresničevanju nalog, ki jih položaj narekuje, »se ne smemo bati političnih soočanj*. ker oportunistično ugotavljanje, da vsi soglašajo, v praksi pa delajo drugače, ne vodi nikamor, je poudaril govornik. Socialistično samoupravljanje je mogoče graditi sa mo kot dejanje delavcev samih, je nadaljeval Marinc, pri čemer ima sindikat v ustavi in zakonu o združenem delu vlogo, kakršne doslej ni imel še noben sindikat v svetu, ki se razlikuje od zaščitne funkcije v drugih sistemih, ker more ir mora vplivati tudi na bistvene smeri in prvine razvoja v družbi.
Včeraj je prinesel kongresu pozdrav tudi član predsedstva Sveta zveze sindikatov Jugoslavije Dušan Bogdanov-Senko. nakar se je plenarna seja zakl jučila z otvoritvi jo razstave delavskega tiska ob 40 letnici delavske enotnosti in kratkim kulturnim programom. Danes bo kongres zasedal v delovnih komisiiah. jutri pa se bo končal z glasovaniem o dokumentih in organih sindikata
LUCIJAN VOLK
V Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška se je sinoči, ob polnoštevilni udeležbi članov iz vseh treh pokrajin, sestal na svojem 4. zasedanju v sedanji mandatni dobi. glavni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze.
Po uvodni počastitvi spomina svojega bivšega člana in uglednega javnega delavca Dušana Kodriča, je imel glavni odbor na dnevnem redu naiprej poročilo predsednika Borisa Raceta o sedan:em »političnem položaju na Tržaškem in Slovenci* (poročilo objavljamo ra peti strani), kateremu sta sledili še poročili predsednikov teritorialnih odborov za videmsko ookraiino (Viljem Černo) in za goriško pokrajino (Mirko Primožič), nakai se .je o vseh treh poročilih razvila razprava.
Poudariti v razpravi so brli na vprašanjih razlastitev na Tržaškem in v zvezi s tem je glavni odbor soglasno sprejel resolucijo solidarnosti s konzorcijem razlaščencev »Naša zemlja*; na potrebi večje aktivnosti v zvezi z zastojem delovanja posebne senatne komisije za globalni zaščitni zakon in v tej zvezi na predlogu za sestanek enotne slovenske delegacije; ter na potrebi izkoriščanja možnosti, ki jih daje obstoječi zakonodaja za uveljavljanje določenih pravic.
Izvršni odbor je nato poslušal poročilo o problematiki Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje. ki ga je podala Tamara Blažina. Končno je glavni odbor soglašal s predlogam o ustanovitvi odbora za oraščajočo mladino in pa komisije za spremljanje delovanja krajevnih uprav ir ustanov ter s kriteriji za njuno sestavo. Odbor za doraščajočo mladino bo začasne vodila Tamara Blažina. za predsednika komisije za spremljanje delovanja krajevnih uprav in ustanov pa je bil imenovan Lucijan Volk in obenem kooptiran v izvršni odbor. (O seji bomo podrobneje poročali jut-tri.)
PO ZMAGI NA NEDEUSKIH BAVARSKIH VOLITVAH
CSU in socialdemokrati hočejo predčasne volitve
Poraženi liberalci želijo zamenjati svojega voditelja Genscherja
BONN — Izid nedeljskih deželnih volitev na Bavarskem je potrdil težnji po radikalizaciji političnega položaja v Zvezni republiki Nemčiji in čedalje očitnejši emargina ciji liberalne stranke Hansa Die-tricha Genscherja.
Zmagovalki volitev sta namreč desničarska krščansko socialna u nija Josefa Straussa in pa socialdemokratska stranka, ki je izboljšala svoj odstotek glasov in priborila šest sedežev v deželnem parlamentu, sicer predvsem na račun poraza vseh ostalih strank. , CSU je skupaj osvojila absolutno večino oziroma 58.3 odstotka glasov. Kljub temu, da je v primerjavi z zadnjimi deželnimi volitvami izgubila 0,8 odstotka glasov, ji sedaj pripadajo štiri sedeži več (133). Socialdemokrati so na drugem mestu s 31,9 odstotka iprej 31,4) in 71 sedeži. Vse ostale stranke, in sicer ebologisti, liberalci in druge liste, niso dosegle zadostnega števila glasov (pet odstotkov) za izvolitev poslancev. Liberalci, ki so na prejšnjih bavarskih volitvah i-meli 6,2 odstotka preferenc so tako izgubili vse svoje predstavnike v deželnem parlamentu in doživeli pekoč poraz, podoben tistemu, ki so ga beležili pred dvema tednoma v Hessnu.
Nedeljske volitve so spet zaostrile vsedržavni politični položaj. Tako socialdemokrati kot CSU pritiskajo na Kohlovo vlado, naj čimprej razpiše predčasne volitve. Novoizvoljeni kancler, ki je obenem tudi predsednik krščansko demo-
kratske stranke;' bi želel vladati vsaj di 6. marca prihodnjega leta, bolj kot od političnih želj in naklepov Straussa in Schmidta, pa bd usoda njegove koalicije odvisna od liberalnega zaveznika. Stolička JI. Dietrieha Genscherja se očitno meje. Napada ga tako levo krilo stranke, t i mu je zamerilo, da je brez pravega razloga strmoglavil vlado Helmulha Schmidta in se izpast*? vil »zasluženi kazni* svojih samih volivcev, kot tudi desno krilo, ki bi na bližnjem strankinem kongresu (5. novembra) želelo zamenjati Genscherja s svežejšo in manj obrabljeno osebnostjo. Prav kongres liberalne stranke bo torej v marsičem odločal o bodoči politični sliki v ZRN, čeprav je sedaj že malo verjetno, da bi lahko prišlo do ponovnega političnega preobrata, kar navsezadnje pomeni, da ,ie usoda liberalcev^ bolj ali manj zapečatena. politična prihodnost države pa čedalje bolj nejasna in negotova.
LA PAZ — Italijansko potniško letalo družbe Alitalia, vrste DC 10, z 200 potniki na krovu, je v Boliviji v središču dokaj čudna zgodbe. Nekajkrat je pristalo na nekaterih letališčih v tej deželi in kd je končno odletelo proti Italiji se je spet vrnilo v La Paz, šjer je trenutno pod strogim nadzorstvom policije. Raje .je v letalu 28-lttni italijanski terorist Pierluigi Pagliai, katerega išče italijansko sodstvo zaradi udeležbe pri pokolu na železniški postaji v Bologni.
*
12. oktobra 1982
VČERAJ SREČANJE MED SINDIKALISTI IN PARLAMENTARCI
Vlada mora pojasniti svoja gledišča do problemov tržaškega gospodarstva
Priprave na srečanje z ministrom po evropskem sinhrotronu • Nova
za industrijo Marcoro • perspektiva za rešitev
Ponovno postavljena zahteva krize v tovarni Calza Bloch
Na sedežu CISL so se včeraj sestali člani pokrajinskega tajništva enolne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL in tržaški parlamentarci Gerbec. Gruber - Benco, Cuffaro in TombeSi, da bi pregledali gospodarski položaj na Tržaškem pred napovedanim obiskom ministra za industrijo Marcore. V tej zvezi so parlamentarci med razpravo zagotovili svoj nastop pri ministru, da bi ta med svojim bivanjem v Trstu sprejel predstavništvo sindikalnih organizacij. Na tem srečanju, ki se ga bodo udeležili tudi sami parlamentarci, naj bi minister Marcoia pojasnil gledišča vlade glede novih olajšav, ki naj bi se priznale industrijskim dejavnostim na Tržaškem, glede energetskega načrta, kolikor
KD predlaga razpravo o svojem programu za Trst
Krščanska demokracija je pripravila pooroben program za Trst, ki naj bi služil kot osnova za kaikreino soočenje tako s strankami laično socialističnega pola, kot z Listo za Trst in s komunisti okrog glavnih gospodarskih, družbenih in kul-turnin problemov Trsta. Pobudo je napovedal član vsedržavnega vodstva KD tržaški poslanec Corrado Belci na srečanju s vodilnimi krajevnimi pred-stavniki-stranke. »Prišel je trenutek, je dejal Belci, da se premosti sedanjo politično paralizo. Politični položaj se mora dvigniti iz plitkih voda nekoristnih polemik, ki proizvajajo samo žolčne besede in nobenega konkretnega rezultata. Samo iz soočenja o programih, to se pravi o konkretnih posegih v korist Trsta, se lahko izlušči prava podoba krajevnih uprav». Posl. Belci je tudi dejal, da je KD že avgusta jasno pokazala, kateri so bistveni pogoji za politična zavezništva na krajevni in deželni ravni. S predstavitvijo podrobnejšega programa namerava sedaj sprožiti akcijo, ki je potrebna za popolno uresničenje sporazumov. »Povsem jasno je. je zaključil Belci, da si bodo morale stranke prevzeti svoje odgovornosti, če se dogovori ne bodo izvajali, medtem ko bo KD stopila na krajevni ravni v opozicijo, a bo avtonomno nadaljevala svoje delo v korist Trsta, s tem da bo uresničevala svoj program na vsedržavni ravni, s popolno solidarnostjo vsedržavnega vodstva stranke.*
gre za postavitev premogovnega terminala v tržaški luki, dalje glede novih olajšav, ki naj bi se priznale industrijskim dejavnostim na Tržaškem, glede energetskega načrta, ko ikor gre za postavitev premogovnega terminala v tržaški luki, dalje glede načrta za gradnjo novih termičnih central in ustreznega načrta AGIP ter končno glede nadaljnjega obratovanja petrolejske čistilnice Aquile.
Tržaški parlamentarci so po srečanju naslovili na predsednika ministrskega sveta Spadolinija brzojavko, v kateri se zavzemajo za to, da bi vlada odločneje zagovarjala kandidaturo Trsta za postavitev e-vropskega sinhrotrona, za katerega se kakor znano potegujejo tudi nekatere druge države. Parlamentarci so se končno obvezali, da bodo pri predsedstvu poslanske zbornice zahtevali nujno vključitev, v dnevni red dela zbornice, zakona o refi-nansiranju del, predvidenih po osimskem sporazumu. V okviru tega zakona so namreč predvidena še dodatna finančna sredstva za tržaško pristanišče, za Cono za znanstvene in tehnološke raziskave in za nove prometnice v okviru naše dežele.
Včerajšnja sindikalna kronika beleži nadalje nov korak tukajšnjih sindikatov v korist delavk tovarne »Calza Bloch*. Delavke so se popoldne zbrale na sedežu CISL, kjer sta sindikalista Comuzzi in Treu še enkrat pregledala položaj v tem obratu, ki je kakor znano na tem, da se sploh zbriše s spiska aktivnih tovarn na našem območju. Po skupščini so delovke pospremile sindikalno odposlanstvo, na srečanje z ravnateljem deželnega odborništva za industrijo Pastorinijem, ki je bilo pozno popoldne na sedežu odborništva v Ul. Trento. Ravnatelj Pa-storini je povedal, da so se vendarle za to pereče vprašanje v zadnjih dneh odprle nekoliko jasnejše perspektive. Po srečanju med predstavniki Krožnega sklada, Fri-ulie, Tržaške hranilnice in družbe ININCO — na katerem je predstavnik sklada povedal, da so za pomoč Calza Bloch namenili 3,5 milijarde lir — sta Tržaška hranilnica in Friulia začeli preučevati upravičenost nove naložbe v obrat, ININ CO bi prevzemala tekstil, ga predelovala v žaveljskem obratu v o-blačila, ter nato proizvodnjo dobavljala nekaterim podjetjem -X Zah. Nemčiji,' ki bi jo potem pfe-prodajala v vzhodne države. Družba bi pri tem zagotovila namestitev vseh 150 delavk. Calza Bloch pa bi ohranila barvarno ter zaposlila v njej 50 do 60 delavk. Zdaj gre za to, da se podaljšajo ugodnosti dopolnilne blagajne za vse prizadeto delavstvo, sindikati pa zahtevajo čimprejšnjo odločitev Friulie in Tržaške hranilnice ter jamstva glede postopnega vključevanja delavcev v
novo proizvodno dejavnost.
Končno naj v pregledu sindikalnega dogajanja v našem mestu zabeležimo, da so delegati CGIL osebja deželne uprave soglasno podprli predlog tajništva o ponovnem spre jetju člana F. Zaino, ki so ga pred 20 dnevi suspenzije zaradi domnevnega sodelovanja pri oboroženi tolpi. Za preklic suspenzije so se odločili potem ko je preiskovalni sodnik odredil izpustitev F. Zaine na začasno svobodo. To jasno priča o dejstvu, so bili mnenja delegati CG IL, da je Zaina nedolžen ter je zato toliko bolj obsodbe vredno dejstvo, da je časnikar I. Benini po deželni televiziji za časa Zainove aretacije na neodgovoren in nesramen način očrnil prizadetega. Svet delegatov CGIL je zato pozval tukajšnje vodstvo RAI, naj razjasni ta skrajno neljub dogodek in naj kaznuje tistega ali tiste, ki so zanj odgovorni.
IttlMIIHIIMIIHIUIIIMHHIIMHIIMIimiHIIIIIIHHIltMinil
NA POBUDO STATISTIČNE SLUŽBE TRŽAŠKE OBČINE
V polnem teku priprave za popis kmetijstva
PO ATCNTATU PRID RIMSKO SINACOOO
Demokratični Trst obsoja vse oblike antisemitizma
Sobotni protisemitski atentat pred rimsko sinagogo, v katerem je bil ubit dveletni deček, je boleče odjeknil tudi med krajevno židovsko skupnostjo. živo komponento tržaškega življenja, ki je med drugo svetovno vojno, ramo ob rami z italijanskimi in slovenskimi antifašisti, plačala visoki krvavi davek v borbi proti nacifašizmu. Številne mestne oblasti in zastopniki javnih uprav, pa tudi navadni meščani, so naslovili na sedež tržaške židovske skupnosti solidarnostne brzojavke ter obsodbe ogabnega zločina, ki pričajo, da je demokratična javnost enotna v boju in prizadevanjih za popolno iztrebljenje vseh pojavov antisemitizma in sovraštva med narodi in ljudmi različnih veroizpovedi.
Tako je predsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Mario Colli naslovil glavnemu rabinu tržaške židovske skupnosti Eliji Richet-tiju brzojavko, v kateri zelo ostro obsoja rimski atentat in vse pojave antisemitizma, katerim smo v teh dneh priča ne samo v Italiji, ampak tudi drugod po Evropi. Solidarnost prizadeti židovski skupnosti sta
izrekla tudi tržaški pokrajinski odbor in župan Cecovini.
Ostro obsodbo krvavega atentata pred rimsko sinagogo je včeraj izpričala tudi tržaška sekcija glavnega združenja palestinskih študentov v Italiji. «Nedavni izbruhi antisemitizma,* je med drugim rečeno v noti palestinskih študentov, »so naperjeni ne samo proti Židom, ampak tudi proti palestinskemu narodu Podobna dejanja, ki so v preteklosti služila sionistom, da so se naselili v Palestini, pomagajo danes tistim, ki enačijo izraelsko voditelje z judovsko vero, ki temelji na strpnosti in bratstvu med narodi. Palestinski narod, ki je v tem času žrtev sionističnih napadov, sočustvuje z židovskimi družinami, ki jih je hudo prizadelo teroristično dejanje v Rimu.*
Spričo hudega izbruha antisemitizma v Italiji pa je včetaj tržaška federacija KPI uradno zahtevala takojšnje sklicanje enotnega pokrajinskega odbora za obrambo demokracije in idealov odporniškega gibanja.
Protijudovski izpad pred rimsko sinagogo je obsodilo tudi pokrajinsko vodstvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL.
Ob smrti zaslužnega javnega delavca in bivšega člana svojega glavnega odbora
DUŠANA KODRIČA
izreka iskreno sožalje družini in svojcem.
Slovenska kulturno-gospodarska zveza
Združenje staršev osnovne šole M. Gregorič se v imenu vseh staršev klanja spominu prerano preminulega
DUŠANA KODRIČA ter izreka občuteno sožalje gospe Silvi in družini.
Ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta
izrekajo prijatelju Iztoku iskreno sožalje kolegi ekonomske fakultete.
Z ŽALNE SEJE ZA POKOJNIM DUŠANOM KODRIČEM
Ostal nam bo kot zgled zavednega Slovenca ki se je boril za uveljavljanje naših pravic
Ob bridki izgubi dragega očeta DUŠANA
izreka Iztoku Kodriču in družini Iskreno sožalje
ŠZ Bor
Ob prerani smrti
DUŠANA KODRIČA izreka globoko sožalje družini
Marceilo Čok
Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi
DUŠANA KODRIČA izreka svojcem iskreno sožalje
tržaški pokrajinski odbor
Ob prerani smrti dragega soproga DUŠANA KODRIČA izrekajo kolegici Silvi iskreno sožalje Nadja, Marjuča, Silvia in Tamara
Ob tragični izgubi dragega, nepozabnega prijatelja in tovariša DUŠANA
izrekata občuteno sožalje družini
Franca in Antonino Cuffaro
Od 24. oktobra do konca novembra bo v naši pokrajini, kot drugod po Italiji, popis kmetijstva. Od hiše do hiše bodo, kot za ljudsko štetje, hodili popisovalci in zbirali po datke o vseh kmetijah in polkmeti-jah na Tržaškem, da bodo lahko na osnovi zbranih podatkov izdelali čim vemejšo sliko o kmetijstvu pri nas in seveda po vsej državi.
Kot vsak popis prinaša tudi slednji nekatere probleme. V splošnem
Ob pripravah na popis kmetijstva bo danes ob 19. url informativni sestanek v Kulturnem domu »A. Sirk* v Križu, v četrtek ob 19. url pa na sedežu rajonskega sveta na Proseku.
mene. Podatki se bodo namreč v osrednji urad ISTAT v Rimu stekali brez imen in podpisov popisanih kmetovalcev. Pri zbiranju podatkov bo sodelovalo 14 popisovalcev, za to priložnost posebej usposobljenih občinskih uslužbencev, od katerih en del obvlada slovenski jezik. Vsem, ki bodo to zahtevali, bodo izročili slovensko popisno polo, ki jo je pripravilo pokrajinsko nadzorništvo za statistiko pri tržaški trgovinski zbornici. Če bi kdo od italijanskih popisovalcev imel določene probleme sporazumevanjem, bo lahko kadarkoli zaprosil za zamenjavo v u-radu Statistične službe, ki bo neprekinjeno deloval od 8. ure zjutraj do 20. ure zvečer.
»Izgubili smo naprednega, poštenega in strokovno sposobnega vodi-lja; velika je praznina, ki jo bo treba zapolniti za njim. Ugotoviti pa moramo, d9. jiam.Je. Dušan Kodrič zaptfttil tmgai" žaktad svojega dela, svojih idealov in prepričanj, da i-ma naš človek pravico živeti na svoji zemlji in se vsestransko razvijati v gospodarskem in kulturnem napredku na svojem teritoriju.* Te besede je povedal v svojem govoru na včerajšnji žalni seji najstarejši odbornik Kmetijske zadruge in njen dolgoletni predsednik Alojz Markovič.
Žalne seje za pokojnim Dušanom Kodričem, ki je bila včeraj v prostorih skladišča Kmetijske zadruge v industrijski coni, so se udeležili pokojnikovi svojci, mati, žena, hči, sinova in drugi ožji sorodniki ter številni predstavniki družbenopolitičnega življenja, predvsem pa njegovi sodelavci in ljudje, ki jih je s pokojnim Dušanom povezovala ljubezen do domače zemlje in do dela na njej. Prišli so, da bi se poklonili spominu človeka, ki je velik del svojih moči žrtvoval za uveljavljanje narodnostnih pravic naše skupnosti, za pravice kmeta in de lavskega razreda. «Bil je človek, ki nam je bil v zgled.* je še povedal Alojz Markovič z ganjenim glasom. »Uveljavil se je na Tržaškem in ni
okviru prinaša bojazen med popisanim prebivalstvom, da bodo zbrane podatke uporabili v davčne namene, da bodo skratka potom sta tističnega ugotavljanja posameznih premoženj (v našem primeru kmetijskih) stopili na prste morebitnim davčnim utajevalcem. V našem specifičnem zamejskem prostoru pa je poleg tega eden glavnih problemov še narodnostni aspekt popisa, oziroma jezikovna oblika, v kateri bo izveden. Upoštevajoč, da je velika večina kmetovalcev na Tržaškem slovenske narodnosti, je povsem logično. da bo popis potekal tudi v slot^nskem jeziku.
Kako bo tokrat s temi problemi? Statistična služba tržaške občine, kateri je osrednji zavod za statistiko ISTAT poveril nalogo, da izve de popis v tržaški občini, je skli cala informativne sestanke v okvi ru nekaterih rajonskih svetov, da bi neposredno zainteresirane seznanila s potekom popisa ter razpršila določene bojazni Prvi sestanek je bil napovedan za sinoči na sedežu ro janskega in barkovljanskega rajonskega sveta, a se ga žal ni udeležil nihče. Upamo, da bo drevi, ob 19. uri v Kulturnem domu Sirk v Križu in v četrtek, ob 19. uri na sede žu zahodnokraškega rajonskega sveta na Proseku, bolje. Kot nam je povedal vodja Statistične službe tržaške občine Paolo Marras, je glavni namen sestankov, da bi ljudem obrazložili, da ne bodo zbrani podatki nikakor služili v davčne na
Slovenski večer v hotelu Europa
V hotelu Europa pod Nabrežino bo jutri večer slovenske kulture, ki je namenjen mladim dijakinjam in dijakom »Jadranskega zavoda združenega sveta*. Na prireditvi bodo sodelovali moški zbor «Fantje izpod Grmade*, ženski zbor »Igo Gruden* iz Nabrežine ter Tržaška folklorna skupina »Stu ledi*. Uradno odprtje prvega šolskega leta zavoda, ki ima svoj sedež v devinsko-nabrežin ski občini, bo v nedeljo. Jutri šnje srečanje se bo pričelo ob 20.30.
Javni sestanek v Dolini
Uprava občine Dolina vabi na javni sestanek, ki bo jutri, v sredo,
13. t.m., ob 20, uri v restavraciji «Sonja» pri Domju. Na sestanku bomo obravnavali probleme naslednjih krajevnih skupnosti: Krmenka,
Lakotišče, Pulje, Domjo, Frankovec in Žavlje.
........
VPRAŠANJE, KI ŽUU PREDVSEM ITAUJANSKE UČITELJE
Križ s pripravami šolnikov na habilitacijski natečaj
Ministrstvo za šolstvo je pred časom razpisalo natečaj za habilita-
stavnike, da sam ne more organizirati tečajev, ker nima za to pri-
ciio za redno poučevanje v otroških | mernega osebja. Tudi docente, vrtcih in šolah (rok za predstavi- -1 - -J’'’ u K" tev prošenj zapade 30. oktobra) in obenem izdalo okrožnico, v kateri poverja deželnemu šolskemu skrbniku in deželnemu zavodu za izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje šolnikov IRRSAE nalogo, da poskrbijo za posamezne pripravljalne tečaje, ki naj bi služili udeležencem natečaja za njihovo pripravo, Natečaje bi morali izpeljati v oktobru in novembru, vse kaže pa, da bodo pristojni organi le s težavo in predvsem na zelo okrnjen način lahko zadovoljili zahtevam udele-žencev.
IRRSAE je namreč seznanil deželno skrbništvo in sindikalne pred-
pozabil matične domovine; utrdil je stike s sorodnimi organizacijami onstran meje, posebno pa s Slovenijo. Bil je brat bratu, tostran i> on-strnir nflejp, Prav j®radi teh ^zaslug, mu jfe Meto# Zadružna zveza” Slovenije podelila zlato plaketo.*
Pokojni Dušan Kodrič je bil tudi podpredsednik naše strokovne organizacije, Kmečke zveze. Nanj se je na včerajšnji žalni seji z občutenimi besedami spomnil predsednik fonz Guštin, ki je med drugim dejal: »Kot kmet se je Dušan v prvi vrsti boril za pravice našega kmeta ter za napredek in razvoj našega kmetijstva in prav v tej borbi po-
svetil svoje najboljše sile in ogromen del svojega življenja. Tudi na zadružnem polju se je njegovo sodelovanje izkazalo zelo važno in njegove izkušnje so bile neprecenljive vrednosti. V dobi svojega dolgoletnega sodelovanja kot predsednik KZ je Dušan pogosto zavzel pri odgovornih oblasteh za naše kmete in njihove pravice. Živo je občutil vsako krivico, ki s" jo prizadeli našemu kmetu, a najbolj ga je bolelo krivično razlaščanje naše zemlje. V razlaščanju naše zemlje je namreč videl to, kar je tudi sam občutil na lastni koži, postopno smrt našega kmetijstva in dokončno potujčevanje naše rodne zemlje. Na sejah Kmečke zveze je vedno poudarjal, da se mora naša organizacija dosledno upirati vsakemu neupravičenemu krčenju našega narodnostnega teritorija.
Mi vsi smo mu za njegovo delo veliko dolžni in ga bomo za to hvaležno in ljubeznivo hranili v našem spominu in v naših srcih-kot-pravi zgled zavednega Slovenca, predvsem pa kot nepozabnega prijatelja, tovariša in sodelavca.*’1	’ J -1
Z ganljivimi besedami se je pokojnega Dušana na žalni seji spomnil tudi predstavnik združenja zadrug, o tem, ! ako je bil poznan in cenjen v kmetijskih, zadružniških in gospodarskih krogih pa pričajo številne sožalne brzojavke, ki jih v tem grenkem trenutki’ prejema Kmetijska zadruga.
Ob smrti dragega očeta DUŠANA
Izrekajo Iztoku Kodriču bivši šolci in sošolke iskreno sožalje.
Ob tragični smrti tov.
DUŠANA KODRIČA izrekata občuteno sožalje težko prizadeti družini in svojcem
pokrajinski odbor VZPI - ANPI in ANED - ANPIA Trst
NA PROCESU ZARADI TRAGIČNE EKSPLOZIJE V MILJAH
Vsi obtoženci zvračajo krivdo drug na drugega
Zaradi vnetja plinov sta pred štirimi leti dva delavca umrla, enajst pa jih je bilo ranjenih
naj bi vodili tečaje, bo verjetno zelo težko dobiti zaradi prav skromne kompenzacije (4.500 lir na uro) in zaradi dejstva, da bi morali o-pravljati to delo izven normalnega šolskega urnika. Tako je doslej znano le, da bodo v deželi organizirali 3 tečaje za otroške vrtnarice (2 v Vidmu, enega v Tržiču): tečaji za ostale šolnike pa so zaenkrat še odprto vprašanje.
V takšnem meglenem položaju so še najbolj privilegirani prav slovenski kandidati, saj je Sindikat slovenske šole že samostojno odločil, da bo pripravil tak tečaj za naše šolnike.
«Potrebne so smrtne žrtve, da se odkrijejo neodgovornosti in skrajno nevarne okoliščine, v katerih so delavci, vede ali nevede, večkrat prisiljeni delati.* Tako so komentirali včeraj nekateri delavci med prvostopenjsko razpravo, ki bo morala razkriti odgovornosti za silovito eksplozijo, do katere je prišlo 13. julija 1978 na splavu za prevoz tovorov, ki ga je tržiško podjetje CMI - Bevilacqua preurejalo ob pomolu bivše miljske ladjedelnice »Alto A-driatico* in v kateri sta dva delavca izgubila življenje, enajst pa je bilo ranjenih.
Vzroki eksplozije so jasni. Delavci so delali z varilnimi aparati na krovu splava, kljub temu, da je bilo podpalubje natrpano z vnetljivimi in eksplozivnimi plini, ki so iz-hlapevali po pleskanju. K tragediji je pripomogla tudi velika vročina, ki je proces izhlapevanja še pospešila. Preiskovalni sodnik je bil zato mnenja, da je ekspozijo omogočilo neodgovorno in nepazljivo ravnanje lastnika podjetja, Giulia Be-vilacqua (ki pa je januarja leta 1980 umrl), izvedenca Benita Pet-tenatija, vodja delavcev Ennia A-squinija in gasilca ladjedelnice Silvana Perisuttija. Vsi so obtoženi večkratnega nenamernega umora (Perisutti le sodelovanja pri večkratnem nenamernem umoru), nenamerne povzročitve hude nezgode in telesnih poškodb. Kot civilne stranke so se predstavili, poleg vdov, še delavca, ki sta zadobila najhujše poškodbe, lastnik vil, ki jih je eksplozija poškodovala in sindikalna organizacija Fiom - CG IL.
Benito Pettenati, kemijski izvedenec, ki se ga je posluževalo luško poveljstvo, je usodnega dne preveril stopnjo nasičenosti eksplozivnih plinov in bil mnenja, da ni nevarna. Zraven je še napisal, da morajo delavci variti vsaj deset metrov stran in hermetično zapreti vse odprtine podpalubja. Sodišču je včeraj potrdil dejstva in zanikal svojo odgovornost pri nezgodi, čeprav se je predsednik Brenči čudil, da ni zaznal nevarne zasičenosti in da se ni oziral na posebno vročino tistega dne. V dvomu je bil tudi, če je
Ob bridki izgubi
DUŠANA KODRIČA izrekajo člani zadruge Dolga krona Iskreno sožalje prizadeti družini in svojcem.
Ob tragični in nenadomestljivi izgubi
DUŠANA KODRIČA izrekajo učenci in starši V. razreda osnovne šole M. Gregorič najiskrenejše sožalje učiteljici gospe Silvi, hčerki Majdi, sinovoma Borutu ln Iztoku ter vsem sorodnikom.
Ob nenadomestljivi izgubi dragega DUŠANA KODRIČA izrekata družini najgloblje družina Franca in Sergija in družina Daria Jagodica.
sožalje
Košute
Ravnateljica, profesorji in osebje liceja F. Prešeren izrekajo globoko sožalje prof. Borutu Kodriču ter svojcem ob težki izgubi dragega očeta
Dijaki znanstvenega liceja France Prešeren izražamo svoje iskreno sožalje prof. Borutu Kodriču ob izgubi očeta
izvedenec uporabil posebno plastično cevko za merjenje v globini. Sodišče je nato poslušalo izjavo delovodje Asquinija, ki je v svojo obrambo trdil, da mu lastnik Bevilacqua ni posebno naročil, naj bo pozoren pri izvajanju vseh varnostnih ukrepov, Bevilacqua naj bi le poudaril, da ni potrebno hermetično zapirati lin in da je treba na vsak način pohiteti z delom, kajti splav bi morali biti nared čez dva dni, v nasprotnem primeru bi moral plačati visoko odškodnino.
Proti Bcvilacqui se je sodni postopek zaradi smrti ustavil, včeraj pa so vseeno prebrali zapisnik izpraševanja. V njem je Bevilacqua izjavil, da je bil prepričan v vestnost Asquinija in Pettenatija. Torej staro pravilo zvračanja krivde. Perisutti je kot zadnji obtoženec včeraj popolnoma zanikal kakršnekoli dolžnosti, saj je bil uslužbenec ladjedelnice in je moral zato skrbeti le za varnost na pomolu.
Sodišče je nato zaslišalo kakih 40 očividcev in prič ter odložilo razpravo na četrtek, ko bodo na vrsti izvedenci in posegi javnega tožilca Staffe ter branilcev.
Ob hudi izgubi
DUŠANA KODRIČA izreka učiteljici Silvi in družini iskreno sožalje
PD Kolonkovec
KD Union in S. Škamperle ter Skupnost vinogrudnikov iz Podlo-njerja, od Sv. Ivana in Školjeta izrekajo družini Kodrič iskreno sožalje ob izgubi dragega DUŠANA
Ob težki izgubi tov.
DUŠANA KODRIČA izreka kolektiv TPPZ Pinko Tomažič svojemu članu Iztoku Kodriču in svojcem globoko sožalje.
Ob nenadni izgubi člana in nadzornika
DUŠANA KODRIČA izrekajo odbor in člani Cvetličarsko vrtnarske zadtuge s Proseka globoko sožalje svojcem ln sorodnikom.
Ob izgubi
Dušana Kodriča
sočustvujejo s težko prizadetimi
teta Maria, Slavko, Laura, Sergio in Laura
Ob težki in bridki izgubi dragega moža
Dušana Kodriča
izrekajo kolegici Silvi globoko in občuteno sožalje
nčiteljice
šentjakobskega ravnateljstva
S težko prizadeto družino
Kodrič
sočustvujejo
Josip Sancin, Alojz Markovič, Srečko Orel, Josip Ota, Drago Slavec in Lovrenc Strajn
Ob bridki izgubi Dušana Kodriča izreka družini in svojcem globoko sožalje Zadruga pridelovalcev vin tržaške občine - Kriški breg.
Ob smrti Dušana Kodriča izreka družini in sorodnikom iskreno sožalje sekcija KPI »Zorko Kralj* iz Trebč.
Sošolci in sošolke klasičnega liceja izrekajo iskreno sožalje Majdi in družini ob izgubi očeta Dušana.
Glasbena matica izreka najgloblje sožalje družini in svojcem prerano preminulega
DUŠANA KODRIČA
Ob težki izgubi našega odbornika DUŠANA KODRIČA izreka Konzorcij Kmetijskih zadrug Grmada Iskreno sožalje svojcem in družini.
Ob tragični izgubi
DUŠANA
izreka družini Kodrič iskreno sožalje Žarko Hrvatič z družino
Organizacija slovenskih tabornikov v Italiji Rod modrega vala izreka sožalje družini Kodrič ob tragični smrti Dušana Kodriča.
Udeleženci in mentorji mladinskega raziskovalnega tabora izrekajo prof. Borutu Kodriču iskreno -sožalje ob bridki izgubi dragega očeta.
Ob bridki Izgubi tovariša Dušana Kodriča izreka težko prizadeti družini iskreno sožalje Mara Bertocchl z družino.
SKD Tabor izreka ob smrti LOJZKE ŠKABAR iskreno sožalje hčerki Irmi in sorodnikom.
Tragična nesreča je prekinila nit našega podpredsednika in soustanovitelja zadruge Naš Kras DUŠANA KODRIČA Neumornega javnega delavca bomo ohranili v najlepšem spomina, hudo prizadetim svojcem pa izrekamo naše najiskrenejše sožalje.
Odbor zadruge Naš Kras
Ob tragični izgubi
Dušana Kodriča
svojega odbornika
sočustvujeta s prizadeto družino
Upravni in nadzorni odbor zadruge Planinski dom Mangart
V soboto, 9. oktobra, je umrl
DUŠAN KODRIČ
Pogreb bo jutri, 13. oktobra, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo: žena Silvana, hči Majda, sina Iztok in Bornt z dru-*ino, mama, sestra Božena, nečaki in nečakinje z družinami in drugi sorodniki
Trst, 12. oktobra 1982
Ob ižgubi dragega 1,1 “
DUŠANA
žalujemo Pridružujeta se
Borut, Marta, Matjaž Mira in Berto Ivašič
Ob hudi izgubi dragega
DUŠANA
se pridružujejo žalosti
Mojca in Črt šiškovič, Piero in Nikla Panizon
Ob tragični in nenadni izgubi
DUŠANA KODRIČA
predsednika Kmetijske zadruge
izrekajo družini iskreno sožalje
Upravni in nadzorni odbor ter uslužbenci Kmetijske zadruge
Ob prerani izgubi svojega podpredsednika
DUŠANA KODRIČA
izreka najgloblje in iskreno sožalje družini in svojcem
KMEČKA ZVEZA
Težko prizadet ob nenadni smrti
DUŠANA KODRIČA
svojega dolgoletnega predsednika izreka hudo prizadeti družini globoko sožalje
Odbor za postavitev spomenika padlim v NOB iz Škednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane
Ob nenadni in težki izgubi dragega
DUŠANA KODRIČA
izrekata globoko sožalje težko prizadeti družini
KD Rovte = Kolonkovec in Ivan Grbec iz Škednja
SREČANJE
MALHI PRIJATELJEV
GALEBA
Naša otroška revija vabi ob začetku novega letnika na veselo popoldne z glavnini urednikom Lojzetom Abramom, s pesnikom Miroslavom Košuto in slikarjem Klavdijem Palčičem.
Otroci — mali bralci se bodo lahko z njimi pogovorili o letošnjem GALEBU, kakor se kaže iz prve številke. Prav tako 'bodo lahko tudi zvedeli, kako se skuhajo otroške pesmice in risbice.
Srečanje bo v četrtek, 14. t.m., ob 17.30 v Tržaški knjigami, ki bo ob tej priložnosti nudila 20 odst. popusta na vse otroške izdaje.	VABI JENI!
DELOVNI SVET KULTURNIH DRUŠTEV ZAHODNEGA KRASA
VABI NA SREČANJE
«VSE MANJ JE DOBRIH OSMIC»
Humor z glasbo bosta točila kantavtor ANDREJ ŠIFRER — Kabaret skupina, ki jo sestavljajo šef MIRAN KOŠUTA, gost iz Toronta JOHN ČESNIK in trije vinski bratci BELMONDO, ŠČEN in DE - VETTAK
Osmica bo v petek, 15. t.m., ob 20.30 v domu A.- Sirka v Križu.
Vljudno vabljeni!
r
«52? ST
1ABOR
Knjižnica P. Tomažič tn tovariši Danes, 12. oktobra, ob 20. uri
VEČER
GRADNIKOVE POEZIJE
■O pesnikovem ustvarjanju bo govoril prof. FRANC ZADRAVEC. Recital Gradnikovih pesmi v režiji Marka Sosiča.
Razstava bo odprta do 17. oktobra
Razna obvestila H Gledališča
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi na predavanje, ki bo v petek, 15. oktobra, ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani, v Ul. sv. Frančiška 20. Predaval bo dr. Pavel Stranj o zadnjih zapletljajih na Bližnjem vzhodu. Predavanje bo z diapozitivi. Prisrčno vabljeni posebno člani.
Izleti
SPDT prireja v nedeljo. 17. t.m., tradicionalni in priljubljeni Dan planincev SPDT, ki bo tudi tokrat na zgoniški gmajni. Zbirališče bo ob 9. uri na glavnem trgu v Repniču, od tod pa bodo udeleženci krenili na travnik (10 min. hoje), kjer bodo na sporedu razne družabne igre (otroški poligon), start in cilj tekmovalnega planinskega pohoda, pa tudi za jedačo in pijačo bo poskrbljeno. Kdor bo prišel na «Dan planincev* kasneje, bo z lahkoto sledil markacijam do travnika (cesta proti proseški železniški postaji). Vabljeni vsi!
SLOVENSKO STALNO 'GLEDALIŠČE V TRSTU
OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1982/83
TITUS MACCIUS PLAUTUS
((HVALISAVI VOJAK*
Komedija v dveh delih — Prvič. 1 v slovenščini
Režija: MILE KORUN
PREMIERA
v petek, 15. oktobra, ob 20.30
-	ABONMA RED A - premierski.
PONOVITVE
v soboto, 16. oktobra, ob 20.30
—	ABONMA RED B — prva sobota po premieri.
v nedeljo. 17. oktobra, ob 16. uri — ABONMA RED C — prva nedelja po premieri.
Nadaljuje se vpisovanje abonmajev pri blagajni Kulturnega doma ob delavnikih od 10. do 14. ure. Vse abonente prosimo, da dvignejo svoje izkaznice
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 12. oktobra
MAKS
Sonce vzide ob 6.17 in zatone ob 17.26 - Dolžina dneva 11.09 -rt Luna vzide ob 0.32 in zatone ob 15.42.
Jutri, SREDA, 13. oktobra EDVARD
Vreme včeraj: na j višja temperatura 17,3 stopinje, najnižja 12 stopinj, ob 18. uri 15.5 stopinje, zračni tlak 1014.4 mb pada, brezvetrje, vlaga 69 odstotna, nebo malo pooblačeno. morje mirno, temperatura morja 19 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA SE JE: Cristira Lego-vich.
UMRLI SO: 79 teina Olimpia Lian vd. Polacco. 90-letna Eleonora Sambo vd. Nordio. 85 letna Valeria De-poll vd. Metullio, 6b letna Paola Ma-corsi por. Milocct 51 letna Natalt-na Zeiial, 79 letni Emilio, S bona, 79-ietna Francesca Ive por. Abba, 75-letni Vincenzo Tedeseo. 53-letni Pie-tro Pace. ■ 75-letni Antonio Michela-to, 82-le‘tia Armanda Cianforlini vd. Marši. 80 letni Vittorio Messner, 83-letni Carmelo Golino, 80 letni Stefa-no Monferrato. 84-letna Maria De-ghenghi, 78 letna Zaira Stefanutto vd. Pavan, 72-letni Francesco Da-Pas, 82-letna Eufemii Cecada vd. Cherti.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (tal 8.30 do 20.30)
Ul. Roma 15, UL Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112. Ul. Baiamonti 50, Zgonik. Milje (Drevored Mazzini), (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Oriani 2. Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Zgo nik, Milje (Drevored Mazzini).
VERDI
Z Rossinijevo opero «Semiramide» bodo slovesno odprli letošnjo operno sezono gledališča Verdi. Orkester bo vodil znani dirigent Daniel Oren, ki je že začel z intenzivnim delom. Med glavnimi izvajalci naj omenimo Lello Cuberlijevo, Lucio Valentini - Terrani, Borisa Martinovi-cha. . Raimunda Mettreja, Luigija Ronija.
CANKARJEV DOM (Ljubljana)
II. preddverje
Od 20. do 31. t.m. — Razstava: Oblikovalec Matjaž Vipotnik.
Sprejemna dvotana
Od 18. do 31. t.m. — Razstava: Sodobni tržaški umetniki — v sodelovanju z Moderno galerijo.
Srednja dvorana
V	petek, 15. t.m., ob 20. uri: Razseljena oseba — premiera novega slovenskega filma. Po premieri pogovor z ustvarjalci.
V	istem okviru bo ob 17. uri v Okrogli dvorani: Promocija knjige cBlodnikb Draga Jančarja: ob 18. uri v Mali dvorani: Kratki filmi Marjana Cigliča: ob 20. uri v Srednji dvorani Svečana premiera; ob 22. uri v Novinarskem središču: Pogovor o filmu.
Srednja dvorana
V	ponedeljek, 18. t.m., ob 20. uri: The provoted Wife (Izzvana soproga). Gostovanje «Acting touring company» iz Londona.
V	torek, 19. t.m., ob 20. uri: «Ber-lin. Berlin*. . JmisiltaL,, Gostovanje «Acting touring company» iz Lonci c-na. ,
“'4*Šrcfooto, 16. t.m.. ob 19.30: Taj-landski nacionalni kraljevi balet.
Velika dvorana
V	torek, 19. t.m., ob 19.30: Hans Haseboech* Orgelski koncert znanega dunajskega organista.
Mala dvorana
V	soboto. 16. t.m., ob 10. uri: O-troška matineja - J. Malik: žogica marogica, LGL. marionete.
Teden družbenega filma: 18. t.m., ob 19. uri. -Božanski dnevi* - a-meriški; ob 21. uri (Čipkarica* -francoski.
19.	t.m.. ob 19. uri «Kako postaneš Švicar* - švicarski; ob 21. uri (Trije bratje* - italijanski.
20.	t.m., ob 19. uri ((Obljubljena dežela* - poljski I. del; ob 21. uri drugi del filma.
21.	t.m., cb 19. uri »Srečno življenje Františka Bule* - poljski; ob 21. h i < NeVarno ce je nagibati ven* -madžarski.
Vstopnice so v prodaji pri blagaj-li Cankarjevega doma v Emonskem prehodu vsak dan, razen nedelje, od 9. do 14. ure in od 17. do 19. ure oziroma do začetka predstave.
GLEDALIŠČE V TRSTU
BALETNA ŠOLA
V	šolo se sprejemajo dosedanje učenke ter kandidati in kandidatke, starejši od 6 let. Vpisovanje in podrobne informacije ob delavnikih od 9. do 13. ure še danes, 12. oktobra v upravi SSG. Ul. Petronio 4
PREDSTAVITEV SEZONE 1982-83
Danes, 12. oktobra, ob 20.30 v Babni hiši v Ricmanjih.
V	četrtek, 14. oktobra, ob 20.30 v prosv. društvu »Rdeča zvezda* v Saležu.
f Čestitke
Kino
Danes praznuje rojstni dan Eto Kocijan iz Doline. Mnogo zdravja in sreče mu želijo žena, sorodniki ter člani pevskega zbora n V. Vodnik*.
Danes praznujeta 25. obletnico poroke SONJA FABJAN-In STANKO GRUDEN. Vse najboljše jima voščita hvaležna hči Alma in sin Stanislav.
Danes praznuje 81. rojstni dan GI-ZELA SMOTLAK. Še mnogo zdravih in srečnih let ji želi sin Sandro z družino.
Včeraj je praznoval RUDOLF O-LENIK rojstni dan. Vse najboljše, posebno zdravja, mu želijo sestra Alojzija ter Nadja in Danica z družinama.
Ariston 16.00—22.00 »Obiettivo mor-tale*. S. Coneiy.
Eden Zaprto. Jutri ob 15.30 «Africa dolce e selvaggia*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale 16.30 »Super se.vual fan-tasy». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 17.00 «Porca vacca*. R- Pozzet-to, L. Antonelli, A. Macčione.
Grattacielo 17.00 «Porky’s — questi paz/.i, pazzi porcelloni*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice Zaprto. Jutri ob 17.00 «La spada a tre lame*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignou 16.00 »Scomparso (missing)*. Za vsakogar.
Filodrammatico 15.00 «Elen, moglie perversa*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 »Triade cbiama cana-le 6*. Barvni film za vse.
Capitol 16.30 »Atterraggio zoro*. Barvni film.
Cristallo 17.00 «Rocky III.». Sylve-ster Stallone.
Moderno 16.00—22.00 »Gazzosa alla merita*. Barvni film za vse.
Radio 15:30 «Gioclii erotici delle sexy femme*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.00—21.30 «11 principe della citta*.
Lnmiere 16.30 «11 dittatore dello sta-to libero di Bananas*. W. AUen.
Koncerti
Glasbenu m.pra razpisuje koncertni abonma lJjgjj^jjL-Vpisovanje abonmajev v pisarni UM. Ul. R. Manna •29, od 15. ('o 17. ure.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Vesna vabi na predstavitev nove pesniške zbirke Marija Čuka, ki bo v četi-tek, 14. t.m., ob 20.30 v domu A. Sirka v Križu. Zbirka «Suho cvetje* je izšla pri mariborski založbi Obzorja.
KD Lipa vabi na koncert MPZ V. Vodnik iz Doline, ki bo v soboto, 16. oktobra, ob 20.30 v bazoviškem domu. Dirigent Ignacij Ota.
KD F. Prešeren - Bnljunec organizira plesni tečaj pod vodstvom prof. Karla Voduška. Vpisovanje pri Lauri v mlekarni do 16. oktobra.
Glasbena matica obvešča, da so vaje otroškega pevskega zbora ob ponedeljkih in sredah od 17. do 18. ure v Dijaškem domu v Trstu. Otroci iz vrtca bodo imeli prvo pevsko vajo jutri. 13. oktobra, ob 16. uri tudi v Dijaškem domu v Trstu.
Razstave f;
V	galeriji «Torbandenn» bo da nes, 12. t.m., ob 18.30 otvoritev razstave slikarke Miele Reine.
V	Kraški galeriji v Repnu bo do 17. oktobra razstavljal svoja dela tržaški slovenski slikar Deziderij Švara.
Predavanja
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225 141, Božje polje. Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina tel. 100-121: Sesljan: tel. 209 197;
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8 ure, tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do ure. tel. 68-441.
SPDT vabi vse svoje člane in simpatizerje na prvo sezonsko predavanje na temo: «Primorska odprava na Aconcaguo*. Predaval bo zamejski alpinist Igor Škamperle, ki bo z barvnimi diapozitivi prikazal in o-pisal svoj vzpon po Francoski varianti Messnerjeve smeri na vrh najvišje gore Južne Amerike Aconcague (6958 m). Predavanje bo v četrtek. 14. oktobra, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv, Frančiška 20/2) s pričetkom ob 20. uri. Vabljeni!
OBVESTILO KMEČKE ZVEZE
Kot smo že poročali je občin sko podjetje za elektriko, plin in vodo (ACEGA) vračunalo vsem uporabnikom vode dajatev (60 li na kubični meter u-porabijene vode), ki je predvidena samo za tiste uporabnike.' ki imajo svoje odtoke priključene na občinsko kanalizacijo. Kot je znano, pa vse okoliške vasi tržaške občine nimajo ka nalizacije, razen nekaterih, ki pa jo imajo samo za odtok de ževnice. Zato so lahko vsi tisti. ki niso priključeni na javno kanalizacijo in tisti, ki u-porabljajo vodo za namakanje, oproščeni tr dajatve. Kmečka zveza bo v teh dneh izpolnje vala po vaseh prošnje za omenjeno oprostitev in sicer: danes, 12. 10., od 17. do 19. ure v domu Baznviškhi junakov v Bazo vici, jetri, 13. 10.. od 17. do 19. ure v Prosvetnem domu na Opčinah, v četrtek, 14. oktobra, od 17. do 19. ure v Kulturnem domu Albert Sirk v Križu v petek, 15. 10., ud 17. do 19. ure v Kulturnem domu na Proseku I. nadstropje.
Opozarjamo vse zainteresi rane. naj s seboi prinese ;o žad njo fakturo (bolletta ACI.GA). ki se nanaša na uporabljeno vodo.
Tajništvo Kmečke zveze
V NEDELJO JE BILA SVEČANOST POIMENOVANJA PO OTONU ZUPANČIČU
Velika udeležba Goričanov na Livadi izpričala njih zvestobo slovenski šoli
v
Učenci so podali prikaz Zupančičevih pesmi tudi v italijanskem jeziku O vrednotah del počaščenega pesnika je spregovorila prof. Lojzka Bratu-zeva, o sedanjih problemih slovenskega šolstva pa odv. Karel Primožič
Goriški Slovenci so z veliko udeležbo na nedeljski slavnosti poimenovanja slovenske osnovne šole na Livadi po Otonu Župančiču še enkrat dokazali, če je bilo to sploh potrebno, kako blizu jim je slovenska šola in s tem potrdili stoletno prizadevanje v Gorici za ustano vitev, razvoj in uspehe slovenske šole. Velika veža šolske stavbe, ki so jo otvorili pred tremi leti je bila natrpana do zadnjega kotička, veliko ljudi je moralo ostati na prostem pred šolo, ker niso mogli v prireditveni prostor.
Prišli so starši otrok, prišli so nekdanji učenci in učitelji te šole in drugih slovenskih šol, številni gostje iz naše pokrajine ter iz sosedne Slovenije. Prišel je tudi. kot smo napovedali v nedeljo, pesnikov sin Andrej Župančič.
Slavnost so pričeli šolski otroci. Napovedovali so učenci Valentina Humar, Emanuela Koren, Piergior-gio Visinti in Ivo Cotič. Dolg SDlet Župančičevih pesmi so recitirali otroci šole na Livadi. Za recital je poskrbela Zora Saksidova, da je šlo z recitatorji vse prav pa gre zasluga učiteljicam šole na Liva di. Šolski otroci so recitirali tudi nekaj Župančičevi pesmi v italijanščini, v dokaz, da so mnoge njegove pesmi mojstrsko prevedene v jezik naših sosedov. Precej Župančičevih otroških pesmi je tudi uglasbenih, zaradi tega je bilo čisto razumljivo, da je nastopil s pesmijo tudi otroški zbor te šole.
Po nastopu otrok, ki so želi veliko aplavzov, je didaktični ravnatelj dr. Milan Brešan (»zdravil goste, pohvalil učence za njihov nastop. povedal razloge o izbiri Otona Župančiča za poimenovanje te šole ter se zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k usneliu celotne akcije. Svoj govor je ponovil tudi v italijanskem jeziku.
Na vrsti je bilo odkritje doprsnega kipa Otona Župančiča, izdelanega v črnem doljancu. Avtor kipa je mirenski umetnik Oskar Kogoj. Kip so odkrili učenci, blagoslovil ga je msgr. Franc Močnik.
Zatem je o Otonu Župančiču spregovorila prof. Lojzka Bratuže-va. Poudarila je veže, ki jih je ipicl Zupančič, s primorskim prostorom in ljudmi, omenila številne pesmi v? katerih opeva Brice, Vipavce, Goričar« o lin druge, poudarila njegov delež v slovenski otroški literaturi, kjer je pesnik ustvaril enkratno podobo otroškega sveta. Ciciban je postal last in simbol slovenskih otrok.
Poseben poudarek je Bratuževa dala v svojem govoru spoštovanju do lastnega jezika, kot ga je spoštoval Župančič sam. Jezik spoštovati pa ne pomeni samo ga ohranjati. Treba ga je tudi gojiti in se ga učiti. K temu so v prvi vrsti (»klicane vse naše šole. Župančič je opozarjal na tiste, ki menijo, da se lastnega jezika ni treba učiti, češ da ga že tako znaš. Jamstvo za naš narodni obstoj je poleg jezika še zdrava zavest narodne pripadnosti. S tako pokončnostjo mirneje in prožneje rešujemo svoja bivanjska vprašanja. Ob umetniški besedi našega Župančiča in drugih ustvarjalcev mora odpasti vsak občutek manjvrednosti, saj ne moremo reči. da bi bil tak občutek med nami že povsem iz koreninjen. Brez spoštovanja svojega jezika in brez zvestobe svo jim koreninam ne bomo vedeli kam z lepo poimenovanimi šolami, do mo vi in drugimi ustanovami, ki so nam danes v (»nos. Pa tudi razni zaščitni zakoni, za katere se po vsej pravici borimo, ne Dodo imeli komu koristiti.
Za njo je v imenu staršev učen cev na tej šoli in odbora za po imenovanje spregovoril, v sloven ščini in italijanščini, odvetnik dr Karel Primožič. Omenil je stoletno prizadevanje in skrb Slovencev v Gorici za svojo šolo, čestokrat v nasprotju z oblastmi, v boju z ob čino, ki je pravico do slovenske šole osporavala, v boju s tistimi, ki so v uničenju slovenske šole videli tudi uničenje slovenskega človeka. Današnji pogoji so drugačni. je dejal govornik, pred tremi leti je goriška občinska uprava zgradila stavbo šole na Livad), prvo stavbo za potrebe slovenskih šolarjev v njeni zgodovini. Poleg nje imamo stavbo vrtca, v primestnih vaseh so bile na novo adaptirane nekatere šolske stavbe. Ostaja pa še vedno nerešeno vprar šanie slovenskega šolskega cen! ra v južnem delu mesta, je dejal predstavnik staršev, vprašanje, ki ga je zelo jasno nakazala že ured leti občinska fconzuita za slovenska vprašanja. Prostor za gradnjo šole je določen, na občini pa niso dosedaj pokazali volje, da bi se stvar premaknila z mrtve točke Odvetnik Primožič se je zatem zahvalil vsem, ki so sodelovali v akciji poimenovanja, učiteljem, staršem. piscem prispevkov v spominski brošuri, kiparju Kogoju, vsem ki so prispevali na katerikoli na čin. da je bila akcija uspešna spe ljana.
Goriški župan dr. Antonie Soa rano. ki je svoj govor zaključil s slovenskimi voščili učencem, je omenil, citirajoč prejšnja izvajanja odv. Primožiča da so bile v go riški preteklosti težave in nerazu mevanja med Italijani in Slovenci na obeh straneh, da pa ie treba gledati na stvari z današnjo stvar nosijo, ki je stvarnost prijateljstva
in sporazumevanja. Kar se južnega šolskega centra tiče je župan dejal, da imamo danes v državi težave finančnega značaja in da je v vrtcih in šolah vseh vrst danes manj učencev zaradi padca števila rojstev. O Župančiču je Scara-no dejal, da je bil vzor evropsko kulturno razgledanega človeka, saj je v slovenščino prevajal Danteja, Shakespeareja, nemške avtorje, bil je torej pravi mož liste Mitteleu-rope o kateri je danes toliko govora.
Pozdrav učencev slovenske os novne šole v Ulici Vittorio Veneto je prinesla učenka Valetina Pete-rin, učencev osnovne šole v Solka nu pa Alenka Grobiša, ki je naši šoli darovala, v imenu vseh slovenskih učencev, tudi nekaj knjig. Prof. Aldo Rupel je pozdravil v imenu Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze in daroval šoli Župančičevo sliko, delo umetnika Silvana Bevčarja. Franka Žgavec pa je v imenu Sveta slovenskih organizacij in ZSKP darovala vezan prvi zvezek Slovenskega primorskega biografskega leksikona.
Predsednik pokrajinske uprave prof. Silvio Cumpeta, ki je sam priznan pesnik, je, (»tem ko je Dri nesel pozdrav pokrajinske uprave, omenil posebnosti pesniških umot vorov Prešerna, Župančiča, Gradnika in Kosovela, pesnikov, ki so navezani na svojo zemljo in svoje ljudi. Naloga pesnikov, v kateremkoli jeziku pesnikujejo, je govoriti o lepoti, resnici, ljubezni. Cumpeta je zatem šoli daroval plakete (»krajinske uprave. Telegram je poslala tudi odsotna pokrajinska odbornica za šolstvo Marija Fer-letič.
Na oder je zatem stopil nestor slovenskih učiteljev, prvi povojni
didaktični ravnatelj Hubert Močnik, ki je otrokom povedal nekaj svojih mladostnih spominov na šolo in na Otona Župančiča.
Kot zadnji pa je spregovoril tudi pesnikov sin profesor Andrej Župančič, ki je dejal, da je pre senečen nad sprejemom, ki ga je doživel v Gorici, ter omenjajoč očeta, po katerem je šola poimeno vana, dejal, da je ta nekoč dejal: »Vsč .je poezija, kar delaš z veseljem in s poštenim srcem!*.
Poleg že imenovanih zastopnikov oblasti, ki so pozdravili, so bili med prisotnimi še jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Mi-rošič, konzul Alenka Kovačič, župana Sovodenj Vid Primožič in Doberdoba dr. Mario Lavrenčič, deželni, pokra.jin.ski in občinski svetovalci. nekdanji didaktični ravnatelj Lebani, ravnatelji štirih gori-ških srednjih šol Rener, Sirk, Win-kler in Simčič, Elize.i Prinčič od Zavoda za šolstvo SRS, Peter Žigon, ravnatelj osnovne šole v Solkanu. občinski odbornik za šolstvo Obizzi, predstavnica RK SZDL Goričar. in še veliko drugih.
Sledil je ogled razstav zgodovin-sko-dokumentarne in fotografske, Župančičevih slovenskih del in prevodov (nad 150 primerkov), ročnih del in risb učencev. Zatem pa je bila v gornjih prostorih stavbe zakuska. Se dolgo časa so se otro ci, starši, šolniki in gostje mucfiH v tej šoli in pred njo v prijateljskem razgovoru.
Na pročelju šolske stavbe je dvojezični napis z nazivom šole po Otonu Župančiču. Povejmo še, da so ob prihodu v šolsko stavbo učiteljice in matere otrok' pripenjale gostom na prsi značko, ki so jo izdelali otroci, s slovenskimi in italijanskimi barvami.
Kip Otona Župančiča, delo Oskarja Kogoja, od nedelje krasi velik« vežo slovenske osnovne šole na Livadi
./Sfi
Tudi na pročelju šole je razvidno da gre za šolo Otona Župančiča
SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE GORICA
organizira posvetovalni sestanek v zvezi z novim režimom umikov trgovin jutri ob 20. uri v Ul. della Croce 3, v pritlični predavalnici ZSKD.
Vabljeni!
BO TOKRAT DEŽELA POMAGALA GORIŠKI?
Masovna mobilizacija vseh sii za rešite v položaja v predilnici
.i.».( .u: no inroJ-	ODivaiu .<»	»	.„	' rti1, n
Dopoldne je bil na pokrajini sestanek vseh županov Conske - Zvečer se je na izredno sejo sestal goriški občinski svet, danes bo na vrsti pokrajinski svet
Dosedanja prizadevanja in poskusi predstavnikov krajevnih uprav, da bi prišlo do ugodne razrešitve težkega gospodarskega položaja na
O dramatičnem položaju v podgorski tekstilni tovarni so razpravljali na sinočni seji tržiškega in goriškega občinskega sveta, danes
Goriškem, predvsem z rešitvijo kri- popoldne pa bo o tem izredno važ ze v treh ključnih podjetjih — v nem vprašanju tekla beseda na seji podgorski tekstilni tovarni, v po- pokrajinskega sveta. Enotna sindi-djetju Detroit in v Tee Friuli, niso kalna zveza pa je za četrtek, 21. našla ustreznega odziva pri deželni t.m. oklicala splošno stavko v go-
vladi. Spričo napovedi o skorajšnjih odpustih v podgorski tovarni ter spričo vesti, da se bo nekaj podobnega zgodilo v tovarni Detroit po 20. oktobru, je stanje na Goriškem danes, bolj kakor kdajkoli poprej dramatično. Na izjemen položaj, je treba odgovoriti z izjemnimi pobudami in splošno mobilizacijo. Taka mnenja je bilo slišati na včerajšnjem sestanku županov vseh občin goriške pokrajine, ki so se zbrali na pokrajini in soglasno odobrili tudi resolucijo, v kateri se zahteva takojšen preklic nameravanih odpustov ter se postavlja zahteva da napovedanemu sestanku v Trstu ,jU-tri, 13. t.m.) prisostvuje celoten deželni odbor.
Še eno zahtevo so posebej pouda rili med kratko, a vsebinsko zelo pomembno razpravo: brez odlašanja je treba obnoviti proizvodnjo, kaiti to je predpogoj, oziroma za četna faza za globalno rešitev krize.
Uspeh jutrišnjega srečanja bodo preverili in ocenili v četrtek zvečer, na skupščini svetovalcev vseh občin. ki bo ob 18. uri v deželnem avditoriju. Včeraj dopoldne so se na skupščini zbrali tudi delavci podgorske tekstilne tovarne ter se pomenili predvsem o poteku nadaljnjega sindikalnega boja.
riški pokrajini z zborovanjem v Trstu.
V goriškem občinskem svetu so si noči soglasno odobrili resolucijo, ki zahteva politično pomoč dežele Goriški. s tem, da se nudi možnost Podgorski predilnici in drugim tovarnam v krizi, da se izvlečejo iz težav. Razpravo je otvoril župan, ki je poudaril nujnost enotnega nasto-p>a vseh političnih sil v tem primeru. V razpravo so posegli zastopniki vseh političnih skupin, mestoma je bilo slišati tudi polemične prijeme, vendar pa so ob koncu svetovalci našli skupni jezik in v galeriji dvorane je bilo za to priliko zelo ve liko delavcev predilnice. Poleg župana je bil tudi podprefekt, kot zastopnik vlade, saj niso ta vprašanja le lokalnega značaja, marveč zadevajo celo državo, je uvodoma dejal župan.
V nedeljo sta stopila na skupno življenjsko pot
ANDREJA in DARIO
Obilo sreče in zadovoljstva jima želijo
člani in odborniki KD Sovodnje.
iHiiiiiiiiMaiiMHiiMiumiminiiiMiiiHMiniiniiiiiiiiiiiuiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiUMiiMiHiiiM
Priznanja pekarskim podjetjem in delavcem z dolgoletno tradicijo
V dvorani deželnih stanov na goriškem gradu je bila v nedeljo pri jetna slovesnost, za katero je poskrbelo združenje goriških trgovcev in združenje pekov. Ob navzočnosti predsednika vsedržavnega združenja pekov (Federpanificatori) in predstavnikov krajevnih oblasti ter strokovnih združenj, so podelili priz nanja pekarskim podjetjem in pekarskim delavcem za dolgoletno delovanje na tako pomembnem področju gostpodarstva.
Priložnostni govor je imel predsednik pokrajinskega združenja pe kov. Nereo Visintin. ki je opozoril zlasti na težave gospodarskega značaja. Peki na Goriškem so v glavnem obrtniki in zato v vsakdanjem neposrednem stiku s kupci, porabniki. Nič čudnega torej, da zelo od blizu poznajo in spremljajo pojave zaostrovanja splošnega gospodarskega položaja. Udeležencem srečanja, prvega tovrstnega srečanja, je prinesel kratek pozdrav tudi predsednik vsedržavnega združen'a pekov Marinoni. Sledilo je podeljevanje priznanj, posameznikom in podjet-
jem. Za uspešno vodenje (preko 25 let) podjetja so prejeli priznanja: Štefan Viatori (Gorica). Leonida Gaddj (Gradež), Gtierrino Tomasin (Škocjan). Ferdinando Jordan (Koprivno). Janko Cotič (Sovodnje), Daniele Germeeh (Gorica), Claudio Clemente (Turjak), Sergio Scorianz (Gorica). Luigi Giorda (Gradež). Ottorino in Franco Brotto (Gorica), Livio Marocco (Ronke), Gtovannj Pigo (Gradež), Luciano Gerin (Vi-leš). Posebno priznanje je bilo podeljeno Caterini Camuffo (Gradež) in Claudio Cozzuttu (Gorica).
Posebna priznanja so podelili podjetjem, ki delujejo že preko 45 let. Ob tem velja poudariti, da je bilo pet podjetij ustanovljenih še v prejšnjem stoletju: Claudio Clemente (Turjak 1873). Carmen Pecile (Gorica 1876). Ferdinando Jordan (Koprivno 1890), Umberto Deiuri (Tržič 1890) in Nelinda Gorghi (Ronke 1894).
Podelili so tudi 24 priznanj posameznikom za trideset, oziroma petnajst let neprekinjenega dela v pekarstvu.
VČERAJ STAVKA NA ŠOLAH
Dijaki obsodili napad na sinagogo v Rimu
Dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Gorici so včeraj s protestno starko opozorili na pojave antise-n : izma ter obsodili sobotni atentat na sinagogo v Rimu. Dijaki učitelji šča, liceja ir. trgovskega tehničnega zavoda so se prvo uro zbrali na predavanju, zatem pa zapustili šolsko poslopje. Stavkali so tudi dijaki na zavodu Ivan Cankar, vendar šele po tretji uri.
Stavke so bile tudi na nekaterih italijanskih višjih srednjih šolah.
Skupščina v ladjedelnici
V menzi ladjedelnice Itaicantieri v Tržiču je bila včeraj skupščina delavcev in uradnikov, kateri so prisostvovali tudi delavci vpisani v dopolnilno blagajno. Skupščini je prisostvovalo okoli 2.500 oseb. O aktualnih vprašanjih, ki zadeva kategorijo kovinarjev, sta spregovorila Parenzan in Maschio od kovinarske federacije.
Obravnavala sta vprašanja, ki zadevajo obnovitev delovne pogodbe za kovinarje in naročita za ladjedelnico. O tem zadnjem vprašanju so se sindikalisti pogovarjali z ravnateljstvom in bila na seji podana informacija o poteku sestanka.
V Veroni suspendirali iz RFI sen. Albarella
Pokrajinski odbor komunistične partije v Veroni je za dobo šest mesecev suspendiral bivšega senatorja Adelia Albarella zaradi njegove prosovjetske dejavnosti in sode-lovahja pri reviji Inlerstampa. Al-barelio je bil na Goriškem znan sredi šestdesetih let, ko je bil v naši deželi izvoljen za senatorja za takratno stranko PSIUP. Ko se je ta razpustila je vstopil v KPI, v senatu je bil do leta 1976. Sen. Al-barello je bil prvi podpisnik zakonskega osnutka za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti, ki ga je PSIUP predložila v senatu.
Smrt upokojenca blizu zavetišča «Angelo Culot*
V	čudnih okoliščinah je umrl 64 letni upokojenec Giustino Škerli, si cer gost doma upokojencev »Angelo Culot* v Ločniku. Povozili so ga v bližini glavnega vhoda v omenjeno ustanovo v Ločniku, v soboto zvečer.
Domnevajo, da je Skerlija zbil avtomobilist, ki je po nesreči pobegnil. zatem pa je čez upokdjenčevo truplo, ki je ležalo na cestišču, zavozil še 38-letai Sergio Panceri iz Gorice.
V	teku je preiskava.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
ABONMA ZA SEZONO 198243 V GORICI
Titus Macchius Piautus HVALISAVI VOJAK,komedija prvič v slovenščini Matjaž Kmecl
MUTASTI BRATJE, poljudna igra. krstna uprizoritev August Strindberg SMRTNI PLES. drama Piero Chiara
DELITEV, komedija, prvič v slovenščini Ivan S. Turgenjev MESEC DNI NA KMETIH,, komedija, gostovanje PDG iz Nove Gorice Carlu Goldoni
SL-W6* DVEH GOSPODOV, komedija, gostovanje Drame SNG iz Ljubljane
Predstave v abonmaju bomo odigrali v Kulturnem domu, izven abonmaja pa v Katoliškem domu.
VRSTE ABONMAJEV Red A (nedelja popoldne)
Red B (delavnik zvečer)
Red C (delavnik zvečer)
CENE ABONMAJEV
Redni 26.00« lir Mladinski 15.000 lir
Slovensko stalno gledališče razpisuje tudi družinski abonma. ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem. h kateremu vsak nadalj: nji družinski član doplača 20.000 lir. Abonma za upokojence in invalide stane 15.000 lir.
Vpisovanje abonentov pri blagajni Kulturnega doma. Ul. Brass tel. 33288. vsak delavnik razen sobote, in sicer od 12. do 14. in od 17. do 19. ure.
Prireditve
Slovensko planinsko društvo vabi v četrtek, 14. t.m., ob 20.30 na društveni večer v predavalnici v Ulici Croce 3. Članom in prijateljem bodo predstavili letošnji program prireditev ter prikazali izbor diapozitivov iz delovanja v pravkar zaključeni sezoni. Na sporedu bo tudi dokumentarni film o štehvanju v Zilski dolini.
Kino
tfurlvu
CORSO 18.00--22.CO «Su! lago dora-tu». Henry Fonda in Katrin Hepburn
VERDI 17.30-22.00 »Maledetti vi a-mero*. F'. Bucci. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.30 - 22.00 »Josephin« 1'immorale*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELS!OR 18.00-22.00 «Eceitazio-ne».
PRINCIPE 18.00—22.00 »Giailo napo-letano*.
Aora Unricu m okultni
SOČA 17.00 — 21.00 »Trije bratje*. Francoska drama.
SVOBODA 18.00-20.00 «Super vohljač*. Italijanska komedija.
DESKLE 19.30 «Ulice nasilja*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Do 19.30 dežura lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 84-576. od 19.30 dalje pa Alesani, Ul. Carducci, tel. 84 268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla salute, Ul. C. Cosulich, telefon 72-480.
BIL JE V PRVIH DNEH OKTOBRA
Lepi rezultati 20. festivala «Komorna glasba XX. stole tj a»
V glavnem dobra, celo odlična dela domačih in tujih avtorjev so izvajali domači in tuji ansambli ali solisti - Zanimivo znanstveno zasedanje ob festivalu
V Radencih je bil od 1. do 3. t.m. dvajseti festival pod naslovom »Komorna glasba XX. stoletja*. Ravno ob tej obletnici pa je preminil eden njegovih organizatorjev. ki je sodeloval od samega zadetka, najprej kot član sveta festivala, pred desetimi leti pa je prevzel tudi predsedstvo programskega odbora: muzikolog in znani koncertni organizator ter urednik komorne glasbe na Radio Ljubljana — Igor Andrejčič. Pogrešali ga bomo kot poštenega in dobrodušnega tovariša, plodnega glasbenega delavca, ki je tudi festivalu v Radencih zvesto stal ob strani s svojimi nasveti nri oblikovanju programskih zamisli in z dejanskim delom pri njihovi uresničitvi.
In kakšni so bili programi v obdobju dvajsetih let? Kakšne cilje zasleduje in kaj pomeni ta festival? Ali čutimo njegov vpliv in kako je močna njegova odzivnost?
To so vprašanja, ki se sama po sebi zastavljajo ob obletnici ko se. kakor vedno, nehote ozre mo nazaj na določeno prepojeno pot.
Že sam naslov pove, da je bil in .je namenjen komorni glasbi našega stoletja, delom, ki so na stala od prelomnice našega s prejšnjim stoletjem, vse do današnjih dni. Lahko rečemo, da smo slišali sorazmerno veliko dobrih komornih in solističnih del iz tega obdobja, iz svetovne in domače literature. Toda festival v Radencih ni samo to, kajti za jugoslovansko in zlasti za slovensko glasbeno ustvarjalnost ima še poseben pomen. Saj so organizatorji vedno stremeli in se trudili, da bi prikazali vse, kar je bilo napisanega najboljšega že v času med dvema vojnama, posebno pa so zasledovali ustvar jalnost, ki se je po osvoboditvi dokaj razmahnila — vse do naj-ekstremnejših nagibanj k odkriva nju novih zvočnih predstav in njihovih učinkovitosti.
Sploh pa je bila najsodobnejša ustvarjalnost, tako domača kakor druga, • zastopana sevedet po že priznano dobrih delih,, vedno v ospredju. No, tu se nam je že nehote ponujalo primerjanje u-metniških nazorov, ustvarjalnih snovanj, oblikovalne dognanosti, umetniške prepričljivosti, skratka tehtanje vrednot, spoznavanje kakovosti. Mislim, da ni treba še posebej poudarjati, da postane tak festival lahko vir mnogoterih razmišljanj, ki ugotavljajo in po trjujejo umetniško resnico, vodijo k novim iskanjem in spoznanjem, k novim ustvarjalnim vizijam. Tako nam je tudi letošnji radenski festival predstavi! več komornih in solističnih del iz slovenske in druge jugoslovanske na tudi druge literature in sicer r.a ne
Dr. Barnard v Radencih
RADENCI - Svetovno znani kirurg Christian Barnard. ki je na obisku v Jugoslaviji, si je ogledal v zdravilišču Radenci tozda mineralna voda in naravno zdravilišče, nato pa je predstavi) knjigo »Telo kot stroj*, katere urednik in soavtor je. Knjiga bo v kratkem izšla pri soboški - pomurski založbi v prevodu prof. dr. Miha Likarja, posamezna poglavja pa so napisali poleg dr. Bernarda, še drugi ugledni strokovnjaki iz različnih koncev sveta.
Knjiga »Telo kot stroj* je po besedah uspešnega kirurga, ki je leta 1967 opravil prvo presaditev srca, je nastala na željo 100 ti-sočev ljudi, zato ni samo medicinski priročnik, marveč poljudno napisana knjiga	E. R.
tih koncertih, ki so jih izvajali: Pihalni kvintet RTV Ljubljana, ansambel Varšavska glasbena delavnica, pianistka Pavica Gvo-zdič iz Zagreba, Studio za tolkala iz Ljubljane s solistoma Markom Lednikom - klarinet ter Budisla-vom Vidrihom - kontrabas in ple salcem Vojkom Vidmarjem in, končno, godalni kvartet »Talich* iz Prage.
Navesti moramo, da so si organizatorji festivala vedno prizadevali povabiti k sodelovanju kar najboljše izvajalce in smo slišali domala vse domače najboljše komorne ansamble in soliste, pa tudi več drugih iz inozemstva. Tako je bil festival tudi po izvajalski plati zanimiv in učinkovit. Kajti marsikatero novo sodobno delo je zlasti pri mlajših solistih ali ansamblih zažarelo v svoji pravi moči, na drugi strani pa smo lahko ugotavljali nasprotno. da namreč delu, ki ne izhaja iz notranje umetniško ustvarjalne nuje. delu, ki se opira zgolj na zvočne učinke, brez navezanosti na pristno in kleno umetniško hotenje, še tako dobra izvedba ne pomaga, ne prepriča.
Moramo pa pripomniti, da je takih del bilo sorazmerno malo na sporedih festivala in da je umetniško vodstvo s trezno preudarnostjo snovalo in oblikovalo sporede ter enako skrbelo tudi za njihovo interpretativno raven. Na ta način sta torej možnost izvajanja, ki .jo je nudil festival in pa visoka kakovostna izvajalska stopnja vplivali na ustvarjalnost, ki se .je tudi na komornem glasbenem področju pri nas dokaj razrasla.
Na prvem koncertu je Pihalni kvintet RTV Ljubljana, ki ga sestavljajo Jože Pogačnik - flavta, Božo Rogelja - oboa, Alojz Zupan - klarinet, Jože Falout - rog in Jože Banič - fagot, izvajal Oster-čev Kvintet za pihala, Krekovo Episodi concertanti, Mihelčičevo Team, Ligetijevih Deset skladb za pihalni kvintet in Hindemitho-vo Malo komorno glasbo, op. 24, št. 2, Najnazorneje je bila izoblikovana zadnja. Kvintet » je interpretiral v sproščeni žanoslto-sti — ob škodni igrj, ,,v enotni zasnovi in izpeljavi. "‘Prištejemo jo lahko med najbolj odzivne po ustvaritve festivala.
Nato smo poslušali ansambel Varšavske glasbene delavnice, ki ga sestavljajo pianist Zygmund Krauze, trombonist Edvard Boro-wiak, violončelist Witold Galazka in klarinetist Czeslaw Palkovvski. Zelo dobra izvajalska skupina je imela ,ia sporedu deset duhovito napisanih skladb Serockega, Fen-nelya, VVilliamsc, Ferrarija, Beckerja, Kanga, Kaufmanna, Mon-teza, Ioannidisa in Albrighta.
Pianistka Pavica Gvozdič je muzikalni najbolj učinkovito izoblikovala Sonato, op 4 Josipa Sla-venskega. Izvedla je še dela S. Bakača, J. Matičiča, S. Horvata in D. Kempfa. Imeniten je bil Studio za tolkala, v katerem so sodelovali vodja skupine Boriš Šur-bek, Darko Gorenc, Alojzij Gradišek, Agim Brizani in Jani Šalamon. Izvajali so Studio za tolkala U. Rojka, Petričeve Kontakte med klarinetom in tolkali, Ivane Ste-fanovičeve Kuda sa pticom na dla-nu in Lebičev Kvartet za tolkala. Tu sta bili najbolj zanimivi prva in zadnja skladba. Rojkov je svojo zastavil trodeln^ in jo v barvno zvočnih .<1 tenkih, dinamičnih in ritmičnih iznajdljivostih povezal v čvrsto, umetniško prepričljivo celoto. Kakor do sedaj napisana in poznana Rojkova dela, tudi to naznanja nadarjenega ustvarjalca, ki že sedaj sodi med najbolj dinamične v svoji generaciji.
Za Lebiča lahko rečemo, da nas vselej preseneti s stvariteljsko
močjo svojih skladb, ki nas vedno vznemirjajo, kadarkoli in čim-večkrat jih poslušamo. Tako nas je tudi njegov Kvartet takoj pritegnil v kreativno napetost. Na tem večeru je bila tudi zanimiva farsa za plesalca, glasbenike in magnetofonski trak «Dragi Miha*, katere avtorja sta koreograf Špa-remblek in komponist Jani Golob. Izvrstno jo je interpretiral plesalec Vojko Vidmar.
Festival je zaključil kvartet »Talich*, ki ga sestavljajo: violinista Petr Messiereur in Jan Kvapil, violist Jan Talich in violončelist Evžen Rattay. To je ansambel vrhunske izvajalske kakovosti: izredno skladen, tonsko izenačen, v interpetiranju nazoren; skratka, izkazuje visoko muzikalno kulturo. Izvedel je tri dela: prva izvedba Petričeve Quatuor 1979 je v odlični interpretaciji pokazala tiste vrednote, ki jo uvrščajo med najboljše avtorjeve ustvaritve: s III. godalnim kvartetom O. Flosmana nas je ansambel približal sodobni u-stvarjalnosti srednje generacije na Češkem. Najmočnejši vtis je seveda vzbudilo izredno napetostno muziciranje v IV. godalnem kvartetu
Bele Bartoka, ki ga je ansambel oblikoval v pristnem muzikalnem zanosu.
V okviru festivala je bil tudi zanimiv in aktualen razgovor na temo Zdravljenje z glasbo. Primarij dr. Darko Breitenfels iz Zagreba je govoril o zdravljenju z glasbo s posebnim ozirom na sodobno glasbo, prof. Vida Celarec iz Ljubljane pa o izkušnjah z mu-zikoterapijo alkoholikov. Tema pa so se pridružili še drugi referenti. Živahen razgovor, ki se je razvil med zdravstveniki in glasbeniki, je uravnaval akademik dr. Dragotin Cvetko. Prišlo je do predloga, naj bi se taki razgovori nadaljevali v določenih časovnih presledkih, morda vsako tretje leto. Saj je praksa v svetu kjer je glede tega dokaj razvita, pokazala o-tipljive rezultate.
Končno gre priznanje tudi tistim, ki moralno in finančno podpirajo radenski festival: Občinski kulturni skupnosti G. Radgona, Zdravilišču «Radenska», Kulturni skupnosti Slovenije in Radioteleviziji Ljubljana.
IVAN SILIČ
Iz umetnostnih galerij
GRAFIKA J. ANDERLA V GALERIJI TRŽAŠKE KNJIGARNE
Novost na knjižni polici
Izdaje Cankarjeve založbe
Vitomil Zupan:
LEVITAN
Cankarjeva založba v Ljubljani. ki ji ni odrekati skrbi za izvirno slovensko knjigo, je izdala roman, dolgo časa obljubljam tekst Vitomila Zupan *Levitan». Z njim je dopolnjena pisateljeva trilogija: roman Menuet govori o vojni, Levitan pripoveduje o povojnem času, Komedija človeškega tkiva pa o današnjosti. Vrstni red seveda ni bil tak, kaj-ti ,«LtfU*Mw» -je bil napisan že zttopnai, pa ni mogel iziti. Pripo"-imuje namreč g zapornikih, o zaporih, o težavah in problemih v zvezi s tem. No, zdaj to ni niti več edina knjiga te vrste pri ms. Z romanom Branka Hofmana se je v tem pogledu spremenilo in tudi Zupanov roman je zagledal beli dan. Morda kar na hitro, kajti ko ie bil pred dobrim letom Vitomil Zupan intervjuvan, še ni napovedoval izida. Izid vLevita m* ie vsekakor zanimivo dejstvo na slovenskem knjižnem trau in roman sam bo ootovo deležen pri merneaa zanimanja.
Pisatelj sam je o romanu na pisal takole: «Ta knjiga ni napisana v vaše uživanje, bralci, temveč v pouk in v opozorilo tistim, ki tolerirajo ietnišnice sta rega lipa in se ne zavedajo, kakšne oblike zavzema človeška sla po plodnosti, če H hočeš nadeti verige... Knjiga ie napisana v prvi osebi, čeprav ni memoarna. Dogajanje je sestavljeno iz doživetega in pripovedoi’anega. oboje zlilo v eno. Pripovedovalec se zato imenuje Levitan in je izmiš liena oseba.*
Že iz teh pisateljevih besed knjigi na pot lahke razberemo marsikaj. Da are za deloma avtobiografsko. znano ie, da ie bil pisatelj Vitomil Zupan v zaporu, potem ko je bil obsojen na nekaj let — deloma svobodno oblikova-no delo. Vendar je to ugotovitev pisatelj v intervjuju lam sam dopolnil, ko je na vprašanje, ali ie knjiga tprehuda*. da ni smela kiti, dejal: »Docela resnicoljubna je, prepovedal sem ji vsako tendenco, kar rečem, lahko doka-
žem.* Ni pa seveda več točna Zupanova ugotovitev o zaporih starega tipa, saj jih v Sloveniji, že zdavnaj ni več in pripoved o življenju v kaznilnicah je samo še preteklost, že to pa kaže na zastarelost knjige in na neaktualen pisateljev protest.
Na drugi strani pa je to prefinjena. psihološko dognana pripoved o duševnosti zapornika, s lem pa protest zoper vsako omejevanje svobode. Pisatelj pa problem svobode človeka v zaporu rešuje po svoje: z literaturo in seksom- Tega zaporniku nihče ne more vzeti. Ih ko pride na prostost. udbtovi, da je svojo notra-' moi^tmboda ..pravzaprav izgubil. To je paradoks in vendar tudi resnica.
Sicer je treba ugotoviti, da je to brez jeze. brez fanatizma in brez lažne patetike hujnanizma. z Zupanovim poudarkom na spolnosti. stvarno nanisano dela. »monografija zapornika» (kot ie zapisni ocenjevalec), sugestivno in z Zupanovo literarno močjo oblikovana nrivoved. no svojem zna čaju. rroman ali pa tudi ne* (kot je kot podnaslov zapisal pisatelj).
Jaro Dolar:
SPOMIN
ČLOVEŠTVA
Jara Dolarja knjiga sSpomin človeštva* je knjiga o knjigi. Pripoveduje nam o tem, kaj ie knjiga pomenila človeškim rodovom in kai naj bi pomenila, pa je zato prva tovrstna knjiga pri nas. Namenjena ie vsem, ki imajo knjige radi, ki jim knjiga nekaj pomeni, pa naj bodo to ti sti. ki se s knjigami poklicno ali zgolj ljubiteljsko ukvarjajo. Avtor sam ie dejal, da ni hotel napisati znanstvene razprave, je na zato to sveže, zanimivo in širokemu namenu napisano delo. ki pripoveduje intimno, poučno in dramatično zgodbo o razvoju knjige, o starih tiskih pri različnih narodih in aovori o vsem od iz umliania pisave pa do kniige v današnjem času.
Drugi del Dolarjeve pripovedi
je posvečen knjižničarstvu o katerem aovori od najstarejših časov pa do današnjih dni.. Dolar-jeva knjiga, zgodovinsko zasno vana, pa vendar pripovedno poljudna, ni . učbenik, ni razprava ie zanesena hvalnica knjigi in njenim hramom. Pa tudi zbirka najrazličnejših podatkov za vse tiste, ki jih ti nodatki zammaio alt jih potrebujejo. Knjiga o knjigi pod naslovom Sjzomin človeštva bo kot prva knjiga te vrste pri nas dobrodošla obogatitev li terature o kniiai.
Taras KermaVn>r/ ^
DRUŽBENA' 'B"* RAZVEZA
Knjiga Tarasa Kermavnerja «Družbena razveza* (naslov je dobila po romanu Dimitrija Rupla Družinska zveza) ie kot ese jistična knjiga nadaljevanje Ker mavnerieve kniige iz teta 1975, ki je pod naslovom Zgodbe o živi zdaišnnsti prinesla eseje o sodobni slovenski prozi, napisane pred tem letom.
Kniiaa »Družbepa razveza* vri naša nadaljevanje teh esejev o sodobni slovenski literaturi esejev. ki so tore j izšli po letu 1975. Slovenska družba se razvezuje, zoper to razvezovavie, ki aa avtor avalizira. pa skuša dati recepte. Pri tem njegovo razumevanje slovenske družbe in s tem tudi literature ni enosmiselno, temveč so v nieoovih analizah literature razvidna njegova niha nia. dileme.
Kermavner ne razpravlja o tem. kam gre slovenska literatura in o tem o čem pripoveduje, temveč govori o odnosu literature in družbe, o tem. kako se družbene dileme kažejo v umetnosti. Kermavner je v svoiem pisanju eruptiven. dinamičen, tudi polemičen, čeprav tudi poučen. Njegovi zaključki so zanimivi, včasih tudi presenetljivi in izven običajnih ustaljenih sodb. Pa naj gre za posam ezne avtor ie (na nr Gra beljšek) ali za posamezna dela (Slodnjakov Tujec).
Sl. Rti.
Vodstvo Galerije Tržaške knjigarne pričenja novo razstavno sezono z razstavo grafičnih listov svetovno znanega češkega umetnika Jirija Anderla. To ni golo naključje, pač pa izrecen namen galerije, da posreduje tržaškemu občinstvu možnost neposrednega spoznavanja domačih in tudi tujih avtorjev, izrecno takih, ki so v ospredju, kar zadeva sodobno likovno problematiko In Anderle je v tem pogledu na samem vrhu.
Kar posebno označuje tega u-metnika, je že njegova tematika, osredotočena na stisko današnjega človeka in na njegovo bolest, ki je v njem že tako zagospodovala, da ne čuti niti hrepenenja več. Anderle se tu spopada z najaktualnejšimi problemi ne da bi pri tem človeka obsojal ter se rogal njegovi razčlovečenosti, pač pa ga spremlja z vso prizadetostjo v obupnem iskanju kake izhodnosti.	im < '
Ob analizi človeške preteklosti pa se v njem le' poraja iskrica upanja ob spoznanju, 'da unikati več ne bo nič tako, kot ie bilo*.
Anderle se tudi v izraznem pogledu vrača v preteklost in črva suoio pripoved večiJinma iz »klasične* govorice. To mu omogoča, da se v realističnih izrezih človekove podobe globlje zazre v njegovo dušo in «fragmentarnost*.
Pri vsem tem nam Anderle pri naša globoko umetniško sporoči lo, ki nas opozarja tudi na korenine, se pravi na okolje, iz katerega prihaja: are za okolje, ki očividno ni podobno našemu, in je tako, da v njem posameznik nedvomno mnogo bolj občutem razmišlja in razpravlja o sebi. o svoji eksistenci in usodi. Od tod tudi svojski pristop h grafiki in njenemu pronicljivemu sporočilnemu «znamenju». ki se tem bolj izrazito in globlje razodeva prav zato. ker se avtor nri obravnavi svoje teme zadržuje n ciklusih, ne pa v posameznih delih.
Prepričan sem. da bo pričujoča Anderlova razstava napravila na aledalce globok vtis in da bo pomenila pomembno snčanie s tem tako pomembnim umetnikom
Le še danes in jutri so v Galeriji Tržaške knjigarne na ogled grafična dela znanega češkega mojstra Jiržija Anderla, ki spada med najbolj znane češke likovne umetnike. Njegova serija »Apokaliptična antika* vzbuja razmeroma veliko zanimanje občinstva in tudi razprave, kot nam kaže slika na vrhu (Foto M. Magajna)
Aleksander Zalar
1.
Zapisi s popotovanja po Sikkima in Ladakhn
Vsak na svojem koncu mogočnega himalajskega pogorja ležita Sikkim in Ladakh, oba v sklopu indijske države. Zajedata se v veliko Himalajo in skupaj s Tibetom in Kitajsko zaokrožujeta posest najvišjega pogorja na svetu. O-bema so skupne gore Himalaje, vendar je njihova pokrajina neprimerljiva. Na eni strani s tropskim rastlinstvom in neštetimi zelenimi dolinami bogati Sikkim, na drugi kamniti in vedno suhi ter elementarni Ladakh.
Mar to ni zadosten razlog, da človek spozna tako različni deželi, pri nas malo znani, pa vendar polni obiskovalcev z vsega sveta ljudi, ki žele videti še tisto prvobitno naravo, pomešano s skrivnostnim nadihom neštetih budističnih svetišč, vklenjenih v strmine gora — ambient enkratnih doživetij. Tisto iskanje lepega, a obenem krutega sveta visoko nad 2.000 m je rodilo misel o ogledu teh dežel.
Od 4 aprila do 10. maja letos je odšla skupina biologov numizmatikov in drugih bolj turistično usmirjenih ljubiteljev narave v te kraje, da si ogleda obe deželi. Z njo so odšli tudi snemalci RTV Ljubljana, torej vsestransko u-smerjena skupina, tako da skozi treking — pohod skozi naravo doživi pokrajino in ljudi teh dežel. Prvo je obi-
skala Sikkim, nato pa Ladakh. Za takšen pohod je bilo nujno potrebno imeti s seboj šotore, spalne vreče in ostali pribor, potreben za bivanje v naravi. Celotna prtljaga je bila v velikih črnih mornarskih vrečah, ki so jih prav spoštljivo gledali povsod: da ne samo zaradi oblike, temveč tudi zaradi količine, saj je 14 takih vreč — 13 osebnih in 1 z rezervno hrano ter medicinsko opremo — predstavljalo trd oreh za tri, včasih štiri landroverje, seveda vključno z nami trinajstimi.
Iz tega potovanja, ki je bilo tako različno od tisti v organizaciji turističnih agencij bomo povedali najzanimivejše doživljaje in tako vsaj deloma približali te daljne dežele našim bralcem.
NOČ PREBITA NA RIMSKEM LETALIŠČU
Še vedno se spominjam pogovora v letalu iz Splita proti Rimu. Poleg mene je sedela nekoliko obilna, prijazna Dalmatinka. V začetku se je pogovarjala s svojimi znanci za menoj, nazadnje je le spregovorila: .Ogled Rima.* «Ne.» Nekoliko začudeno me je pogledala-. «Kam pa potem?* «V Sikkim, Ladakh.* Nekaj časa je premišljevala, nato ji je o-braz zažarel; «Vem, to je nekje pod Himalajo, slišala sem že za to.» Klepeta še ni bilo konec, ko se je letalo že spuščalo na rimsko letališče.
V Trogiru ima italijansko picerijo, trenutno pa potuje v Rim prodajat naše turistične sobe. A to ne vsakršne sobe. Samo tiste, ki leže v krajih, kjer turizem še ni dosegel svojega razmaha. Izbira je čedalje manjša, saj turizem ne prizanaša oddaljenim, pozabljenim zalivom in samotnim hišam. To pa je tisto, kar iščejo njeni klienti iz Italije. Torej
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šolska vzgoja
Egipt in njegova kultura
13.00	Italijanska kronika
13.25	Vremenska slika
13.30	Dnevnik
14.00	MASH
Za paradižnikov sok, TV film
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Posebna oddaja dnevnika 1
15.00	Šolska vzgoja:
Garibaldijeva Amerika
15.30	Craddockova dolina, 12. del
16.20	Jackson Five, risanke
16.45	Dick Barton, posebni agent, 9. del
17.00	Dnevnik 1 - Flash
17.05	Risanke
17.20	Trije nečaki in majordom, TV film
17.45	Risanka
18.10	L'opera selvaggia, 2. del
18.30	Programi pristopanja
18.50	Koga spet vidimo! Glasbeno - govorni program, ki ga vodita Sandra Mondaini in Raimondo Vianello
19.45	Almanah - Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.30	L’anatra alTarancia, 1. del
22.05	Dnevnik
22.15	Tovarna zvezd, 4. del
23.05	Stari obrazi, nova imena, TV film
23.55	Šolska vzgoja
Predsmučarska telovadba Ob koncu Dnevnik 1 - Zadnje vesti - Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Opoldanski program
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Šolska Vzgoja
14.00	Program za otroke in mladino
16.00	šolska vzgoja
16.30	Univerza popevke
17.30	Dnevnik 2 - Flash
17.35 Iz parlamenta
17.40	Set: srečanje v kinematografu
18.40	Dnevnik 2 - Športne vesti
18.50	I professionals: Mickey Hamiltonova neumnost, TV film
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.30	The Eddie Champan story, TV film
The Eddie Chapman story je filmsko delo znanega a-meriškega filmskega mojstra Terencea Younga, ki se je uveljavil tudi s filmi 007, Mayerling, Rdeče sonce in drugimi. Vrhu tega igra v njem ekipa odličnih filmskih umetnikov, ki zelo nazorno prikažejo zgodbo vrhunskega vohuna, ki je med drugo svetovno vojno služil dvema gospodarjema in sicer nacistični -Ndriičiji iii Veliki Britaniji
22.40	Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.50	Srečanje v kinematografu Nevi filmi
23.00	Postati mož
23.50	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
17.05	La lunga notte di Medea, drama v 2 dejanjih
18.30	L’orechioocchio
Tednik o glasbeni novosti
19.00	Dnevnik 3, deželne vesti
20.05	šolska vzgoja
20.40	Jazz glasba: koncert Libne-la Hamptoma
21.30	Delta - posebna oddaja: Dar-win pred in po dobi dinozavrov
22.25	Praznika je konec
23.15	Dnevnik 3
JUGOSLOVANSKA TV L|ubljano
8.35 - 10.35 - 15.50 TV vo šoli
17.10	Poročila
17.15	Lolek in Bolek, risanka
17.25	Pustolovščina, otroška od.
17.55	Jesenska serenada:
Kitarist Giulio Chiandetti Letos septembra je Glasbena mladina Slovenije in Ljubljane skupaj s Trubarjevim antikvariatom priredila 4 zanimive koncerte in enega med njimi je posnela televizija. To je bil nastop mladega kitarista iz Gorice Giulia Chian-dettija. Z izvedbo svojega programa se je izkazal ne le kot upoštevanja vreden virtuoz, ampak tudi kot interpret, kritičen tako do zgodovine kot do sodobnosti. V oddajo smo vključili le .del koncertnega sporeda, namreč Sonato op. 15 v C-duru in Variacije na avstrijsko narodno melodijo op. 47 y A-du-ru, pa še kratek razgovor z njim, vendar bo tudi takšna predstavitev dovolj verodostojno odslikala vzdušje in umetniški naboj večera — seveda tistim, ki imajo posluh za to
18.25	Obzornik
18.40	Mostovi - Hidak
18.55	Knjiga
19.10	Risanka
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
20.00	Skupno
20.50	A. Doblin; Berlin, nad.
21.50	V znamenju
Koper
13.30	Odprta meja
Danes bodo v okviru oddaje »Odprta meja* med drugim na sporedu tudi naslednje vesti:
GORICA - Občinski svet GORICA — Zasedanje pekov TRST — Glavni odbor SKGZ GORICA — Nogometno srečanje med policaji iz Gorice in Nove Gorice
16.30	Odprta meja (ponovitev)
17.00	TV šola
17.30	Z nami pred kamero
18.00	Strah nad mestom, nad.
19.00	AktiiflTria tema •	'
19.30	Z nami pred kamero •20.45-Sezona»-miru v Parizu, film
21.40	Posneti nemogoče, film Ob koncu Dnevnik
specializirani del turistične ponudbe. Povpraševanje pa je čedalje večje.
Sedaj razumem, zakaj se je tako prijateljsko nasmehnila, saj prodaja »Sikkim* v Jugoslaviji. Ljudje iz mest iščejo mir in spokojnost smotnih pokrajin. Le te pa so postale redkost, tako v Jugoslaviji kot v Indiji. Torej iščeva isto. Tako je Izzvenel tisti nasmeh, kot stisk roke, ko se je Izgubila v množici na Rimskem letališču.
Rimsko letališče. Večina nas ga ne bo pozabila. Z letalom Air India bi morali odleteti ob drugi uri zjutraj, pa nam je usojeno, da na njem preživimo ves dan. Ponoči se nad Rim spusti gosta megla. Vsi poleti so odpovedani. In tako čakamo. Dolg hodnik, spočetka poln ljudi, ki se drenjajo v brezcarinskih prodajalnah s spominki, alkoholnimi pijačami in drugim blagom, postane pust in nem. Vsakdo skuša zaspati na stolu ali klopi. Ura je tri zjutraj. Čakamo obvestil o poletu. Ko čakamo se zdani. Počasi sonce prebije meglo. Na letališče se spet prično spuščati letala. Popoldne odletimo proti Bombayu. Seveda enodnevna zamuda na rimskem letališču povzroči, da zamudimo tudi letalo Bombay - Kalkuta! Tako Air India ne poskrbi le za hrano pač pa tudi za prenočišče v Bombayu in Kalkuti. Po odhodu iz Kaltute šele pričnemo živeti na svoje stroške. Noč prebita na rimskem letališču se je obrestovala.
TUDI POT V SIKKIM PELJE SKOZI VRATA INDIJE
Če želiš priti v Sikkim, moraš priti do Bagdogre. Z avionom, avtobusom ... Bagdogra je majhno mesto, nedaleč od Bangladeške meje. Do tu seže ravnina Indije, po kateri z gora tečejo številni pritoki Gangesa.
TRST A
7.00,	8.00, 10.00,	13.00, 14.00.
17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Povejmo še kraj o otrocih; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repenoar.ia:
11.30	Poldnevniški razgledi: Beležka: 12.00 Od Milj do Devina; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Roman v nadaljevanjih - Drage Jančar: «Galjot»; 14.30 Otroški kotiček: »Zvezdica zaspanka*: 15.05 Evergreeni; 16.00 Almanah: Arhitektura in arheologija v luči najnovejših odkritij; 16.35 Instrumentalni solisti; 17.10 Mi in glas-
Danes ob 18. uri boste lahko poslušali prvo od petih radijskih iger iz niza «Radijske igre deželnih avtorjev*. Na sporedu bo družinska groteska Furia Bordona »Onkraj junakov so živi ljudje* (Vivere dopo gli eroi). Avtor, ki se je rodil 1943 v Trstu, debuti ral pa že pri osemnajstih s televizijsko igro in potem pisal za gledališče, radio in televizijo, se v tej družinski sarkastični paraboli našega časa ukvarja s problemom generacij, njihovih dilem in zakoreninjenih frustracij, velikih upov in krhkih zmag. To je doba Beatlesov in histeričnih mitov našega časa. vse pa je napisano v sodobnem in čvrstem pogovornem jeziku. Radijsko igro F. Bordona je s člani Slovenskega stalnega gledališča režijsko pripravil Mario Uršič, v glavnih vlogah nastopajo Barbara Jakopič, Bojan Umek, Mira Sardoč in Tone Gogala, v ostalih Da še Anton Petje, Zlata Rodošek, Miranda Cahariia, Bogdana Bratuž. Stane Starešinič in Livij Bogateč.
ba: Z besedo o glasbeni umetnosti; 18.00 Deželni avtorji - Furio Bordon; «Ondraj junakov so živi ljudje*, radijska igra.
KOPER
(Slovenski proqrom)
6.00. 6.30, 7.25, 13 00, 14.00 in 16.00 Poročila; 6.10 Glasba za do bro jutro; 6.15 Obvestila in reklame: 6.37 Objave; 6.45 Cestne razmere; 7.15 Radijski, televizijski in filmski spored; 7.28 Zaključek;
7.30	Val 202: 13.00 Na valu radia Koper;; Glasbena zavesa; 13.15 Kinospored; 13.30 Zanimivosti: 14.10 Predstavitev oddaj in glasbene želje; 14.30 Iz zborovskega arhiva; 15.00 Dogodki in odmevi:
15.30	Glasba po željah; 16.15 Aktualna tema: 16.30 Zabavna glasba, EP; 16.55 Zakliuček
KOPER
(Italijanski program)
6.30, 7.30, 12.30, 15.30, 18.30 Radijski dnevnik; 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 1330, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 6.00 - 9.30 Glasba za dobro jutro; 7.15 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.32 Lucianovi do-
pisniki; 10.00 Beseda in glasba;
10.10	šola, otroštvo in vzgoja;
10.20	Cik cak; 10.40 Mozaik; 11.00 Kirn, svet mladih: 11.32 Pesem tedna; 12.00 Na prvi strani; 12 05 Glasba po željah: 12.50 Nazdravimo z...; 15.00 Intervju za vas:
15.45	Poje skupina Nuovocorale Česen; 16.32 Crash; 16.55 Kultur ni koledar; 17.00 Jugoslovanska pop scena; 18.45 Slišimo se jutri in zaključek sporeda
RADIO 1
7.30,	9.00, 10.00,	11.00, 12.00.
13.00,	15 00, 19.00 Poročila; 6.00 9.02 Jutranja oddaja; 9.02 Radio tudi mi; 9.58 Zeleni val; 10.30 Pesmi v času; 11.10 Glasbena od daja; 11.34 I Buddenbrook; 12 03 Vrnem se takoj; 13.25 Karavana;
16.00	II paginone; 18.38 Prosti ko tiček; 19.25 Nabožna oddaja: 19.30 Jazz na radiu; 20.47 Pozabljene strani italijanske glasbe; 21.03 Korenine upanja; 22.22 Autoradio flash; 22.50 Danes v parlamentu;
23.10	Telefonski poziv.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 10.30. 12.30. 13.30.
15.30,	16.30, 19.30 Poročila; 6.00 8.49 Jutranja oddaja; 8.49 Mož, ki ni nikoli obstojal; 10.13 Disco parlante: 12.10 Deželni program;
13.41	Sound-Track; 15.00 Radijski spektakel; 17.32 Ure z glasbo;
19.50	Vsa prejšnja leta; 20.50 Melodrama; 22.20 Parlamentarna panorama; 23.29 Zaključek sporeda.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00. 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00. 19.00, 21.00, 22.00 in
23.00	Poročila; 6.10 Prometne raz mere; 6.20 Rekreacija; 6.45 Prometne inform.; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.00 Druga jutranja kronika: 7.25 Iz naših sporedov;
7.30	Z radiom na poti. 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: 8.35 Iz glasbenih šol: 9.05 Glasbena matineia; 10.05 Rezervirano za...:
11.05	Mendelssohn, Brahms, Saint Saens; 11.35 Naše pesmi in plesi;
12.10	Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Po do mače; 13.00 Danes do 13.00; 13.20 Obvestila zabavna glasba; 13.30 PriporočaV* vam...: 14 05 V korak z mladimi; 14.55 Minute za EP; 15.00 Dogodki in odmevi;
15.30	Obvestila in zabavna glasba: 15 50 Radio danes, radio hitri; 16.00 Vrtiliak: 17.00 Studio ob 17.00: 18.00 Sotočja: 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča;
20.00	Slovenska zemUa v pesmi in besedi; 20.30 S solisti in ansambli JRT: 21.05 Radijska igra: - Milan Jesih: Tovariš Peter -Glasbeni intermezzo; 22.15 Informativna oddaia v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov;
22.30	Operetna glasba; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev: 24.00 Poročila : 0.05 - 4.30 Nočni program
Politični položaj na Mata in Slovenci
Poročilo predsednika Borisa Raceta na seji glavnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze, 11. oktobra 1982 v Trstu
V	času, ki nas ločuje od zadnje seje glavnega odbora, so se zvrstili važni dogodki v državi in pri nas, posebno na Tržaškem, kjer so se vršile volitve v občinski in pokrajinski svet.
V	tem obdobju so še v bolj plastični obliki prišla do izraza protislovja v italijanski družbi, zaostrila se je gospodarska kriza, družbeno in moralno krizo so poglobila nova odkritja finančnih škandalov in nemotena zločinska dejavnost skrivnih, toda nič manj mogočih organizacij. Zaradi skoraj izenačene moči tistih, ki se bore za pravično porazdelitev dobrin in tistih, ki branijo svoje privilegije, ni čudno, če so v taki situaciji vlade šibke, saj jih različni interesi samih vladnih strank neprestano slabe.
Vse omenjene slabosti se v večji ali manjši meri odražajo tudi pri nas, pa naj gre za celotno deželo, še bolj pa za Tržaško, ki splošni politični položaj še bolj zapleta prisotnost tržaške Liste.
Tržaške volitve
Istočasni razpust tržaškega občinskega in pokrajinskega sveta smo iskreno pozdravili, ker smo v istočasnih volitvah v oba sveta videli možnost, da se bodo demokratične stranke laže dogovorile za sestavo večin brez Liste. Tako večino so pozneje označili kot «križrio ravnovesje*, v katero bi bili vključeni KD, KPI, PSI, SSk in laične stranke. Uresničitev take kombinacije bi bila gotovo najbolj koristna za celotno skupnost in bi po takratni presoji, imelo za posledico šibi-tev Liste, ker bi bila potisnjena v opozicijo.
Vsako predvolilno obdobje je naelektreno in polno nervoze. Strah za glasove vidi v vsaki senci sovražnika ali najmanj tistega, ki kvari račune. Na to smo pripravljeni in tako vzdušje najbolj občutijo tovariši, ki delajo na Primorskem dnevniku in v agenciji Alpe Adria.
Zadržanje SKGZ
Zadržanje naše zveze in njenih sredstev javnega obveščanja v volilni kampanji je podrobno pojasnjeno v izjavi Izvršnega odbora z dne 27. junija t.l. in ki se glasi:
«Glede strank, za katere volijo Slovenci, smo že pred volitvami ugotovili, da je v obstoječih razmerjih zagotovljena sorazmerna izvolitev slovenskega zastopstva vseh treh strank (KPI. PSI in SSk). Že manjša sprememba bi lahko dosedanjo prisotnost Slovencev v obeh svetih zmanjšala in s tem ogrozila nadaljnjo slovensko prisotnost v kateri izmed treh strank. Zato smo potrdili že ustaljeno stališče, da bomo pozornost do njih uravnovesili in da ne bomo posredovalci medsebojnih napadov. Poleg tega smo brez pomislekov sprejeli kandidate, ki so jih stranke določile, da bodo izvoljeni.*
Nobena breznačelna ekvidistanca, nobenih »poskusov manipulacije iz nekih taktičnih razlogov* ali «hladno, lekarniško iskanje ravnotežja za vsako ceno*, temveč trezna presoja položaja, zato da se dosežejo za Slovence in za demokracijo najugodnejši rezultati.
Očitano nam je bilo da smo se omejili le na obsodbo dejstva, da ni bilo na Craxijevem shodu slišati slovenske besede, češ da bi morali v zvezi s tem sprožiti kampanjo proti njegovi stranki. Če bi to storili, bi zagotovo povzročili osip slovenskih glasov in članov te stranke, kar njena desnica komaj čaka. Naše zadržanje je bilo torej naperjeno proti silam v tej stranki, ki bi se rade iznebile Slovencev iz svojih vrst, zato da bi imele svobodnejše roke do slovenskih problemov oziroma do globalne zaščite naše skupnosti.
Neutemeljeni in površni so torej očitki, da uporabljamo različne stopnje kritike tistih, ki se spozabijo nad enakopravnostjo slovenskega jezika in sodimo, da je v tem trenutku glavna preizkušnja za vsako stranko pri nas njen odnos do obsega pravic, ki jih naj vsebuje zakon za zaščito naše skupnosti in do nujnosti, da do sprejetja zakona čimprej pride.
SKGZ je vedno branila svojo avtonomijo pred komerkoli. Predobro se namreč zavedamo, da bomo kot subjekt koristni naši neenakopravni skupnosti, zato smo bili prizadeti, ko je bila med volilno kampanjo naša avtonomija kršena. Le zaradi izjemnega trenutka iri spoštovanja do gostov nismo reagirali tako, kot bi bilo primerno.
Tudi v pretekli volilni kampanji je bil Slovenski problem v ospredju. Od sredine do skrajne desnice je bilo pravo tekmovanje v očitkih drug drugemu, kdo je Slovencem preveč obljubil. Vse to v trdnem prepričanju, da bo Slovencem nenaklonjeno razpoloženje vaba za glasove. Ko so po volitvah predstavniki raznih strank opravičevali rezultate, ki niso potrdili njihovih pričakovanj, smo bili zopet Slovenci krivi za neuspeh.
Te ugotovitve, ki niso nove, nam zastavljajo vrsto vprašanj, ki tudi niso nova, a imamo nanje grenke odgovore.
Doklej nas bodo imeli za vseskozi motilni element, doklej bomo za premnoge italijanske kroge tujek, doklej bomo «različni»?
Z zanikanjem našega obstoja,, z zavestnim ignoriranjem vsega, kar je slovenskega, je tržaškemu meščanstvu uspelo ustvariti občutek, da smo privid, epizoda, obroben pojav, ob katerem se ni vredno ustavljati. Zato ni premnogim državljanom italijanske
Predsednik SKGZ Boris Race
Socialisti so se v izvajanju svoje vsedržavne politike ustvarjanja tretjega političnega «pola» povezali z laičnimi strankami in mimo dveh obstoječih »polov*, KD in KPI, sklenili sporazum z Listo ter sestavili manjšinska odbora.
Take rešitve nismo mogli odobravati, zato smo izrazili pomisleke in veliko zaskrbljenost, ker se zavedamo okoliščin in vzrokov, zaradi katerih je Lista nastala in nam je v svežem spominu njena dveletna praksa. Res pa je na drugi strani, da so se v času pogajanj vse stranke srečale z Listo, da so bile torej pod do'očenimi pogoji pripravljene z njo sodelovati in da je podpisala program, ki vsebuje nekatere točke, ki so izven njenega dosedanjega političnega okvira, vsaj takšnega,
• v kakršnem se je dotlej sukala. Poleg tega se je v veliki meri odpovedala togi zahtevi, da morajo njeni morebitni partnerji pristati na njene tri točke (integralna prosta cona, avtonomija in Kras). Ali pomeni vse to vsaj delno streznitev spričo nazadovanja na volitvah ali pomeni spoznanje, da je magičnih 51 odst. nedosegljivih ter da vztrajanje na nacionalni nestrpnosti le ni tako donosno, ali je vse skupaj taktika? Na ta vprašanja je danes težko odgovoriti posebno še, ker so se že na samem začetku, kljub takemu programu, pokazali nekateri negativni znaki.
Ocenjevanje po vsakdanjih zadržanjih in ukrepih
Zaradi vsega tega je izvršni odbor sklenil, da bomo oba odbora (na občini in na pokrajini) ocenjevali po njunih vsakdanjih zadržanjih in ukrepih. Doslej smo se tega sklepa držali.
Taka naša odločitev ni bila sprejeta zato, ker sta bila v odbora vključena dva Slovenca, temveč je slonela na trezni analizi programa, ki nas sicer le delno zadovoljuje in na znakih določenih premikov znotraj Liste, ki pa jih je treba v praksi preveriti. To seveda ne pomeni, da smo pogrešili takrat, ko smo Listo napadali. Drugačnega ravnanja zaradi njenih nacionalističnih izpadov, njenega oholega obnašanja v pričakovanju 51 odstotkov, si ni zaslužila. Kdor je prej ravnal drugače, jo je le krepil.
Danes je situacija še bolj zapletena, kot je bila zadnje dni julija, ko je do omenjenega sporazuma prišlo. KD je užaljena, da je niso hoteli v obe večini, sprožila deželno krizo in postavila zahtevo, da vstopi skupaj s SSk v oba odbora. Lista je za pristanek dvignila ceno in zahtevala kot protiuslugo izpolnitev nekaterih zahtev iz njenih treh točk, oziroma tako imenovanega paketa za Trst. Socialisti in laiki so se pritisku vdali in sklenili sporazum s KD. Sedaj bi bilo treba sporazum izpolniti, toda se ne ve, ali bo to mogoče, ker je bil sporazum sklenjen
brez Liste. Ni jasno, kako se bo vsa stvar končala, toda gotovo je le eno, Lista bo od teh zdrah imela politično korist.
Primorski dnevnik in polemike
Nekateri krogi pri nas se pritožujejo, da je med Slovenci premalo polemike, brez katere da ne more priti do razčiščen}. Po njihovem mnenju bi morala biti taka polemika načelna in njen posredovalec naj bi bil predvsem Primorski dnevnik.
Skoro vse stranke imajo svoja glasila ali polglasila, v katerih polemike ne manjka. Poleg tega so pri nas vsako leto volitve in se stranke v mesecu volilne kampanje obdela-vajo, do koder si same postavijo mejo. Izvoljeni sveti so tudi tribuna za razčiščevanje in za polemiko.
Naša Zveza ima združevalni značaj in zato ne sme postati strankarsko politično bojišče, ker bi jo to pokopalo. Podobno vlogo se trudi imeti tudi Primorski dnevnik, ki je že nekajkrat dal na razpolago prostor za polemiko, ki pa jo je moral vsakokrat prekiniti, ker je zašla zelo daleč od načelnosti. Po drugi strani pa ni nobena skrivnost, da bi s časom postala rubrika za polemiko rezervirana vedno za ene in iste osebe, zaradi česar bi po kratkem času postala dolgočasna in hi ukinitev take rubrike kmalu postala nujnost za osvežitev časopisa.
Zastoj v delu senatne komisije
Z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da se delo prve senatne komisije, ki obravnava zakonske osnutke za zaščito slovenske manjšine, že od zgodnjega poletja ne premakne. Po poletnih počitnicah komisija še ni začela razpravljati o našem zaščitnem zakonu. Slišali smo različne vzroke, zakaj se to ni zgodilo. Mislimo, da ima zastoj politični značaj in so očitno na delu politične sile, ki imajo interes, da se to vprašanje še naprej zavlačuje. Celo predsednik vlade Spadolini je šele v odgovoru na razpravo o programu nove vlade zadržano omenil naš problem in dal meglena zagotovila.
Namesto zakona, ki bi moral zagotoviti najširšo rabo slovenskega jezika, jemlje deželno upravno sodišče s svojo razsodbo pravico slovenskim svetovalcem, da bi na sejah uporabljali materin jezik. Danes smo torej na slabšem.
Čudno se nam po drugi strani zdi, da razprava o zakonu za zaščito tako imenovanih Jezikovnih skupin, ki se odvija v enaki komisiji poslanske zbornice, teče tako rekoč brez ovir. Napovedan je že bil prihod delovne skupine zbornice, ki bo v Furlaniji zaslišala razne predstavnike.
V	zvezi s tem zakonom smo že pred časom povedali svoje mnenje. Odobravali smo, da se oskrbi zaščita tudi za te skupnosti, kar bi okrepilo demokracijo in bi pomenila celovito izpolnjevanje ustave, toda, smo rekli, želimo, da se prej sprejme naš zakon, za kar bi se morale vztrajno zavzemati vse sile, ki imajo posluh za ta vprašanja. Istočasna razprava o obeh zakonskih predlogih pa pomeni razpršitev naporov in ni čudno, da je predlog, ki zadeva jezikovne skupine hitreje napredoval, ker uživa podporo številnih poslancev, ki so pripadniki teh skupin (Fur ■ lani, Sardi in drugi).
Mislimo, da Slovenci moramo nekaj ukreniti, da se razprava o našem zakonu nadaljuje. Brez odločnega pritiska bomo še dolgo ostali praznih rok.
Obramba slovenske zemlje
V	končnih pripravah je začetek gradnje hitre ceste od Sesljana do 7. pomola, ki bo povezala avtocestno mrežo s tržaškim pristaniščem, toda bo hkrati njena gradnja povezala tegobe našega človeka celotnega tržaškega Krasa, Brega in tržaškega predmestja, ki že 35 let izgublja tla pod nogami. Prav te dni je na višku obramba zemlje, zahteva po pravični odškodnini neposredno prizadetim, ožji in širši skupnosti ter zahteva, da trasa poteka tako, da ne bo zadušila nekaterih naselij.
Napovedi o velikih javnih delih, ki bodo terjale velike površine, so že lansko leto za ostrile pozornost Kmečke in naše zveze ter tistega dela prebivalstva, ki mu bo odvzeta zemlja, ali se bo primorano prilagoditi drugačnemu okolju. Skupno smo zahtevali, da bodo prizadeti in njihove organizacije vplivale na izdelavo izvršilnih načrtov. Ponekod je to uspelo, drugod so z zakasnitvijo razgrnili načrte, po katerih bi trasa hudo prizadela vasi. Vsem vasem ob trasi, za katere bo cesta predstavljala pravo pregrado, je treba odobriti sredstva za gradnjo objektov za skupne potrebe.
Pred dnevi je bil ustanovljen Konzorcij «Naša zemlja*, ki bo branil interese prizadetih posameznikov in skupnosti. SKGZ izraža konzorciju solidarnost, mu želi uspešno delo in obljublja vsestransko pomoč.
• « •
V	ospredju pričujočega poročila so bili politični dogodki na Tržaškem, ker so pač tu bile volitve in so dogodki po volitvah vplivali na celotno deželo. Tudi v goriški in videmski pokrajini je bilo politično življenje, ki od bliže zadeva našo skupnost, razgibano. O tem bosta poročala Rupel in Černo.
Preostala poročila, ki so bila podana na seji glavnega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze v Gregorčičevi dvorani v Trstu, v ponedeljek, 11. t.m., bomo objavili v naslednjih dneh.
Letošnja tržaška predvolilna kampanja je bila, zaradi spleta okoliščin, izjemna, zaradi česar je prišlo do resnejših prask.
Volitve so zadevale le 2 odst. volivcev v državi, kljub temu niso bile politično nič manj važne in ni se čuditi, če je bila Trstu posvečena tolikšna pozornost, ker je prav Trst zaradi številčnosti volivcev predstavljal zanesljivejše merilo za trenutno orientacijo volivcev v državi.
Stranke so zato v volilno kampanjo vložile velike napore, saj ni bilo nobeni do tega, da bi morebitno zmanjšanje glasov napovedalo ali celo potrdilo negativno tendenco. Nekatere stranke so celo pričakovale^pojpdi-,, tev sorazmerno strme rasti .glasov. Zaradi, takih okoliščin so v predvolilnem obdobju obiskali Trst vsedržavnl"vodfte!ji’vseh strank, ki so hkrati iskale novih poti do volivcev-Veliko vloženega truda pomeni tudi nesorazmerno veliko občutljivost. V tem je treba iskati vzroke za omenjene praske, za nepremišljene korake, za napade na našo zvezo in na naš tisk.
narodnosti prešla v zavest naša avtohtonost in dejstvo, da smo nerazdružljiv element celotne stvarnosti ter da je treba probleme naše manjšine obravnavati z enako zavzetostjo kot vsa druga gospodarska, kulturna, socialna vprašanja, ki se tičejo celotne skupnosti. Pri tem seveda ne smemo delati krivice tistim našim sodržavljanom in skupnostim, ki so se osvobodili bremen in se iskreno zavzemajo za pravice naše skupnosti, toda tu pa tam, občasno in podzavestno, zdrknejo na splošno udomačene tirnice.
Povezave po volitvah
Izidi volitev niso pokazali bistvenih premik^'’ v'”pHmerjavi s prejšnjim stanjem v obeh svetih. Omembe vredni so trije podatki: število izvoljenih kandidatov slovenske narodnosti je rahlo nad pričakovanjem, Lista je prvikrat nazadovala, socialisti pa so se bistveno okrepili, kar je vplivalo na njuno zadržanje med pogajanji za sestavo odborov.
dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah
Za šolarje slovenske osnovne šole «Oton Župančič* na Livadi v Gorici je bil v nedeljo slavnostni dan. Nastopili so na šolskem odru z recitalom Župančičevih pesmi. Otroški zbor je zapel tudi vrsto njegovih otroških pesmi. Nekatere pesmi so učenci podali tudi v italijanskem prevodu. Učiteljice, ki so bile tudi drugače zaposlene s proslavljanjem Otona Župančiča in s pripravo prireditve, so otroke skrbno pripravile in jim gre še posebna pohvala
Kalil

Na svečano poimenovanje Je prišlo zelo veliko ljudi in gostov predvsem iz Gorice, pa tudi iz drugih krajev Goriške ter sosednje Slovenije. Prisotni so bili župani iz Gorice, Sovodenj in Doberdoba, predsednik pokrajinske uprave, jugoslovanski konzularni zastopniki, ravnatelji šol, sedanji in nekdanji učitelji, sedanji in nekdanji učenci in še mnogo drugih, ki jim je pri srcu napredek slovenske šole
V «babni hiši* v Ricnianjih so v soboto zvečer odprli kolektivno razstavo Društva zamejskih likovnikov. Pomen in namen društva je v začetku orisal njegov predsednik slikar Deziderij Švara (na sliki).
O slikarjih in njihovih razstavljenih slikah in kipih je spregovoril umetnostni kritik in slikar Milko Bambič (na sliki). Med občinstvom so bili tudi župan dolinske občine Švab, jug. gen. konzul Mirošlč in drugi
V prostorih športnega društva Adria v Lonjerju se je v četrtek sestal na svoji prvi seji upravni odbor novoustanovljenega konzorcija razlaščencev «Naša zemlja*, kateremu predseduje dr. Stepančič. Na seji je bil govor o političnih, tehničnih in organizacijskih vprašanjih za čimuspešnejše nastopanje za obrambo slovenske zcm’je v koristi razlaščencev in celotne slovenske narodnostne skupnosti. Beseda je tekla o načrtovanem javnem srečanju s predstavniki političnih strank, o potrebi korenite spremembe v odnosu do politike s teritorijem in do naših življenjskih vprašanj, o včlanjevanju v konzorcij, o srečanjih z drugimi sorodnimi organizacijami itd.
° ,. ^
I

||8i
V čet.tek se je v občinskem gledališču «F. Prešeren* v Bol,juncu sestal	Te dni se je v Gregorčičevi	dvorani zaključila razstava umetniških
aktiv slovenskih komunistov tržaške avtonomne federacije. Uvodno	del v priredbi KASTA (Klub	absolventov slovenske trgovske akade-
poročilo je imel član vodstva federacije Stojan Spetič	mije). Dela so bila narejena na	tekmovanju «ex tempore* na Repentabm
NOGOMET
V PRVI ITALIJANSKI LIGI
V TRETJI ITALIJANSKI LIGI	O B VE S T IL A
NOGOMET
JUVENTUS IN ROMA čez težki OViRiTržačani zopet odlični
Turinčani so zmagali v Firencah, Roma pa v Neaplju - Hud po- , ...	.	.	.	....
raz Udineseja v Ascoliju - v nedeljo v Vidmu udinese-Juventus Zanesljivo sil premagali se Piacenzo in so sami na vrhu lestvice
V petem kolu italijanskega nogometnega prvenstva prve lige sta bila v središču pokornosti stadion v Firencah in Neaplju, kjer sta bili na sporedu dve pomembni tekmi. V Firencah sta igrala Fiorentina
Že spet izgredi na stadionih
Val nasilja na italijanskih nogometnih stadionih se nadaljuje. Res je. da je nasilje vsakdanja stvar v današnji druibi, vendar to, kar se dogaja ob nogometnih igriščih spada že v območje socioloških in drugih podobnih raziskav. Gledanje nogometne tekme ni več užitek, razbremenitev, spektalcel, posta o je. vsaj za nekatere, priložnost za izbruh najrazličnejših instinlctov.
Neapelj se ta čas ubada z velikimi problemi gospodarskega značaja. Obratu Italsider v Bagnoliju grozi zapora, na kar so delavci opozorili tudi pred tekmo Napoli - Roma. Občinstvo je razumelo položaj in uteklo podporo upravičenemu boju delavstva. Sledila je tekma, ta vprašanja so s a v pozabo. Važna je bila samo zmaga domačega moštva. Napoti pa je izgubil. Posledica temu je sedal razdejan stadion. prerivanje, ranjeni, policijski posegi, pretep. Zakaj vse to?
Isto se je dogodilo v Firencah po tekmi med Fiorentino in Juventusom. Ogorčeni navijači so obmetavali avtobus Ju-ventvsa s kamenjem samo zalo. ker so Turinčani zmagali . . . Ali je sedaj tudi športna zmaga prepovedana?
m Juventus, v Neaplju pa Napoli :n Rema.
Tekma v Firencah je bila nekakš-la repriza dvobojev med Juventu-om in Fiorentino iz lanskega prvenstva. Tokrat so slavili Turinča-li. Tekma sama je bila v zname lju grobosti, ostrih startov in brc r noge, tako da je sodnik pokazal •umeni karton kar osmim negome-•'.šem, Tardelliia pa celo izključil, iaprav bi si isto usodo zaslužil tuli Passarella. No, Juventus je zmajal z golom Bria ih tako napove-lal svoj prodor v sam vrh.
Napoli je po trinajstih letih izgu-iil na domačem igrišču proti Roni. Neapcljčani so celo prvj„J?i;ešli
vodstvo s Pellegrinijem. nato pa o Jorio, Neha in Chierico obrnili ezuitat v korist Rome, ki sedaj odi ha prvenstven; lestvici skupaj
Sampdorio. Sampdoria je namreč a domačem igrišču premagala Ca-anzaro, ki pa je prvi prišel v vod-tvo in povzročil domačinom pre-ej preglavic. Zlasti nevaren je bil rednjj napadalec Mariani, ki je abil dva gola, Sampdoria pa je dgovorila z goli Scanzianija. Ca-agrandgja (2) in Chiorrija ter do-azala, da je tudi brez Bradyija in 'rancisa zelo dobro moštvo.
Udinese se vrača z gostovanja v iscoliju s pekočim porazom. Vra-ir Borin je moral pobrati iz svoje irež.e kar tri žoge. za nameček je a Causio zastreljal U-metrovko, ta-o da je bil trener Ferrari po tek ri upravičeno ogorčen. Glede Šur-lka gre omeniti, da ni igral slabo, ljub temu pa je njegov delež v rri izredno skromen in brez pra ega učnika. V nedeljo pa je v idmu na sporedu tekma Udinese -uventus. .,
Edini tekrhi brez golov so pri-
sostvovali Turinčani. Tekma med Interjem in Torinom ni izpolnila pričakovanj, saj je bilo le par strelov na vrata 'in se je igra odvijala pretežno na sredini igrišča. Pomembno zmago pa je v gosteli zabeležila Genoa, ki je z golom Antonellija premagala Oeseno z 1:0, domačini pa so zastreljali kar dve ll-metrovki, eno prav v zadnji minuti Tudi moštvo Verone je prebrodilo krizo in s tremi goli odpra-villo Avellino, medtem ko je presenetljiva ekipa Piše iztržila remi v Cagliariju z golom Bergereena.
IZIDI 5. KOLA
Ascoli - Udinese	3:0
Cagliari - Piša	1:1
Cesena - Genoa	0:1
Fiorentina - Juventus	0:1
Napoli - Roma	1:3
Sampdoria - Catanzaro	4:2
Torino - Inter	0:0
Verona - Avellino	3:0
LESTVICA
Roma in Sampdoria 8; Piša 7; Juventus, Verona in Inter 6; Fiorentina in Udinese 5; Ascoli, Ce-sena in Genoa 4; Cagliari. Napoli in Avellino 3; Catanzaro 1 točko.
PRIHODNJE KOLO (17. 10. ob 14.30) Avellino - Fiorentina, Catanzaro
-	Ascoli, Genoa - Cagliari, Inter -Napoli, Piša - Verona, Roma - Ce-sena, Torino - Sampdoria, Udinese
-	Juventus.
KOLESARSTVO
Lovorika «zlato kolon Pavliču
CELJE — Jure Pavlič, 19-letni elektromehanik iz Ljubljane, je v osrednji točki «Večera športa in glasbe* dobil veliko priznanje «zlato
Triestina - Piacenza 3:1 (2:0) Itako visokem položaju na lestvici, TRIESTINA: Genovese; Costanti-!lcer se je spoprijela s šibkimi na-
ni, Trevisan; Leonarduzzi, Masche-roni, Pasciullo; De Falco (75. min. Štrukelj), Pedrazzini, Dreolini, Ruf-fini, Ascagni.
PIACENZO:	Veneziani; Della
Bianchina, Ghio (64. min. Pini); Zanotti, Mariani, Pederzoli; Erba, Gaiardi, Mulinacci, Cenci. Filosofi.
SODNIK: Dal Fovo iz Trenta.
STRELCI: v 4. min. De Falco, v 8. in 50. min. Ascagni, v 80. min. Pederzoli.
KOTI: 9:4 za Triestino, 11.000 gledalcev. OPOMINI: Erba, Ghio, Costantini, Ruffini
Triestina je v nedeljo nadaljevala svojo zmagovito pot in pospravila že četrti zaporedni par točk. Tokrat je s presenetljivo lahkoto premagala Piacenzo, ki je še kar dobra ekipa, ki meri na visoko me-
kolo» kot najboljši kolesar v sezo-1 sto na lestvici. Po prvih treh zma-ni, ki se je pred kratkim končala. I gah smo mislili, da je Triestina na
»mimiMii."'"''"im..........................................m.........
PO DRUGEM KOLU KOŠARKARSKEGA PRVENSTVA C-l LIGE
Jadranu pomembni točki pred novim gostovanjem
Seveda težko je dati celovite slike prvenstva C-l lige, saj so v le tem igrali šele drugo kolo. Po dosedanjih izidih pa je že marsikaj jasno.
Prva ugotovitev naj bi bila ta, da Eurocar, proti kateremu je Jadran izgubil v prvem kolu, le ni tako slaba ekipa, kot je kazalo. Videmčani so namreč v tem, drugem kolu zmagali v Recanatiju in so po dveh zavrtljajih na vrhu prvenstvene razpredelnice.
Preseneča tudi dejstvo, da je po dveh kolih Pachera iz San Bonifa-cia še vedno praznih rok. Moštvo Bonifacia pa je tokrat izgubilo kar doma proti ekipi Budria. to .je proti prihodnjemu Jadranovemu nasprotniku.
Jadram,vci so v soboto, glede na «čudne* razplete v tem prvenstvu, osvojili zelo pomembni točki. Premagali so bolonjsko moštvo CEAM ter. upajmo, dobili novega elana in predvsem zaupanja v svoje moči pred nadaljnjimi napori v tem dolgem, in, kaže, izenačenem prvenstvu. Vsaka zmaga, tudi v teh uvodnih kolib, je zato zlata vredna.
Naši košarkarji bodo v prihodnjem kolu igrali v Budriu proti domačemu moštvu, in to v nedeljo-zjutraj (11.001: V' primero zmage bi jadranovcl napravili lep korak naprej proti vrhu letsvice.
IZIDI 2. KOLA JADRAN - CEAM	81:67
Caveja - Stefancl	68:54
Maltinti - Caste'1'ranco 76:79 Porlorecanati - Eurocar 88:91 Pall. Bonifacio - Budrio 99:92 Pall. Vicenza - Canella 62:53 Ben. XIV - Culligan	93:58
Teramo - CIS Pordenon 89:102
LESTVICA
Castelfranco, CIS Pordenon. Pall. Vicenza in Eurocar Videm 4; Ja-dan Trst, Maltinti Pistoia, Portore-canati, Canella San Dona, Teramo Basket, Ben XIV Cento, Caveja Forli in Budrio 2; CEAM Bologna, Culligan Firence, Pall. San Bonifacio in Stefanel Treviso 0.
PRIHODNJE KOLO (16. in 17. 10)
Budrio - JADRAN (17. 10. ob 11.00); Castelfranco Portorecana-ti; Stefanel - Pall. Bonifacio; Eurocar - Maltinti; Caveja - Ben XIV Cento; Culligan - Pall Vicenza: Canella - Teramo: CIS Pordenon -CEAM Bologna.
i
Peter Žerjal med metom s skoka na sobotni tekmi Jadran - CEAM
BillkaP

sprotniki. Glede na rezultate, ki pa so jih iste ekipe dosegle z drugimi nasprotniki, se lahko upravičeno vprašujemo ali ima Triestina vsak teden tako srečo, da zadene ob nasprotnikov -rslab dan* ali pa je Triestina res odlična ekipa. Po nedeljski tekmi se nagibamo k drugi možnosti.
Tekma Triestina - Piacenza je glede na dvome o končni zmagi trajala pičlih osem minut. V tem kratkem obdobju je kazalo, da so igralci Triestine nekakšni marsovci, ki so slučajno za šalo v C-l ligi.
V 4. minuti je Dreolini iz kota poslal predložek v sredino: Ascagni je preusmeril žogo proti De Faleu, ki je s čudovitim udarcem z glavo povedel za Triestino. Gledalci se niso še popolnoma opomogli od sreče, ko sta Ascagni in De Falco u-prizorala čudovit duet v kazenskem prostoru, ki je zbegal obrambo gostov. Ascagni je zaključil akcijo s silovitim strelom iz razdalje 10 metrov. Vratar gostov si je verjetno mislil, da bi bilo nesmiselno sploh misliti na poseg in žoga je končala svojo pot v mreži.
S tem zadetkom je bilo tekme praktično konec. Triestina je zabavala svoje navijače s finesami, ki so v tretji ligi redkost. V začetku drugega polčasa, pa je Triestina ponovno pritisnila in je tokrat o-bramba gostov zdržala 5 minut, potem pa je Ascagni s silovitim strelom tretjič premaga) presenečenega vratarja gostov. Nato pa se je Triestina poigravala z nasprotniki, ko so deset minut pred koncem dosegii častni zadetek z lepim kazenskim strelom.
Nekaj je gotovo! Če bo Triestina nadaljevala s tako igro, res ne bi smela imeti v tem prvenstvu večjih težav. (I. P.)
IZIDI 4. KOLA
Brescia -	Rimini	0:1
Carrarese	- Treviso	2:0
Fano - Pro Patria		4:0
Mestre -	Forli	2:0
Modena -	Trento	2:1
Padova -	Vicenza	1:0
Sanremese Rondinella		1:0
Spal - Parma		0:2
Triestina	- Piacenza	3:1
	LESTVICA	
Triestina	8; Mestre, Parma,	San-
remese 6;	Padova, Carrarese, Ri-	
PRIHODNJE KOLO (17. 10.)
Brescia - Mestre, Forli - Sanre mese, Vicenza - Triestina, Parma Carrarese, Pro Patria - Medena, Rimini - Padova, Rondinella - Piacenza, Trento - Spal, Treviso -Fano.
HOKEJ NA LEDU
Olimpija startala z visoko zmago
V prvem kolu jugoslovanske lige v hokeju na ledu je ljubljanska O-limpija doma premagala beograjsko Crveno zvezdo kar s 15:1 (4:0, 4:0, 7:1).
Jesenice — Alleghe 3:4
V prijateljski tekmi v hokeju na ledu je italijanski prvoligaš Aileghe v Jesenicah premaga! domače moštvo s 4:3 (1:0, 1:2, 3:1).
ŠK Kras — Odsek za re kreacijo
obvešča, da bo prvi trening rekreacijske telovadbe za odrasle danes, 12. oktobra, ob 20.30 v telovadnici v Repnu.
* * •
Športna šola Trst
sporoča, da se bo skupna vadba za otroke stare od 2. do 4. leta (vključen 1. letnik otroškega vrtca) v ponedeljek, 18. t.m., ob 17. uri. Pri vadbi sodeluje odrasla oseba: starši, babica -« dedek. Potrebna je telovadna oprema za otroke in za odrasle. Vadbene ure bodo vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 18. ure na stadionu «1. maj», Vrdelska cesta 7, tel. 51-377.
• • *
Športna šola Trst —
Sv. Ivan
sporoča, da se bo telovadba za otroški vrtec začela v ponedeljek, 18. t.m., ob 16. url. Otroci naj 1-majo r. seboj telovadno opremo, vpišejo pa se neposredno pred pričetkom. Vadbene ure bodo vsak ponedeljek in četrtek od 16. do 17. ure na stadionu «1. maj*, Vrdelska cesta 7, tel. 51-377.
ZSŠDI organizira plavalni tečaj v Lipici. Informacije in vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20, vsak dan od 10. do 12. ure, telefon 76-73-04.
* • *
ZSŠD* obvešča, da bo v petek, 15. t.m., ob 20.30 v Praprotu seja smučarske komisije.
ŠD Breg
obvešča stusšc, da se bo otroška telovadba začela jutri, 13. t. m., ob 17. uri. Na ta dan bomo določili skupine in urnik.
t* * *
ŠD Sokol - Odbojka
sporoča, ure treningov v nabrc-žinski telovadnici za začetnice: v torek in četrtek od 14.30 do 16. ure. Igralke se lahko vpišejo neposredno pred treningom.
* * *
SPDT
obvešča, da bo ri) petkih ob 20.34 na stadionu «1. maj* predsmučar-ska rekreacijska telovadba za o-drasle pod vodstvom prof. Furla-ničai
Delovanje ZSŠDI
KOŠARKA
V PRVI ITALIJANSKI LIGI
Goriškemu San Benedettu prvi točki
Doma je zasluženo premagal moštvo Peroni - Tržačani razočarali v Milanu
mini, Vicenza, Fano 5; Modena 4; Trento, Piacenza, Treviso 3;
I Spal, Forli, Rondinella 2; I Pro I
I Pro Patria 1.
San Benedetto - Peron? 67:56 (30:28)
SAN BENEDETTO: Biaggi 6, Va-lentinsig 4, Vazzoler, La Garde 10, Sfiligoi 8, Cecchetti, Ardessi 4, Pie-ric 13. Mavficld 22, Biunco.
PERONI LIVORNO: Giusti. Laz-zari 14. Paleari 6, Fantozzi 15, Jeelarii 5, Giroldi 8, Reštani 8, Mašini, Mori, Fantoni.
SODNIKA: Marchis in Garibotti. PON: Sfiligoi v 33., Restani v 39., Biaggi v 39. in Fantozzi v 40. min. PM: San Benedetto 13:23, Peroni 12:20.
Z zasluženo zmago nad Peroni-jem iz Livorna je San Benedetto osvojil prvi letošnji par točk v prvenstvu1 A-l l'ge. Srečanje se je odločilo v drugem polčasu, potem ko je rezultat v prvi polovici srečanja nihal, z rahlo premočjo zdaj enega zdaj drugega moštva.
Ni naključje, da so si Goričani priborili odločilno vodstvo 13 točk v sredini drugega polčasa, ko je Brescia, - La Garde sedel na klopi: rekli bi,
| da prisotnost Američana na igri-
HI-FI CAR
Vam na uslugo za
PRODAJO — NAMESTITEV — POPRAVILA AVTORADIA IN PROTITATVINSKIH NAPRAV
TKZIC, Ul. Konianot 3 - tel: «481/45382
tiii imii 1#4* ui i miii iiiii	i ii titiii 111111111 ni iii iiiiiiiiiii m i hi m 111 n i n iiiiii i i iii • 111 h i i iii iti iiii 11 m 11 (ui, 11 h 11 iiiiiiiii 1111 iiii uril iiii ii i ii iiiiiii iii < iiim milili im n iii n m n	11 • 1111111 i n i • i m n n ti 11 ■ i >■ ■■ iiui um 11 til 11 n n 1(1111111 n ii
NAMIZNI TENIS
V PRVEM KOLU PRVE ŽENSKE ITALIJANSKE LIGE
Krasova dekleta opravila le dober trening
Zanesljivo so v Neaplju premagala domače moštvo Stetan - Miličeva povsem zadovoljna
Stetan Napoli - Kras 0:5
POSAMEZNA SREČANJA Carranantc - Dol jak 0:2; (—9, —11) Massini - Sedmak 0:2 (—19, —11) Candorelli - Cergol 1:2 (18, —16,
-10)
Mass!nj - Doljak 1:2 (16, —19, —15) Carrauautc - Cergol 0:2 (—15, —7)
Sobotni uvodni nastop namiznoteniških igralk Krasa v ženski A-Iigi je dejansko predstavljal le formalnost in naše predstavnice so konec koncev opravile le dober trening, še največ naporov je terjalo dolgo in utrudljivo potovanje v Neapelj. Za zeleno mizo pa ni bila končna zmaga Krasa nikoli v dvomu, o čemer zgovorno priča končni izid 5:0
Krasovi trenerki Sonji Milič je že ob predstavitvi na igrišču takoj odleglo, ko je ugotovila, da za domačinke ne nastopa Mauriellova, zato je poslala v boj Cergolovo, Doljakovo in Sedmakovo.
Na papirju je bila najnevarnejša tekmica drugokategornica Carra-nante, katere lopar ima posebno travnato oblogo in odboj žogice ima dokaj čudne učinke. Med tednom pa so se krasovke psihološko in tehnično pripravljale prav na ta na čin igre in Carranante je bila tako povsem brez moči.
Državni prvaki zopet praznih rok
še vedno brez
Drugo kolo prve jugoslovanske košarlMrske lige in zopet velilca presenečenja! že po uvodnih tekmah je torej jasno, da bo letošnje prvenstvo zelo zanimivo.
Gotovo ra največje presenečenje je poskrbela splitska Jugoplastika, ki je kar sredi Zagreba premagala državne prvake Cibone. In to povsem zasluženo! Po dveh kolih so tako Sulicam na samem vrhu razpredelnice, državni prvaki pa točke.
Tudi drugi kandidat za osvojitev državnega naslova. sarajevska Bosna je tokrat ostala praznih rok. Sarajevčani so gostovali v Beogradu in proti okrnjenemu Partizanu (nista igrala Petrovič in Morič) niso uspeli zmagati.
Kmalu bi do presenečenja prišlo tudi na Reki, kjer je Zadar le z dvema točlcama razlike ugnal moštvo Kvarnera. ki je, po mnenju mnogih, glavni kandidat, da zapusti skupino najboljših.
Skratka, take izenačenosti, takih razpletov nihče pred prvenstvom ni pričakoval. To pa gotovo daje prvenstvu še večji čar. In novo svežino letošnjemu prvenstvu je gotovo dalo moštvo iz Šibenika. ki je verjetno najugodnejše preseneče-
nje. Šibenčani so v tem kolu zmagali v Čačku in zopet je sijajno igral mladi Dražan Petrovič, ki bo tudi verjetno najboljši košarkar letošnjega prvenstva.
Debro so tokrat igrali tudi Ljubljančani, ki se doma niso pustili presenetiti in so zanesljivo premagali beograjsko moštvo Radničkega.
Prihodnje, tretje kolo bo nadvse zanimivo, Si-benlca bo pred TV kamerami igrala doma proti Crveni zvezdi, Zadar bo gostil zagrebško Cibono, ljubljansita Olimpija pa bo gostovala v Sarajevu. IZIDI 2. KOLA
V	LJUBI JANI: Olimpija - Radnički BG 107:91 Z ZAGREBU: Cibona - Jugoplastika ST 99:100
V	BEOGRADU: C. zvezda - Budučnost 147:87
V	ČAČKU: Borac - Šibenka Šibenik	91:95
NA REKI: Kvamer - Zadar	98:100
V	BEOGRADU: Partizan - Bosna SA	91:89
LESTVICA
Zadar, Šibenka Šibenik, Crvena zvezda Beograd in Jugoplastika Split 4; Olimpija Ljubljana. Bosna Sarajevo, Budučnost Titograd in Partizan Beograd 2: Cibona Zagreb. Kvarner Reka. Borac Čačak in Radnički Beograd 0.
PRIHODNJE KOLO (16. 10.)
Budučnost - Partizan; šibenka - Crvena zvezda (po TV ob 17.00); Jugoplastika • Borac; Zadar -Cibona; Radnički - Kvamer; Bosna - Olimpija.
Ferroviario 2; Seoglietto, AJabardai in Liberias 0.
KEGLJANJE
Sonja Milič, trenerka - igralka Krusa
Tako sta še največje težave povzročili še zelo mladi in dejansko nepoznani Massinijeva in Candorel-lijeva, ki sta prijetno presenetili s svojim konceptom igre. Massinijeva se je sicer izkazala že pred tednom dni na državnem turnirju v Cagliariju, kjer je v prvem kolu premagala nič manj kot državno prvakinjo Bevilacciuo in dobro formo je potrdila tudi v soboto, ko je Do-l.iakovi iztrgala prvi set in bila v drugem nizu zelo blizu končni zmagi.
Še večje presenečenje je pripravila povsem neznana Candorelli, ki je proti Cergolovi osvojila prvi set in vodila v drugem nizu s 15:11. Marina pa se je pravočasno zbrala in preobrnila rezultat v svojo korist.
Vse tri mlade Krasove igralke so zaigrale zelo dobro in Miličeva je z njihovim nastopom povsem zadovoljna in po tem prvem preverjanju forme ne skriva optimizma pred bodočimi nastopi, (bs)
KOŠARKA
«TROFEJA MESTA TRST*
Jadranovi mladinci na drugem meslu
Po 3. kolu mladinskega košarkarskega prvenstva za «Trofejo mesta Trst* so Jadranovi mladinci na drugem mestu prvenstvene lestvice.
Naši košarkarji so v 3. kolu te sno izgubili proti tržaškemu moštvu Bic in si tako na lestvici delijo drugo mesto z Interjem 1904.
IZIDI 3. KOLA
Jadran - Bic	83:85
Tnter 1904 - Ferroviario	57:55
Stella Azzurra - Seoglietto 85:81 LESTVICA
Bic Trst 6; Jadran in Inter 1904 4; Don Bosco, Stella Azzurra in
Med ženskami so bile v finalu v najboljši formi Romunke, ki so tako samo še povečale naskok pred Rečankami iz polfinala.
KONČNA VRSTA REDA MOŠKI
1. Medveščak Zagreb 11.039 ; 2. E leldromures (Romunija) 10.954; 3. Ferencvaros Budimpešta 10.784; 4. Eppelheim (ZRN) 10.754.
ŽENSKE
1. Vointa (Romunija) 5.192; 2. Rijeka 5.153; 3. Spartak Petrov (ČSSR) 4.955 ; 4. Comet Wesibaden 4.938.
EVROPSKI POKAL V CELJU
Zagrebški Medveščak prvi med moškimi
CELJE — V tem štajerskem me stu se je končalo kegljaško tekmovanje za evropski pokal.
V dvorani Golovec so bili boji izredno razburljivi, lahko bi rekli nepozabni. V finalu tekmovanja za evropski pokal so bili gegljači zagrebškega Medvgščaka znova prvi, kegljavke Rijeke pa so za Romunkami iz Tirgu Maresa zasedle drugo mesto.
Po sobotnem polfinalu so bile znane po štiri ekipe, k’ so si priborile pravico vnovičnega nastopa v finalu. Med njimi sta bila oba jugoslovanska zastopnika. Za nedeljo se je tako obetal izreden in izenačen boj. Pričakovanja pa so se tudi izoplnila.
Junaka finalnega tekmovanja med moškimi sta bila igralca Medvešča-ka Boljat in Dragaš. Prvi je z 885 keglji spet za en kegelj izboljšal rekord kegljišča.
■iniinHimHiiiiuiiiiiuiiiMiMiiiaimiiiitiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiifiiiiiirtiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiHiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiM
Palomi Branik prvi točki
V	soboto in nedeljo se je pričelo .jugoslovansko odbojkarsko prvenstvo v 1. ženski in moški ligi ter nekaterih nižjih.
V	prvi ligi ima Slovenija tri za stopnike, med katerimi’ je zmagal v 1. kolu samo Paloma Branik. Od bojkarice iz Maribora so pripravile prijetno presenečenje z zmago sredi Zagreba nad Mladostjo Monterjem. Zastopnice Fužinarja kot tudi igralci Stavbarja iz Maribora so ostali praznih rok.
IZIDI
ŽENSKE: Mladost Monter - Pa loma Branik 1:3; Fužinar - Vukovar 0:3.
MOŠKI: Vojvodina - Stavbar 3:0.
šču bolj škodi kot koristi De Sisti-jevi peterki, saj je La Garde bil tudi tokrat zelo slab v skoku, poprečen v metu na koš, njegova prisotnost pa je upočasnjevala riten) igre. Če temu dodamo slab dan Ar-dessija in Valentinsiga, je toliko pomembnejši odličen nastop Pieri-ca, ki je poleg dragocenih košev v odločilnih' trenutkih dal ekipi za-, gon in navdušenje, ki je bilo potrebno za zmago.
S svoje strani Peroni ni pokazal ničesar, kar bi mu laliko omogočilo osvojitev srečanja. Jeelani ni bil niti bleda senca samega sebe. prav tako slab pa je bil tudi drugi A-meričan Restani.
Splošne sivine (v to sta bila o-deta tudi sodnika in ne samo zaradi šivih dresov) so se tako rešili le Fantozzi in Lazzari na eni in Pieric. Sfiligoi in Mayfield na drugi strani. (M. M.)
Billy - Bic M: 62 (42:29)
BILL? MILAN; F. Boselli 24, D'Antoni 2, Ferracini 13, Meneghin 12, Gianelli 7, D. Boselli 6, Premier 10, Gallinari 4, Rossi, Del Buono 2.
BIC T8&L, ..Robinson 22, Valenti 8, A. Tonut 13, Dietrick 6, Bertolot-ti 7, Fabbricatore 6, Čuk. Bobic-chio, Floridan. Agostinis.
SODNIKA: Rotondo (Bologna) in Dal Fiume (Imola). .
Po treh odigranili tekmali tržaški Bic drsi vse bolj proti dnu. Po srečanju z državnim prvakom Billy-jem iz Milana so Tržačani na 14. mestu in imajo za seboj samo še veliko razočaranje prvenstva Ford iz Cantuja ter Binova iz Rieti.ia.
Vsekakor pa ni bilo pričakovti, da bodo Robinson in tovariši dose gli v Milanu kaj več kot časten poraz. Gostje so igrali dobro samo na začetku, potem pa so prišle do izraza vse njihove slabosti, tako da je bil znan končni zmagovalec že po prvem polčasu, še posebej je tokrat razočaral Dietrick. ki je zadel prvi koš šele po 26 minutah igre.
Zaenkrat so nepremagane tri peterke: Berloni Turin in presenečenji letošnjega prvenstva Cidneo Brescia in Bancoroma. Potem ko sta se Kičanovič in n«, preveč «priljublie-ni* Jerkov razigrala, je Sčavolini le pospravil prvi dve točki na ro vaš Carrere iz Benetk. V gosteh so tokrat slavili: Bancoroma, Cidneo, Ilonky in I.atte Sole.
IZIDI 3. KOLA
Sčavolini - Carrera	107:91
J3illy - Bic Trst	80:62
Berloni - Cagiva	87:80
Ford - Cidneo	75:77
San Benedetto - Peroni	67:56
Binova - Lattesole	89:90
Lebole - Honky	60:72
LESTVICA	
Berloni Turin, Cidneo	Brescia in
Bancoroma 6; Sinud.vne Bologna, Billy Milan. Honky Fabriano in Ca
ŠPORT PO SVETU * SPORT PO SVETU * ŠPORT PO SVE™
i
V SKUPINI 2 EP
Portugalci boljši od Poljakov (2:1)
LIZBONA — V tekmi druge skupine evropskega nogometnega prvenstva je Portugalska premagala Poljsko z 2:1 (1:0).
Za Portugalsko sta bila uspešna Nene v 2. min. in Gomes v 81. min. Za Poljsko pa je dosegel gol Janas v zadnji minuti.
LESTVICA SKUPINE 2 Portugalska 2	2	0	0	4:1	4
Poljska	2	1	0	1	4:4	2
Finska	2	0	0	2	2:5	0
SZ	0	0	0	0	0:0	0
Evropsko mladinsko prvenstvo
Mladi Jugoslovani danes proti Norveški
Danes bo v Oslu srečanje Norve ška Jugoslavija za evropsko mla dinsko prvenstvo.
V istem mestu pa bo jutri na sporedu Srečanje med članskima moštvoma obeli držav, ki nastopa-
ta v 4. skupini tekmovanja za evropsko prvenstvo.
Poleg tega srečanja, ki je seveda za nas najbolj zanimivo, bo ta teden Ra sporedu več tekem za Evropsko prvenstvo in prijateljska tekma Anglija - ZRN.
DANES
Evropsko mladinsko prvenstvo: Škotska - NDR (skupina 1). SZ -Finska (skupina 2), Norveška - Ju goslavija (skupina 4). V Bremnu: ZRN Anglija (finale mladinskega EP 1982).
JUTRI
Evropsko prvenstvo: Škotska -NDR (skupina 1); SZ - Finska (skupina 2); Norveška - Jugoslavija (skupina 4): Avstrija - Sev. Irska (skupina 6); Irska - Islandija (skupina 7); Anglija - ZRN (prijateljica tekma).
Vandenbroucke prvi
CIIAVILLE — Belgijec Jean Luc Vandenbroucke je osvojil mednarodno kolesarsko dirko Bloris - Cha-ville.
Drugi je bil Italijan Pierino Ga-vazzi (z zaostankom 56"), ki je v sprintu premagal Belgijca De Woi-la in večjo skupino kolesarjev.
Na lestvici «Superprestige» je še
vedno prvi Francoz Hinault. ki .je praktično že zmagal, saj je bil Sa ronni na nedeljski dirki šele 45.
TENIŠKI TURNIR V BARCELONI
Šved Wilandcr premagaj Vilasa
BARCELONA — Naslednik Borga, sorojak Wilander je končni zmagovalec teniškega turnirja v tem španskem mestu.
Mladi Šved je premagal Argentinca Vilasa s 6:3, 6:4, 6:3.
Vsekakor velja omeniti, da je Šved letos že premagal Vilasa na turnirju Roland Garros. Tokrat je Argentinec že tretjič zapored izgubil na turnirju v Barceloni. Leta 1980 in leto kasneje ga je premagal Čehoslovak Lendl.
Gerulaitisu »Melbourne*
MELBOURNE - Vitas Gerulaitis je zmagovalec teniškega turnirja v dvorani, potem ko je v sklepnem srečanju premagal iojaka TeltsJiti ja v treh nizih z 2:6, 6:2, 6:2.
V dvojicah pa sta bila najboljša Gonzales - Mitchel, ki sla odpravi la Bali - Frawley • 7:6, 7:6.	/
giva Varese 4; Sčavolini Pesaro, Peroni Livorno, Lebole Mestre, Lat-tesole Bologna, S. Benedetto Gorica, Carrera Benetke in Bic Trst 2; Ford Cantu in Binova Rieti 0.
PRIHODNJE KOLO (17.1(1.)
Billy - Ford; Honky - Sinudvne, Cagiva - Cidneo; Lattesole - Berloni'; Ptroni1* Lebole; Bancoroma -San Benedetto; Carrera - Binova; Bic - Sčavolini.
PRVENSTVO A-2 LIGE
Podvig Tanjevicevega Mesita v Riminiju
lili
Bogdan Tanjevič, trener Indesita
Tudi v italijanskem košarkarskem prvenstvu A-2 lige so še tri moštva nepremagana, in sicer: Sav, Vige-vano in Napoli.
Za lep podvig v tem, tretjem kolu pa je poskrbe) Indesit iz Ca-serte, ki ga trenira Tanjevič in za katerega igra Slavnič. Moštvo iz Caserte je namreč zmagalo v Riminiju.
IZIDI 3. KOLA
Bartolini - Vigcvano	101:109
Sacramora - Indesit	82:86
Itapident Coverjeans	89:77
Sapori - Napoli	71:80
Udinese - Farrow's	97:80
Benetton - Sav Bergamo	74:76
Italcable - Brilante	83:82
Riunite - Mangiaebevi	89:82
LESTVICA
Sav Bergamo, Vigcvano in Napoli 6; Mangiaebevi Ferrara, Riunite Reggio Emilia; Rapident Livorno in Indesit Caserta 4; Benetton Treviso, Briliante Forli, Bartolini Brindisi, Udinese, Sapori Siena, Sacramora Rimini in Ilalcable Perugia 2; Coverjeans Roseto in Farrow's Firence 0.
PRIHODNJE KOLO (17. 10.) Briliante - Indesit; Napoli - Benetton; Bartolini' - Rapident; Sapori - Italcable; Udinese - Riunite; Vigevano - Farrow’s; Manga-ebevi - Sav; Coverjeans - Sacramora.
NOGOMET
2. ITALIJANSKA LIGA
Milan in Calania na vrhu lestvice
V drugoligaškem prvenstvu je Milan začel s solidno igro in je že na vrhu lestvice.
Milančani so imeli sprva nekoliko težav z Barijem, nato pa so zanesljivo zmagali.
Edina ekipa, ki se enakovredno bori z Milanom je Catania, ki je v Bergamu premagala Atalanto. Za vodečo dvojico pa so presenetljivi Arezzo, ki je zmagal v Vareseju, Ca vese in Lazio, ki je tesno premagal Cremonese.
IZIDI 5. KOLA
Atalanta - Catania	0:1
Foggia - Campobasso	0:0
Lazio - Cremonese	1:0
Lecce - Sambenedettese	1:1
Milan - Bari	3:1
Palermo - Monza	3:1
Perugia - Bologna	0:0
Pistoiese - Ca vese	1:1
Reggiana - Como	1:1
Varese - Arezzo	1:2
LESTVICA
Milan. Catania 8; Arezzo, Cave-se, Lazio 7; Alalanta. Uampobas-o G: Palermo, Cremonese, Lecce, Pi-stoiese, Como 5; Perugia, Sambene-dettese, Foggia 4; Monza, Varese, iReggiana, Bologna 3; Bari 2.
PRIMORSKI DNEVNIK 7
POBOJKA
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
12. oktobra 1982
SP V ARGENTINI
Italija v finalu od 13. do 16. mesta
Uvrstitev si je zagotovila z zmago proti Franciji
BUENOS AIRES - Italija si je z zmago proti Franciji že predčasno zagolovila nastop v finalnih bojih od 13. do 16. mesta, ne glede na morebitni poraz v zadnjem srečanju proti Mehiki. Prvi set proti Franciji so «azzurri» slabo začeli, zatem pa se je njihova igra odločno izboljšala, najbolj pa se je izkazal Errichiello, ki je bil neustavljiv v napadu, odličen pa je bil tudi ob mreži in v obrambi in se tako oddolžil za svoj katastrofalen začetek tega svetovnega prvenstva.
IZIDI
Od 1. do 12. mesta:
SKUPINA W: Kitajska - Kanada 3:0; Japonska - Južna Koreja 3:0; Argentina - Vzhodna Nemčija 3:2.
LESTVICA: Kitajska, Japonska in Argentina 7, Kanada in Južna Koreja 5, Vzhodna Nemčija 4.
SKUPINA X: Brazilija - Bolgarija 3:1; Kuba - češkoslovaška 3:2; Sovjetska zveza - Poljska 3:1.
LESTVICA: Sovjetska zveza 8, Brazilija 7. Bolgarija in Kuba 6, Poljska in češkoslovaška 5. Sovjetska zveza je že uvrščena za finale od 1. do 4. mesta.
Od 13. do 24. mesta:
SKUPINA Y: Italija - Francija 3:1 (10:15, 15:13. 15:6, 15:6); Mehika - Finska 3:2; Tunizija - Avstralija 3:0.
LESTVICA: Italija 8, Francija in Mehika 7, Tunizija in Finska 5, Astraliia 4
SKUPINA Z: Venezuela - Čile 3:2; Romunija - Libija 3:0; ZDA - Irak 3:0.
Ascoli - Udlnese	1
Cagliari - Piša	X
Cesena - Genoa	2
Fiorentina - Juventus	2
Napoli - Roma	2
Sampdoiia - Catanzaro	1
Torino - Inter	X
Verona - Avellino	1
Milan - Bari	1
Perugia - Bologna	X
Reggiana - Como	X
Padova - Vicenza	1
Siracusa - Bancoroma	1
KVOTE
13 — 12.289.300 lir 12 -r-	372.700 lir
LESTVICA: Romunija in ZDA 8, Venezuela 6, Irak in Čile 5, Libija 4. Romunija in ZDA sta se uvrstili v finale od 13. do 16. mesta.
KOLESARSTVO
Vsi najboljši v Lombardiji in Piemontu
MILAN — Na kolesarski dirki po Piemontu, ki bo na sporedu v četrtek, in po Lombardiji, ki bo v so boto, so se vpisali vsi najboljši kolesarji, s Hinaultom na čelu. Med Italijani se bodo na obeh preizkušnjah med drugim pomerili Baron-chelli, Saronni, Gavazzi, Contini in Beccia, med tujci pa treba zabeležiti prisotnost Prima in Vanderbrou-ckea.
Dirka po Lombardiji je obenem zadnja preizkušnja svetovnega pokala.
NA VSEDRŽAVNEM FINALU MLADINSKIH IGER V KOTALKANJU V RIMU
Samo Rokorovec (Polet) na drugem mestu
ar
Na državnem prvenstvu UISP v Pordenonu je Tanja Vižintin (Zupančič) zasedla odlično 5. mesto • Podvig Nicolette Sossi (Polet), ki se je z 29. prebila na 12. mesto
V soboto je bil v Rimu letošnji i gramu pa je znatno izboljšala svoj
finale mladinskih iger v kotalkanju. Nastopila sta tudi zastopnika slovenskih društev Samo Kokorovec (Polet) in Nadja Marassi (Župančič).
Samo Kokorovec je nastopil kljub hudemu glavobolu, ki ga je mučil skoraj ves teden. Seveda pa ni mogel prikazati vsega, kar zna in kot je njegova navada. Kljub temu je svoj program zadovoljivo izpeljal, za prvo mesto pa ni bilo dovolj. Boljše se je namreč izkazal Negro iz Trevisa, ki je osvojil prvo mesto.
Med dekleti ie našo deželo zastopala Nadja Marassi. Med štirinajstimi kotalkaricami je zasedla dobro 4. mesto. Zmagala je Lo Basso iz Rima.
• * •
V soboto in nedeljo se je v Pordenonu odvijalo državno prvenstvo za kategorijo mladincev in mladink UISP. Za Polet je nastopila Nicolet-ta Sossi, ki je bila po obveznih likih na 29. mestu. V prostem pro-
ifi
V prvem slovenskem derbiju v prvenstva deklic se je Kontovel v soboto v Nabrežini moral pošteno potruditi, da Je strl odpor domačega
Sokola
Makuc, Loredana Marassi
položaj in zasedla na končni lestvici 12. mesto.
Za Zupančič so nastopile štiri ko-talkarice: Tanja Vižintin, Damjana Cingerli, Nadja (ta samo v prostem programu). Najboljše se je odrezala Tanja Vižintin, ki je na končni lestvici zasedla odlično 5, mesto v skupni konkurenci preko 30 kotalkaric. Sedma je bila Damjana Makuc, 25. pa Loredana Cingerli. V prostem programu je bila Nadja Marassi četrta. Med dekleti je zmagala Chia-ra Volpi iz Piše.
NOGOMET
Italijanski nogometni pokal
Jutri na Rojcah Gorizia - Triestina
Jutri popoldne ob 17. uri bo na Rojcah srečanje med Gorizio in Triestino, ki bo veljalo za drugo fazo italijanskega pokala.
Kot vemo so Goričani uspešno zaključili prvi del prvenstva tega pokala, medtem ko je Triestina izpadla iz družbe prvoligašev in bo zato prvenstvo nadaljevala z ekipami C-l in C-2 lige.
Kar zadeva jutrišnje srečanje, mislimo, da so vsa predvidevanja v korist gostov, ki so izredno odločno pričeli prvenstvo in vodijo sami na lestvici s 4 zmagami. Goričani pa so prvenstveni trud pričeli s spremenljivo srečo. Sicer bi treba tudi videti, koliko važnosti daje Buffoni italijanskemu pokalu, še posebno v tem trenutko, ko je prvenstvo nadvse pomembno.
Zato je vprašljivo, če bo tržaški trener poslal na igrišče standardno ekipo, ali bo Triestina nastopila z vrsto rezerv.
Miillerja še dolgo ne bo
MILAN — Kot so včeraj povedali zdravniki ortopedske klinike na u-niverzi v Pavii, bo moral Inter jev vezni igralec Hansi Miiller za dalj časa počivati. Predvidevajo namreč da bo zaradi poškodbe na desnem kolenu lahko spet začet s treningi šele čez dva ali tri tedne.
za, ki nastopa pri enajsterici Vo-gherese (C-2 liga), si je med nedeljskim srečanjem proti Monseli ceju tako poškodoval vratnico, da so ga morali nemudoma operirati in mu jo odstraniti. Trezza, ki je v drugem polčasu zamenjal nekega svojega prav tako poškodovanega soigralca, je kljub poškodbi nadal.jeval z igro in so ga oo kon čani tekmi odpeljali v bolnico.
Danes podelitev odličja CONI Slogi
V hotelu Jolly v Trstu bo drevi ob 20. uri podelitev odličij vsedržavnega olimpijskega odbora CONI za zasluženo delo na mladinskem področju. Med nagrajenci bo tudi ŠZ Sloga, kj bo prejela bronasto kolajno.
izkazal v napadu
................................................................ml...............................mn....
NOGOMET
V NEDELJSKEM 4. KOLU 2. AMATERSKE LIGE
Tudi tokrat skromen izkupiček naših enajsteric
Obe točki je osvojilo le Primorje, ki še vedno vztraja na vrhu lestvice - Zarja sicer remizirala, a s prikazano igro ni zadovoljila - Krasov napad znova razočaral - Gajina obramba trikrat klonila
Težka poškodba mladega nogometaša
VOGHERA (Pavia) - Mladi, ko maj sedemnajstletni Gerardo Trez-
Primorje — Opicina 2:1
PRIMORJE; Micor, S. Husu (v 64. min. Štoka), G. Husu, Antoni. Samese, Angileri, Bortolotti, Zaharja, Di Benedetto, Rust.ja, Vidah.
OPICINA: Sardi, Apollonio, Ga-brielli, Tulliani, Vecchio, Doz, Vo-lo (v 72. min. Lenarduzzi), Ridolfo, Botteri, Primavera, Castriotta (v 72. min. Pecorella).
STRELCI; v 44. min. Castriotta. v 59. min. Zaharia, v 67. m,n. An toni.
Ridolfo.
Z zasluženo zmago na domačili tleh proti Opicini .je proseško Pri morje dokazalo, da prvo mesto na lestvici ni naključno. Prosečani so tokrat gotovo odigrali svojo najboljšo tekmo v letošnjem Drven stvu. Predvsem pa so popolnoma zadovoljili prisotne navijače z o-
					
KOLESARSTVO
Predstavili «Tour 1983»
PARIZ — Včeraj so predstavili TO. izvedbo kolesarske dirke «Toui' de France 1983», ki bo na sporedu od 1. do 24. julija in bo merila skupno 3.758 kilometrov.
Dirka bo razdeljena na 22 etap. od katerih bo šest na kronometer, nastopili pa bodo lahko bodisi pro fesionalci kot amaterji.
I. -
1.	Jessamtne
2.	Maratoneta
1.	Blzza
2.	My Blood
1.	Fasulio
2.	Aiax di Migliore
1.	Bengala
2.	Dorso
1.	A!uto
2.	Albiano
1.	De!os d’Ausa
2.	Codogno
KVOTE
12 - 141.196.900 lir 11 -	1.550.000	lir
10 -	105.000	lir
2. -
3.	_
4.	-
5.	-
6. -
2
2
2
X
2
X
1
1
X
1
2
X
- ‘;nf( ,",v
■ tUiMiimu
• iBItfllilllflltliUl
NOGOMET
j jn
y j. KOLU ,3- AMATERSKE LIGE NA GORIŠKEM
Eoberdobcem prvi letošnji slovenski derbi
Požrtvovalni Sovodcnjd pa si niso zaslužili tako hudega poraza - Prepričljiv uspeh Juventine v gosteh
Mladost — Sovodnje
(2:0)
MLADOST: A. Gergolet. Lakovič, Pahor, Marizza, Ulian, Frandolič, Ferfclja (Balabinut), E. Gergolet (E. Kobal), H. Kobal, Semolič, Lavrenčič.
SOVODNJE: Cabas, Miloch, R. Petejan (Costantini), Florenin, Mar-son. E. Petejan, Butkovič, Zearo, Šuligoj (Sambo), čevdek, Kodrič.
STRELCA: v 18 minuti Lavrenčič, ,v 37. in v 86. min. Kobal.
Prvi slovenski derbi goriške skupine 3. amaterske lige, ki sta ga 0-digrali v Doberdobu ekipi Mladosti in Sovodenj, so osvojili domačini. Praznik se je sicer za Kraševce začel že pred tekmo, ko je predstavnik Primorskega dnevnika podelil priznanje, ki si ga je ekipa zaslužila lansko leto. Ob tej priložnosti omenimo še. da je predsednik ŠZ Mladost Nordio Gergolet nagradil i-gralca Fulvia Marizzo za njegovo
3:01 desetletno zvestobo doberdobski e-kipi.
Po nagrajevanju se je začela tekma, za katero se je zbralo okrog i-grišča približno 400 gledalcev. Igra je bila že od vsega začetka zelo hitra in živahna Obe ekipi sta odločno in jasno pokazali svojo namero, da odideta z igrišča z obema točkama, če pa je bil cilj enak za obe enajsterici pa se je njuna igra razlikovala. Sovodenjcj imajo močno in solidno ekipo (ki sicer malo peša v obrambi), ki gradi svojo igro na dolgih podajah hitrim napadalcem, kot sta Butkovič in Šuligoj. Zato pa se dogaja, in to je bilo v nedeljo jasno videti, da po dolgi podaji njihov napadalec ostane sam z žogo v napadu, ker njegovi soigralci se ne morejo tako hitro vk'ju-čiti v akcijo. To pa potrjuje dejstvo, da je najučinkovitejše orožje Sovodenjcev prav protinapad.
Doberdobci pa skušajo svojo igro graditi na kombinacijah, oziroma
............................................................................................Minul,......................................mm
NOGOMET
V PRVI AMATERSKI LIGI
Dragocen remi Križanov v gosteh
Vesna je pokazala tisto odločnost, s katero se je izkazala v lanskem prvenstvu - Zlasti solidna je bila tokrat sredina igrišča
Sangiorgina — Vesna 0:0
SANGIORGINA: Fornasiero. San Sion, Corso, Tornim, Favalessa, Morettin, Pegolo, Canciani, Billia, Dreossi, Anzolin.
VESNA. Bubnich, Purich, Acqua vita, Somma. Pribaz, Zucca, Bru no, Ludwig, Starc (v d.p. Kostnap f«l) Pipan. Candotti.
Vesna se je vrnila s težkega gostovanja s točko v žepu, ki je bila tokrat res zaslužena. «Plavi* so v tej tekmi zaigrali s tisto borbenostjo. ki jim je v lanskem prvenstvu zagotovila obstanek v ligi. Ponovno je nastopil Zucca. ki je dobro opravil svojo nalogo. Krstni na stop v plavih dresih .je opravil Ludwig, ki je v lanski sezoni igral pri Monfalconeju in je že v tem svojem prvem nastopu pokazal, če sa je zmožen.
Ekipi sta si bili v prvem pol času povsem enakovredni in pokapali dokaj privlačen nogomet. Kriška sredina igrišča, ki .je bila v Prejšnjih tekmah šibka točka eki-Pe. je tokrat odlično opravila nalogo, saj je dobro pokrivala obram-no in posluževala napade z lepimi žogami. Res škoda, da .je tokrat
imel Bruno črn dan, saj je že v prvem polčasu zapravil dve stood stotni priložnosti. Na drugi strani je Bubnicha ogrožal le Pegolo, ki je bil za kriške branilce res neustavljiv, toda njegovi številni poskusi niso dali zaželenega sadu.
V	drugem polčasu so domačini
odločno pritisnili in Vesna se je v glavnem le branila. Očitno terensko premoč' pa domačini niso znali konkretizirati, predvsem zaradi ze lo dobre obrambe gostov, ki niso nikoli zgubili glave. Enkratna pri ložnost pa se je ponudila prav Ves ni pet minut pred koncem tekme: Bruno je v protinapadu ušel obe ma branilcema in sam pred vra farjem neverjetno streljal visoko. Kmalu zatem je na drugi strani Pegolo zadel drog in s tem ie bi lo tekme konec.	Fabio
IZIDI
V	1. amaterski ligi je najpomembnejše dejstvo, da je Percoto ostal sam na čelu lestvice, saj je Tor viscosa nepričakovano remizirala proti. Stocku. Kar tri tržaške ekipe. Portuale. Fortitudo in Costa-lunga pa si delijo tretje mesto.
Kriška Vesna se vrača z gosto-
dajejo bolj važnosti kolektivu kot podvigom posameznikov, čeprav i-ma ekipa nekatere igralce, ki so tehnično na precej visoki ravni.
Že v prvih minutah sta ekipi pripravili nekaj lepih priložnosti, tako da sta Cabas in Gergolet bila precej zaposlena. V 18. minuti prvega polčasa pa se je prvič zatresla mreža v korist Doberdobcev. Po lepi akciji se je Kobal znašel sam pred vratarjem, ki mu je strel u-branil Kobal je spet prišel do žoge in zopet streljal. Ponovno odbito žogo je Lavrenčič brez težav poslal v mrežo. Od tega trenutka naprej so Sovoden.jci začeli konkretneje napadati in Šuligoj ni znal izkoristiti lepe priložnosti. Dve drugi priložnosti pa je nevtraliziral vratar Ger-
vanja v San Giorgiu di Nogaro s pomembno točko v žepu. kar bo Križanom brez dvoma vrnilo za upanje v svojo moč in lahko mir neje gledajo na nadaljnji razvoj dogodkov. Seveda pa bi morala Vesna tudi čimprei zmagati, da se vsaj delno oddolži svojim zve stim navijačem.
IZIDI 4. KOLA
Palmanova - Ronchi	1:1
Percoto - Pieris	1:0
Cima Adviser - Fortitudo	1:3
S. Canzian - Costalunga	1:2
Como Ros. - S. Giovanni	2:2
Sangiorgina - Vesna	0:0
Stock - Torviscosa	2:2
Pro Fiumicello - Portuale	0:0
LESTVICA
Percoto 7; Torviscosa 6; Portua le, Fortitudo, Costalunga in Pro Fiumicello 5; Ronchi, S. Giovanni, Cima Adviser, Pieris in Sangiorgina 4; S. Canzian 3; Vesna, Palmanova, Corno Rosazzo in Stock 2.
PRIHODNJE KOLO (17. 10.) Portuale - Sangiorgina, Fortitu do - Stock, S. Giovanni - Pro Fiumicello, Costalunga - Corno Rosaz zo, Torviscosa - Percoto, Vesna -Palmanova. Pieris - S. Canzian in Ronchi - Cima Adviser.
Priznanje
Primorskega
dnevnika
V prvem letošnjem sloven skem derbiju je doberdobska Mladost na domačih tleh prepričljivo odpravila sovoden.isko enajsterico, ki se je predstavila z dokaj slabo in neučinkovito igro. še posebno v prvem polčasu, ko so Kraševci popol noma nadigrali goste.
S tem so si Doberdobci zaslužili tudi prvi točki za naše priznanje in pokazali, da so na dobri poti, da tako tudi nadaljujejo. Sicer bodo drugo pre-verjenje imeli že v nedeljo, ko bodo v Štandrežu odigrali derbi proti Juventini.
Mladost - Sovodnje	3:0
LESTVICA
Mladost	1	1	0	0	3:0	2
Sovodnje	1	0	0	1	0:3	0
Juventina	0	0	0	0	0:0	0
golet, ko je za las prišel prej na žogo in tako prehitel Kodriča. Na drugi strani pa se Kraševci niso zaprli v svojo polovico. En zadetek jim ni bil zadosti in so zopet povedli s Kobalom, ki je po osebni akciji z 20-metrskim strelom premagal nasprotnega vratarja.
V drugem polčasu se igra ni spremenila. Sovodenjci so na vse še na prej napadali in poskušali premagati doberdobskega vratarja, a po dvig jim ni uspel. V nekaterih priložnostih res niso imeli preveč sre; če. Na drugi strani so Doberdobci upravičeno skušali čimveč zadrže vati žogo in so omejevali svoje vsekakor učinkovite akcije. Tako priložnost za tretji zadetek, ki je sicer prišel pozneje, je imel Ferfolja, ko je po zaključku osebne akcije z močnim strelom zadel vratnico.
Vsekakor pa so tri goli razlike prevelika kazen za požrtvovalne So-vodenjce, saj bi se z malo več sre-
če tudi oni veselili zadetka.
Na koncu omenimo še, da bo v nedeljo na. sporedu drugi derbi v letošnjem prvenstvu, in sicer v Štan drežu med domačo Juventino in do-berdobsko Mladostjo.
Zvonko Frandolič
Azzurra — Jventina 0:3 (0:1)
JUVENTINA: Witritsch (Bedin), Varacchi, Travagin, Furlan. Me-deot, Ligovic, Russo I., Cingerli, Russo II., Lauri, Niti (Marvin). STRELCA: Russo I. in Marvin. Juventina je po spodrsljaju v prvi prvenstveni tekmi prepričljivo zmagala v gosteh proti Azzur-ri, sicer skromni enajsterici, ki je že lani pokazala, da spada med slabše postave prvenstva. Ob tem pa seveda velja povedati, da ie Juventina zmagala predvsem to lastni zaslugi, saj je poka?a'a u-činkovito igro z dobrimi poveza vami.
Štandrežci so v prvem nolčasu imeli sta'no terensko premoč, ki so jo konkretiziral z Russom ko ie dosegel prvi zadetek.
V drugem polčasu ie premoč go stov prišla še bolj do izraza, tako da .je mladi Marvin (zaigra! je le v drugem delu srečanje) TOtrdil svojo spretnost pred nasprotnikovimi vrati in dvakrat zatresel mrežo Azzurre.
IZIDI 2. KOLA
Azzurra - Juventina	0:3
Vermegliano - Fogliano	1:1
Begliano - Sagrado	1:1
Medea - Torriana	1:1
Italcantieri - Capriva	0:4
Piedimonte - Poggio	0:2
Mladost - Sovodnje	3:0
Romana - San Lorenzo	0:1
LESTVICA: Mladost. Capriva 4; Medea, Poggio, Begliano. Sagrado 3; Juventina, Sovodnje, San Lorenzo, Fogliano 2; Vermegliano, Torriana, Azzurra, Italcantieri 1; Romana, Piedimonte 0.
PRIHODNJE KOLp: Juventina -Mladost; San Lorenzo - Piedimonte; Capriva - Azzurra; Sagrado - Medea; Torriana - Vermegliano; So vodnje - Italcantieri; Fogliano Ro mana; Poggio - Begliano.
NAJBOLJŠA STRELCA:	Kobal
(Mladost) in Blasig (Medea) 3 gole.
AVTOMOBILIZEM
Arnoux odličen
FIORANO (Modena) - Renč Ar-noux, ki bo v prihodnji sezoni formule ena tekmoval na ferrariju, je včeraj z vozilom te znamke postavil nov rekord proge v Fioranu. Kronometre je ustavil na 1’06"47. Prejš nji rekord je pripadel Pionirju (1 minuta 06”91). Dosežek Arnouxa preseneča, če pomislimo, da je za volan ferrarija sedel šele pred štirimi dnevi.
dlično igro in voljo do zmage, ki so jo pokazali v drugem nolčasu, potem ko se je prvi del srečanja končal z vodstvom gostov, ki ga je zakrivila negotovost proseške o-brambe prav tik pred odmorom.
V	drugem delu srečanja je bila igra obeh ekip enakovredna in se je pretežno odvijala na sredini, čeprav so bili Prosečani vseeno nevarni pred vratarjem gostov, toda vse preveč netočni.
V	nadaljevanju pa se .je taktič na razporeditev «rdeče rumenih* popolnoma spremenila, Domačini so namreč od začetka drugega polčasa spravili goste na njihovo no lovieo igrišča in bili stalno nevar ni pred njihovimi vrati. Rems ie bil v zraku in Peter Zaharia .ie v 15. min. z močnim strelom izven kazenskega prostora neubranljivo premagal vratarja gostov.
Po zasluženem remiju se Prose čani niso pomaknili v obrambo, ampak so bili stalno v napad«' in spravljali v velike težave obrambno vrsto Om§lU'e, .ki je moralaTše
enkrat kloniti, tokrat “po..zasltfgi
Antonija, ki je realiziral z nekaj metrov. Šele po tem zadetku so gostje reagirali, toda proseška o bramba je bila vedno na mestu Prav v protinapadu je imel Rustja edinstveno priložnost, da še poviša izkupiček, toda je ni znal izkori stiti.	H. V.
Libertas — Zarja	0:0
LIBERTAS:	Ulcigrai. Felluga
Pianella, Pacher. Mottica, Corsi, Sorrentino, Di Nicold, Molino, Mau ro, Musich.
ZARJA: Puzzer, Grgič (v 75. min. V. Ražem). Tognetti, Bencich, Ma-cor, Križmančič. Fonda, Udovi-cich, E. Fonda. Sossi. Gatta.
SODNIK: D'Osva'do iz Cormonsa
Bazoviška Zarja v začetnem delu prvenstva ne blesti s svojo igro. To je bilo razvidno tudi v nedeljski tekmi z Libertasom. saj so zarjani predvajali slab nogomet, kljub temu. da so popolnoma nadigrali domačine.
Zarja je tekmo sicer začela zelo dobro, saj je z Udovicichem in E gonom Fondo nekajkrat resneje zaposlila domačo obrambo. Premoč Bazovcev je bila očitna le do sredine prvega polčasa, potem pa ie sredi na igrišča odpovedala, čeprav so še dalje napadali, toda neorgamzi rano in brez jasnih idej.
V drugem polčasu se je igra še bolj umirila, Bazovci pa so poskušali presenetiti domačine s pro tinapadi. vendar niso nikoli resneje zaposlili domačega vratarja. Malo pred koncem srečanja se je edin stvena priložnost ponudila Ražmu. ki pa je poslal žogo za las mimo vrat.	BIG
CGS - Gaja	3:0 (3:0)
CGS: Acampora, Righer, Rebec, Bisel, Celigoi, Verona, Depan-gher, Tesevic, Škabar, Krizsan. Abrami.
GAJA: Paulin, M. Rismondo. Gabrielu, Kralj, B. Rismondo (Križmančič). Grgič, Kalc, Mahnič, B. Grgič, Milič (v d.p. Pečar) Salvi.
STRELCI: v 1. min. Abrami, v 8. min. Škabar, v 21. min. Krizsan. Righer.
Gaja je tokrat pričela zelo slabo, saj .je že takoj po sodnikovem
IZIDI 4. KOLA	
Muggesana - Zaule	1:0
Libertas - Zarja	0:0
Supercaffe - Kras	2:1
Primorje - Opicina	2:1
Giarizzole - Domio	3:2
CGS - Gaja	3:0
C. E. Prisco - Sistiana	3:2
Isonzo - Campanelle	1:0
LESTVICA
Primorje 7; CGS. Muggesana, Giarizzole, Čampi Elisi Prisco, Su percaffe in Isonzo 6; Zaule in Libertas 4; Kras in Zarja 3; Domio in Opicina 2; Čampa nelle, S. M. Si-stiana in Gaja 1 točko.
PRIHODNJE KOLO (17. 10 ) Campanelle - CGS, Kras - Čampi Elisi Prisco. Domio - Isonzo, Opicina - Giarizzole, S. M. Sistiana -Libertas, Gaja - Muggesana, Zarja - Primorje, Zaule - Supercaffč.
žvižgu CGS povedel zaradi grobe napake padriško-gropajske obram be. Ta zadetek je Dil za gajevce prava mrzla prha. Vseeno Da je kazalo, da si bodo le opomogil, saj so se precej pogumno pognali v napad in že v 3. min je branilec CGS na sami gol črti odbil strel B. Grgiči.
Gaja je še naprej napadala in skušala izenačiti, v protinapadu pa so v 8. min. domačini povišali
na 2:0 s Škabarjem in kmalu zatem zadeli še prečko. Jasno je postajalo, da se gajevceni obeta nravi polom. V 20. min. je Branko Grgič zapravil še eno lepo priložnost, v 24. min., ko je bila Gaja v napadu. pa .je CGS v protinapadu povišal na 3:0.
V	drugem polčasu je postala igra
še bolj groba. Gaja .je bila vsezkozi v napadu, a brez uspeha, saj so napadalci kar naprej zapravljali lepe priložnosti. Tokrat .je povsem odpovedala obramba, saj je dobila tri neverjetne gole. Drugače ie bila Gaja kos močnemu nasnrotniku. Zelo dobro se je izkazal Križmančič, ki je uspešno nadomestil Borisa Rismonda.	M. M.
Op. Supercaffč — Kras 2:1
(1:0)
OP. SUPERCAFFE': Altin. Palermo, Milani, Podda, Volturno, Scamperle, Bagattin, Rizzo, Man-zin, Giovannini, Dagri.
KRAS: Coronica. Gnesda, Klun, Škabar, Esposito, Puntar (v 73. min. Čorbatti), Ferfolja, Milič (v 60. min. Blazina), Samec, Olivo, Košuta.
STRELCI: v 37. min Giovannini. v 55. Dagri, v 64. Sergio Olivo (11-metrovka).
Nedeljskega poraza si Kras ni zaslužil, saj je imel večji del srečanja vajeti igre v lastnih rokah. Najlepšo igro so kraševci predvajali pred začetkom Giovannije-vega gola. ki .je v 37. min. mojstrsko izvedel prosti strel ob robu 16-metrskega prostora. Tedaj so imeli gostje terensko premoč, a niso nikoli resneje zaposlili domačega vratarja. Tudi v tem srečanju se je poznala neučinkovitost Kraševega napada, saj je Kras doslej v 360 minutah dal le dva zadetka Iz igre. ki sta jih dosegla branilec in vezni igralec.
V	začetku drugega polčasa so go-
stje prepustili tudi pobudo domačinom, ki so v protinapadu podvojili. Devet minut kasneje .je sodnik dosodil Krasovi vrsti povsem u-pravičeno 11-metrovko zaradi prekrška z loko v kazenskem prostoru Opicine. Najstrožjo kazen je izvedel Olivo in znižal zaostanek. Če iz.vzamemo lep strel Košute, ki je za las zgrešil vrata, pa se krasov-ci v preostalem delu srečama niso posebno potrudili, da bi domačinom odnesli točko.	Z. S.
imiitMmmiiiimMiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiMiMiiiiiimiiiiiiiimiiiiMiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiimmiiitiuitiiimuliiiiiMiii«
NOGOMET
V 3. AMATERSKI LISI NA TRŽAŠKEM
Trebenci še vedno brez točke
Kljub požrtvovalni igri so na domačih tleh zgubili proti Aurisini Rreg je že v soboto, 9. t. m., zasluženo, a s težavo premagal Union
Primorec — Aurisina 0:2
(0:1)
PRIMOREC: Leone, Križmančič, Walter Milkovič. Franko Kralj, Lu nian. Detori, Edvin Kralj. Finessi (v 60. min. Modesti), Mania (v 60. min. Bruni). Mauro Kralj. Igor Mil kovič, 12 Maglica.
SODNIK: Grili
Tudi na domačem igrišču je Primorec potegnil krajši konec proti solidni Aurisini. Gostje so se zna šli že v 20. min. v vodstvu in so nato nadzorovali neučinkovite tre benske napade. Domačini so po žrtvovalno in stalno napadali in skušali priti do remija, a nasprotna obramba z vratarjem na čelu je bila vedno na pravem mestu.
Nasprotno, prav gostje so v 50. min. še podvojili z posrečenim strelom od daleč. Primorec se m vdal in se .je še naprej boril, da bi vsaj zmanjšal razliko v golih. Stalno obleganje nasprotnikovih vrat pa ni prineslo zaželenih sadov. Pri zaključevanju so bili na padalci zelo netočni, saj manjka napadalec, ki bi konkretiziral številne predložke s sredine igrišča Tako kljub veliki prizadevnosti vseh napadalcev, so morali Trebenci
že drugič zapored poraženi z igri šča.	Bruno
IZIDI
V 3. AL so samo še tri enajsterice s polnim številom• točk: Aurisina, San Sergio in Sani'Andrea. Te tri se tudi že najavljajo za najresnejše kandidatinje zg prestop v višjo ligo, čeprav v tem prvenstvu niso nikoli izključena presene čenja.
O naših dveh moštvih, Primorcu in Bregu, je le malokaj povedati. Primorec je še vedno na repu le stvice. saj v dveh tekmah ni zbral niti točke. Trebenci so v nedeljo podlegli Aurisini. Nogometaši Primorca bodo morali v naslednjih kolih krepko zavihati rokave, če hočejo dati svojim navijačem nekaj zadoščenja.
Kar zadeva Breg pa lahko rečemo, da je prišel že v soboto do zaslužene vendar preveč težavne zmage proti Unionu Pozna se, da je enajsterica iz dolinske nV prenovljena in da še išče igro.
IZIDI 2. KOLA
San Vito -	Sant Anna	2:0
Primorec -	Aurisina	0:2
Union - Breg	1:2
Chiarbola •	Grandi Motori 1:0
občine
pravo
Barbarians - Sant'Andrea	2.3
Olimpia - San Sergio	0:1
Počitek: San Luigi For Vou.
LESTVICA
Aurisina, San Sergio, SanFAndrea 4; Breg 3: Olimpia, Roianese, U-nion. Chiarbola in San Vito 2; Grandi Motori. Primorec. Barbarians in Sant’Anna brez točke.
PRIHODNJE KOLO (17. 10.)
S. Sergio - S. Luigi, SanFAndrea -Olimpia, Grandi Mctori - Barbarians, Breg - Chiarbola. Roianese • Union. Aurisina - Rabuiese, S. An-na - Primorec. Počitek: S. Vito.
NAMIZNI TENIS
Jutri Italija — Norveška
RIM — Jutri bo v Arezzu zanimivo mednarodno namiznoteniško srečanje med Italijo in Norveško. Tekma bo v okviru drugega kola prvenstva za reprezentance evropske lige. Italijo bodo zastopali Mas-simo Costantini (Senigallia), Giovanni Bisi (Pellicce Canali Parma) in Marina Cergoi (Kras iz Zgonika).
Italija in Norveška sta bili v prvem kolu poraženi, zato obe reprezentanci upata jutri na ugodnejši izid.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek
‘*ST Ul Montecchi 6. PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 Itntje) TLX 460270
Podružnico Gorico Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečno 8 000 Ur — celoletno 59.000
V SFRJ številko 6,00 din. ob nedeljah 6,00 din, zo zasebnike mesečno 90,00, lemo 900.00 din. za organizacije in podietja mesečno 120.00, letno 1200,00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Poetnl tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8
Zo SFRJ	Zrrc račun 50101 603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljano
Gradišče 10/11. nad,, telefon 223023
Oglasi	Ob delovnikih: trgovski 1 modul (šii. 1 st., viš. 43 min)
32 400 lir Finančni 1 100. legalni 1 000. osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir zo mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 18% Oglasi iz dežele Furianiie - Julijske kroiine se naročajo pri oglasnem oddelku ali uprovi. iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
t	i	čl »n italijanske tl
* H	#	zvzt Časopisnih|
^Trst	založnikov FltG®
12. OktObrO 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja I
in tiskal
ZARADI «PREISKREN1H» IZJAV 0 AMBR0SIANU IN VATIKANU
Zakladni minister Andreatta v vrtincu polemik in zadreg
KD baje pripravlja «zasebni proče s> - PRI, PSI in PLI branijo demokristjanskega ministra ■ Zadrega v vrstah KD
RIM — Pred današnjo sejo poli tičrnga vodstva KD, ki so jo sklicali na izrecno zahtevo strankinega predsednika Piecolija zaradi »hudih izjava zak’adnega ministra demokristjana Andreatte v poslanski zbornici o zadevi IOR Ambrosia-no, je vedno bolj jasno, da bo seja neke vrste »zasebni procesa KD svojemu »preiskrenemu* ministru.
Kaj takega pa je za ostale vladne stranke in za opozicijo popolnoma nesprejemljivo. Načelnik republikanske skupine v poslanski zbornici Battaglia, ne očita Piccoliju, da je lahko užaljen zaradi And-eattovih izjav, če pa je treba kaj dodati, razčistiti, naj Piccoli to napravi v parlamentu, saj je Andreatta dal svoje izjave kot minister. Podtajnik PSI Spini pa je včeraj zagovarjal Andreattove izjave in grajal sklep KD. da mora svojega ministra »prejeti za ušesa*. To bi morala storiti
KD, ko je Andreatta primerjal PSI z nacionalsocializmom in ne sedaj, ko so hile enkrat toliko njegove besede resnične. Tudi liberalci so vsej zadevi prilili še malo olja, ko so zagovarjali Andreattove izjave in zahtevali, naj Vatikan spoštuje svoje obveze in naj ob tem ne pozabi na sedmo božjo zapoved (ne kradi).
Socialdemokrati so včeraj nepričakovano preklicali svoje prejšnje sobotne izjave, s katerimi so Andre-atto branili in mu le očitali, zakaj ni s finančnim in notranjim ministrom proučil možnosti, da bi prekinili |x> konkordatu predvideno finančno podporo Italije Vatikanu, ki bremeni italijanske davkoplačevalce za več sto milijard letno. V svojem včerajšnjem komunikeju PSDI trdi. da so sprožili sodni postopek proti neznancem, ki so v soboto agencijam posredovali «lažni socialdemokratski komunike*.
USPEH MILANSKIH FINANČNIH STRAŽNIKOV
RAZKRITA NOVA POT TRGOVINE Z MAMILI
kokain je bil skrit v rezervni gumi
MILAN — Finančni stražniki so dosegli nov uspeh v boju proti mednarodni trgovini z mamili. V Milanu je v njihovo mrežo padlo se dem oseb s tremi kilogrami čistega kokaina, ki so ga komaj prinesli iz Bolivije, Primerno razredčeno, bi to mamilo na prostem trgu veljalo sko raj dVe milijardi lir.
Nova »pot droge*, vzpostavljena potem ko je bila pred meseci razkrinkana prejšnja, je iz Bolivije pre ko Brazilije z letalom vodila v Španijo. od tod pa z avtomobilom preko Francije v Italijo. Na čelu odkrite organizacije je bil Milančan Dino Bergamnschi, nekdanji pripadnik bande Francisa Turatella, ki je komaj pred nekaj meseci prišel iz zapora. Nc da bi držal križem rok. je takoj ustanovil novo italijansko-južnoameriško organizacijo za trgovanje z mamili, ki je začela delovati v avgustu. K sebi .je vzel mlado, komaj 18-Ietno Rossano Galvez, dvojno italijansko čilsko državljan ko, ki je bila «ženska» nedavno u bitega velikega trafikanta Salina-sa. Italijanska finančna straža je začela dekle nadzorovati jn tako prišla na sled ostalim članom organizacije. Ko so finančni stražniki izsledili Bergamaschijev avtomobil na mejnem prehodu pri Ventimiglii. so mu sledili do Sanrema, kjer se je voznik, Uvio Albanese. sestal z Bergamaschijem, in ju ustavili V rezervnem kolesu so našli skrit kokain. oba trafikanta pa so skupaj s preostalimi sodelavci, ki so bili i-stočasno aretirani v Milanu, spravili za rešetke.
(Telefoto AP)
Povsem razumljivo vlada še največja zadrega v demokristjanskih vrstah. Včeraj so skušali zanikati, da bodo Andreatti sodili, temveč da bo politično vodstvo le proučilo vso zadevo, kar je navsezadnje njena «sveta dolžnost*. Svetosti pa je v vsej zadevi vatikanskih dolgov Cal-vijevemu Ambrosianu bolj malo. Nič čudnega torej, da se celo iz demokristjanskih vrst oglašajo gla sovi, ki se strinjajo z Andreattovimi izjavami. Demokristjanska evropska parlamentarka Paola Gaiotti je včeraj obsodila Piccolijevo zadržanje, ki meče temne sence na KD in po nepotrebnem povzroča polemike in sumničenja. Stranko je pozvala, naj spoštuje delitev oblasti in naj pomisli tudi na male delničarje Ban-ca Ambrosiana.
Prav visoki znesek 1800 milijard lir je bržkone glavni razlog, da je Andreatta dal v poslanski zbornici svoje «preiskrene» izjave. Kot zakladni minister se ni mogel sprijaz niti, da so ti dolgovi izgubljeni in je zato poslance seznanil, da bi lahko le Vatikan in papež prisilila IOR. da vrne svoje dolgove Ambrosianu in s tem Italiji. V bistvu je Andreatta hotel spomniti Vatikan na moralno odgovornost, da sedaj popravi, kar e bilo v preteklosti zgrešenega. S tem pa je Andreatta praktično šel v zelnik zunanjemu ministru, ki je odgovoren za italijanske odnose s tujino. Posredno pa se je dotaknil tudi demokristjanskih finančnih interesov, ki so bile in so baje še vedno prisotni v operacijah IOR. Ne hote pa je v vso zadevo Andreatta vpletel tudi papeža, ker bržkone KD smatra kot nekaj nedopustnega. Boji se namreč vatikanskih reakcij in zgražanja tiste svoje baze, ki ne loči svetega od posvetnega.
V občini Ardoa aretirali župana
RM — Spet župan za rešetkami. Zgodilo se je v Ardei, kjer so prvemu možu te male občine nataknili lisice na zapestje, ker je od nekegp lastnika restavracije zahteval 30 milijonov Ur podkupnine z grožnjo, da bi mu sicer ne izdal dovoljenja za odprtje lokala.
Nizozemski brezdomci protestirajo
m
V Amsterdamu je prišlo do hudih neredov med polieijo in demonstranti, ki zahtevajo stanovanja (AP)
Darovi in prispevki
V	spomin na Dušana Kodriča darujeta Edi in Lidija Strnad 20.000 za ŠD Breg in 20.000 lir za PD F. Venturini - Domjo.
V	počastitev spomina Dušana Kodriča daruje Stanko Požar 50.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
Namesto cvetja na grob Dušana Kodriča, očeta Boruta. Iztoka in Majde, darujeta Zlatko in Duško Jelinčič 20.000 lir za tabornike RMV.
V	spomin na Dušana Kodriča darujejo družine: Slava in Franc Košuta 15.000 za Društvo slovenskih upokojencev, Sergij in Grazia Košuta 15.000 za mladinski zbor Glasbe ne matice ter Dario in Vida Jagodic 15.000 lir za ŠZ Bor.
V	spomin na Lojzko Škabar darujeta Silvana in Karlo Kraus 50.000 lir za ŠZ Jadran.
V	počastitev spomina Lojzke Škabar darujeta Dario in Vida Jagodic 15.000 lir za ŠD Polet.
V	počastitev spomina Irmine mame Lojzke Škabar daruje Ladi z družino 50.000 lir za ŠZ Jadran. V isti namen darujeta Marija in Mario Magajna 20.000 lir za ŠZ Jadran.
V	spomin na Lojzko Škabar darujejo družine Čok, Fabjan in Kralj 30.000 Ur za SKD Tabor.
Namesto cvetja na grob Irmine mame Lojzke Škabar darujeta Ma-
PO ČRTANJU POUSKE Z AMERIŠKEGA SEZNAMA DRŽAV Z NAJVEČJIMI UGODNOSTMI
Prepoved sindikata Solidarnost je prispevala k slabšim gospodarskim odnosom Vzhod - Zahod
Ameriški ukrep bo imel predvsem dolgoročne posledice - V ZDA zahteve po sankcijah tudi proti SZ - Previdnost Washingtona zaradi možnih posledic na njegove evropske zaveznike
ri in Lidija z družino 30.000 lir za odbojkarsko sekcijo ŠZ Bor.
Namesto cvetja na grob gospe Lojzke Škabar darujeta družini Nussdorfer in Sosič 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V spomin na Lojzko Škabar daruje Stanko Požar 50.000 Ur za ŠD Polet.
Namesto cvetja na grob Antona Biščaka daruie družina Artač 10.000 Ur za SKD Tabor.
Namesto cvetja na grob Vincenca škerlavaja darujeta družini Nussdorfer in Sosič 20.000 Ur za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Venceta škerlavaja (Vanišev) daruje sestrična Ivanka Rauber 15.000 Ur za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob tov. Štefana Bratoža darujeta Angela in Kario Gec 10.000 lir za SPDT.
Namesto cvetja na grob Štefana Bratuž.a daruje Silvana Malalan 10 tisoč Ur za SPDT.
Prispevek tov. Dušana Košute, obj. 10. oktobra, je bil namenjen tudi v spomin padlih borcev iz Križa, s Proseka in Kontovela.
Namesto cvetja na grob Dušana Kodriča darujeta Irma in Egon Kraus 50.000 Ur za ŠD Polet.
Namesto cvetja na grob prerano umrlega Dušana Kodriča darujejo Angela. Stanislav in Milan Kodrič 30.000 lir za Društvo slovenskih u-pokojencev v Trstu.
Ob 7. obletnici smrti Justa Kalca daruje družina Kalc (Gropada 73) 10.CCO za Dijaško matico in 5 000 lir za šolo K. D. Kajuh.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
NEW YORK — Dejstvo, da je Washington odvzel Poljski prednosti iz statusa držav z najveejimi gospodarskimi ugodnostmi, je po mnenju ameriških političnih ocenjeval cev korak zelo majhnega praktične ga, a velikega simboličnega pomena. To ameriško povračilo za ukrep, s katerim je poljski parlament praktično razpustil in prepovedni Solidarnost. Poljski izvoz industrij skega blaga na ameriško tržišče bo s tem postavljen pred pohibitivno visoke carine, ki bodo mnogo večje
PRIREJATA CA BAZILIKA TA IN FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
V VIDMU VSEDRŽAVNO ZASEDANJE 0 VPRAŠANJU CIVILNE ZAŠČITE
Na včerajšnji tiskovni konferenci poudarjena koristnost Zamberlettijevega zakona
VIDEM — Kaj je bilo doslej storjenega na področju civilne zaščite v Italiji? Zadnje katastrofe, pred vsem potresi, ki so v zadnjem desetletju prizadele Apeninski polotok, so dale povod, da se je tudi v Italiji pričelo govoriti o civilni zaščiti. Za sedaj je na tem področju precej nejasnosti, kajti tako država, kot dežele ter občine imajo vsaka svojo pristojnost. O tem bo govor na dvodnevnem vsedržavnem zasedanju o civilni zaščiti, ki bo v Vidmu v soboto in v nedeljo.
Na včerajšnji tiskovni konferenci v Vidmu jc deželni odbornik za javna dela Biasutti s sodelovalcema inž. Kpagno (deželni direktor javnih del) in inž. Mirom Koršičem (direktor deželnega urada za pomoč v naravnih nesrečah), obrazložil časnikarjem, kaj je privedlo našo deželo in deželno upravo BasiUcate, da sta pripravili ta simpozij. Obe deželi ho četa s sodelovanjem minisLra Zam
berlettija ter zveze občin in zveze pokrajin soočiti razna pravila in dati povod, da bi prišlo do enotnega gledanja na stvar. Minister Zam-berleVi je svojčas pripravil osnutek zakona, ki ga je dal parlamentu v razpravo že pred osmimi meseci. V parlamentu pa zakonski osnutek po čiva, kajti z več strani so prišli protesti, kajti marsikomu se zdi neverjetno, da mu odvzamejo neke pristojnosti, pa čeprav nič ne dela.
Glavna poročila v soboto dopoldne bodo imeli minister Zamberletti, deželni odbornik Biasutti ter predsednik deželne viade Basilicate Az-zara. Popoldne bodo na vrsti poročila odbornika za civilno zaščito v olx:ini Prato (Toskana) Niditta, ki bo povedal kako se lahko občine vključijo v to akcijo. Govoril bo tudi predsednik zveze italijanskih pokrajin Mastroleo. O vlogi vojske v takih okoliščinah bo govoril general Lalli. podpoveljnik severnovzhod-
•MllllllllllllllliIHMIIMIMIIIIMimillMItllllIMMIIIlItlllllllIMDIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIillMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIMMIIIIIHIIIIIIIIIIIinillUl
PRIMORSKE VESTI
Po letošnji rekordni žetvi priprave na jesensko setev
K rekordnemu pridelku je pripomogla organizirana setev in žetev, predvsem pa naročena proizvodnja
SEŽANA — Tudi na sežanskem se v teh dneh pri pravljajo na jesensko setev. Letošnja žetev je bila v sežanski občini Še-posebej uspešna, zato od prihodnje žetve pričakujejo še toliko več. Letos so poželi pšenice na 300 ha površin, 80 hektarov ječmena ni 100 hektarov ovsa. Odkup je za 8.5 ton pšenice. To količino pšenice je pridelalo 317 koopeiantov TOK Kmetijstvo iz Sežane, na njivah v povprečni velikosti tri tisoč kvadratnih metrov. Seveda so v občini pridelali precej več pšenice, računajoč, da je bil povprečni hektarski donos 3,3 tone na hektar, so na sežanskem pridelali skoraj tisoč ton pšenice.
K takim rezultatom, ki so zasenčili žetev iz prejšnjih let. je pripomogla organizirana setev in žetev, predvsem pa naročena proizvodnja, saj je kmet tu eno vedel, komu in po koliko bo prodal pridelek. Ta dober odkup pšenice je po eni strani močna vzpod buda pri sedanjih pripravah na setev, po dugi stra ni pa bodo lahko v jesenski setvi s pridom uporabi
li številne izkušnje, ki so jih pridobili letos.
Letošnji setveni načrt v sežanski občini predvi deva 150 hektarov, oziroma približno 245 ton tržne pšenice, kar naj bi bilo 73 odstotkov več. kot so na črtovali lani za letošnjo žetev, vendar imajo v občini pri teh načrtih kar nekaj ovir — polja so v povprečju manjša, le tri tisoč kvadratnih metrov in odmaknjena od dovoznih poti. zaradi česar ima u-strežna kmetijska mehanizacija precej težav. Kom bajni porabijo na primer dvakrat več časa, kot bi ga sicer. Polovico časa porabijo samo za premike, ki so velikokrat težavni zaradi ozkih poti in odmak njenih polj. Izkušnje tudi narekujejo, da bodo mo rali na nekaterih območjih v občini zaradi slabše prezimitve semena povečati količino semenske pše niče na hektar. Zaradi kolobarjenja bo obseg površin sejanih s pšenico letos manjši. V občini pa tudi razmišljajo, kako bi pripravili čim več zemljišč v družbeni lastnini.	B. Š.
nega vojaškega področja. V nedeljo pa bodo na vrsti poročila zastopnikov prostovoljnih organizacij, rdečega križa, planinske reševalne službe, itd.
Odbornik Biasutti je na tiskovni konferenci dejal, da predstavlja zakonski oshutek Zamberlettija velik kvalitetni korak v primerjavi z zastarelo obstoječo zakonodajo. Seve da bo odvisno, potem ko ga bo par lament odobril, da se bodo razne službe poenotile, da bo dano precej pristojnosti deželam, da bo dovolj denarja na razpolago. V naši deželi že velja poseben zakon, ki daje deželnim uradom možnost hitrega ukrepanja. Marsikdaj pa ni moč u-krepati, je dooal inž. Koršič, kajti denarja na razpolago ni veliko. T6 seveda otežkoča marsikdaj reševanje še tako perečega problema. Novi zakoni pa bi morali dati možnost ukrepanja ne samo ob naravnih nesrečah, marveč tudi ko gre za onesnaženje, požare in druge nesreče povzročene od človeka.
MARKO WALTRITSCH
Podelili Nobelovo nagrado za medicino
STOCKHOLM - Svetla Sune K. Bergrstroem in Bengt I. Samuelsson in Britanec John R. Vane so letošnji Nobelovi nagrajenci za medicino. Priznanje in 280-milijonsko denarno nagrado jim je švedska akademija znanstvenikov podelila za zaslužne raziskave na področju »navidezno aktivnih bioloških snovi*.
Pretresljivi podatki o nasilju v Gvatemali
LONDON — Amnesty International je izdal dokument, v katerem je rečeno, da so gvatemalske oblasti, v okviru široke protiuporniške akcije, poklale preko 2600 kmetov. Pripad niki vladne »civilne zaščite* so med marcem in julijem uničili na desetine naselij, mučili in pohabili na stotine ljudi in izvedli najmanj 112 množičnih usmrtitev. Amnesty International pravi, da so v nekem naselju Indijancev posilili se ženske. obglavili vse moške in do smrti pretepli otroke samo zato. ker se je bila tam mudila skupina gve rilcev.
od onih, na katere naleti na meji blago iz vseh držav, razen nekate rih vzhodnoevropskih, vključno SZ.
Poljski izvoz v Ameriko je od 365 milijonov dolarjev v letu 1981 pa del letos na 100 milijonov. Ameriški izvoz na Poljsko pa se je z 681 milijonov dolarjev v letu 1981 zmanjšal na 110 milijonov dolar jev v prvi polovici letošnjega leta, V glavnem pa ga sestavlja hrana in še to največ v darilni obliki. Z izgubo statusa države z največjimi gospodarskimi ugodnostmi bo prizadet predvsem industrijski izvoz Poljske, k: znaša v normalnih raz merah približno dve tretjini celokupnega izvoza te države. Vseka kor zaradi tako skromnih količin trgovinske izmenjave ameriški korak trenutno ne bo imel večjih praktičnih posledic.
Izvedenci pa se dokaj soglasno strinjajo v prepričanju, da bo ukinitev tega statusa zelo pomembna gledano dolgoročno.
Zanimivo pa je, da je IVashing-ton istočasno le pustil neka vrata priprta. Ronald Reagan je rekel: »Ostajam pri svoji prejšnji ponudbi. namreč, da bomo pomagali poljskemu gospodarstvu, da se spet postavi na lastne noge, ko bo var Savska vlada poljskemu narodu vrnila svoje pravice.*
V ameriških domačih krogih pa se medtem istočasno spet izvaja pritist na Belo hišo, da bi Poljsko proglasila za bankrotirano državo. Najglasnejša je pri tem centrala sindikalne unije.
Washingtonu kaj takega, seveda ne pade niti na misel. V trenutku ko je zapleten v spore s svojimi evropskimi zavezniki zaradi sibirskega plinovoda, katerim še ni vi deti konca, se Washir>gton ne sme odtočiti za korak, ki bi zanesljivo spet najbolj prizadel njegove lastne zaveznike. Neki predstavnik a-meriške vlade je dejal: »Poljska je za Zahodno Nemčijo prav to, kar je za nas Mehika.*
Preobrat v Varšavi pa medtem spodbuja v ZDA pritisk, da bi še nadaljevali z gospodarsko vojno proti drugi velesili. Vendar Wa-shington še naprej vztraja pri stališču, da bi zmanjševanje izvoza
žita v Sovjetsko zveze bolj prizade lo ameriške farmarje, kot pa velikega kupca. Zato oodo, verjetno, podvzeli nekatere korake na drugih področjih.
Naslednja žrtev te gospodarske vojne, pa bi lahko medtem postal načrt orjaškega cevovoda za prenos zdrobljenega premoga, pome šanega z vodo. iz Sibirije v Moskvo. Kolikor je znano, so o tem načrtu pred kratkim sklenili spo razum italijanski petrolejski koncern 1NA in ameriška korporacija Occidental, katero vodi Armand Hammer, znani pobonik sovjetsko-
ameriškega gospodarskega sodelovanja. V tem načrtu bi morala o-digrati veliko vlogo kalifornijska korporacija Bechtel, ki je republikanski režim v Washingtonu »oskrbela* z osebnostima za najpomembnejši ministrski mest' v vladi: za obrambno in zunanje ministrstvo. Ko so vprašali glasnika ameriške diplomacije za podrobnosti o tej stvari, je izjavil, da uradno nič ne ve, vendar pa meni, da se ameriške sankcije v zvezi s plinovodom nanašajo tudi na cevovod za prenos premoga.
DRAGIŠA BOŠKOV1Č
iiiliiiiiMiiuiiiiiiiuiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiinnmiiiniiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiuiiiiiiiiiiin
ZARADI POCUMNCCA POSEGA STRAŽE^
Neofašistom spodletel napad na karabinjersko vojašnico sredi Rima
RIM — Pogumen poseg straže je preprečil množičen napad pripadnikov skrajnodesničarske teroristične skupine »nuciei armati rivoluziona-ri» na neko karabinjersko vojašnico v samem središču Rima. Doslej sicer ni še nihče prevzel odgovornosti za napad, a preiskovalci so prepričani, da so ga izvedli prav neofa-šisti, proti katerim so karabinjerji v zadnjih dneh sprožili široko protiofenzivo po vsej državi, ki je že privedla do aretacije 30 oseb, odkritja številnih skrivališč in zaplembe gradiva in orožja.
Do napada je prišlo včeraj zjutraj ob petih. Pred stranskim vhodom vojašnice sta se ustavila dva avtomobila:	bela «alfetta» in plavi
«BMW» s francosko evidenčno tablico. «.\lfetto* so teroristi spretno ka-mufirali, da je bila povsem podobna karabinjerskemu patruljnemu avtomobilu z ■ vgrajeno anteno in razpoznavnimi znaki. Napadalci so bili prepričani, da bo straža, ki je bila v stražarskem stolpu nad vhodom, nasedla kamuflaži in vključila elektronsko napravo za avto-
tllioioiiiiMuiiiiHiiiiiiiiHiiiFiiiiiHiiimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirfiMiMiMmiliiiiiiimiiiiniiuniiiiiiiifiHiininiiiiii
Dobrodošla «Mary Rose»!
Minilo je 437 let, »dkar se je slovita bojna ladja angleškega kralja Henrika V (II. «Mary Rose* potopila nedaleč od pristanišča v Portsmouthu (Velika Britanija) in zahtevala smrt 650 od 700 članov posadke. Včeraj se je s pomočjo orjaških žerjavov spet pojavila nad morsko gladino. Celotna operacija je stala skoraj devet milijard lir, ki so jih zbrali z nabiralno akcijo	(Telefoto AP)
matično odprtje vhodnih vrat. Dru ga skupina zakrinkanih teroristov se je medtem skrivala v eni izmed stranskih ulic ob vojašnici, če bi se jim načrt uresničil, bi morali tudi ti vdreti v vojašnico brž za pajdaši.
Načrt neofašistov pa je očitno slo nel tudi na malomarnosti straže. Prav pri tem pa so se napadalci ušteli. Straža se je namreč do potankosti ravnala po navodilih, ki predvidevajo, da se morajo potniki vozil najprej legitimirati. Ker so torej vrata ostala zaprta, sta dva terorista skočila iz avta, eden izmed njiju pa je streljal proti stražarskemu stolpu, vendar se je krogla odbila od neprebojnega stekla. Sledil je krajši oboroženi spopad med teroristi in stražo, kateri so priskočili na pomoč še nekateri drugi karabinjerji. Napadalci so poskusili zaman postaviti pred vojašnico peklenski stroj, da bi s silo raznesli jeklena vrata. Brž so uvideli, da je napad siiodletel in so se porazgubili po stranskih ulicah.
Organizacija napada je bila sama po sebi dokaj naivna, preiskovalce pa vseeno zaskrblja dejstvo, da so rimski neofašisti kljub številnim aretacijam in težkim izgubam še vedno sposobni polvojaških podvigov, ki pričajo o njihovi nezmanj-šanosti in številčnosti.
Če je bila tokrat reakcija karabinjerjev pravočasna in zanesljiva pa je še vedno čutiti pomanjkanje u-činkovite mreže zapor, saj je vsem napadalcem uspelo zbežati
MANILA — Filipinska vlada je včeraj razpisala 200 milijonov lir nagrade za vsakogar, ki bo pripomogel k aretaciji dveh katoliških župnikov, za katera menijo, da sta se pridružila levičarskim gverilcem.
ORIGINALNI BANFI - zeliščno tekočino proti izpadanju las dobite na Opčinali pri Kozmetiki 90.
PRODAM lancia fulvio berlina v ciriličnem stanju s petimi prestavami — pogon tudi na plin. Telefon 040/812-215.
IŠČEMO izkušeno/ega prodajalko/ca za trgovino radioaparatov in strojev za domačinstvo. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Trgovina*.
15-LETN1 fant nujno išče kakršnokoli zaposlitev. Telefonirati ob urniku trgovine na št. 040/54-390.
IŠČEMO vajenca za mizarstvo z vozniškim dovoljenjem. Ponudile na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6. pod šifro »Vajenec*.
IŠČEMO sposobnega mizarja, delavca ali obrtnika z vozniškim dovoljenjem za namestitev pohištva. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro «Sposoben mizar*.
IZREDNA PRILIKA - zaradi bolezni na prodaj dobro vpeljana kemična čistilnica in pralnica. Informacije od ponedeljka do petka od 8. do 10. ure na št. 040/794672.
MONTARBO mixer-amplifikator 456S 200 W, pomožni amplifikator lo-renzon 25. W in dva mikrofona s stojali pnxlamo po ugodni ceni. Telefon 040/942222.
DELAVEC tvrdke FIAT proda fiat 131 CL doba osem mesecev, prevoženih 2700 km. Telefonirati v večernih urah na št. 040/229224.
NA OPČINAH v Repentabrski ulici prodam zazidljivo parcelo. Telefonirati od 18. do 20. ure na št. 040/211454.
PRODAM mladiča, nemškega ovčarja. čistokrvne pasme s pedi-griiem po ugodni ceni. Telefon 040/208373.
ZA PRVI lelnik trgovskega tehničnega zavoda kupim algebro - prvi del. slovensko slovnico in slovenski knjižni jezik prvi in drugi del. Telefonirati po 15. uri na št. 040/200878.
PRODAM ford tranzit v zelo dobrem stanju opremljen za štiri o-sebe. Telefonirali v popoldanskih urah na št. 040/751243.
IZREDNA PRILIKA: cirkularka z* hobbiste. mali kompresor 25 1, kombinirka za obdelavo lesa s 4 operacijami - Ul. Conti 9/1 Trst. Telefon 040/793071.
DOKTOR komercialist organizira tečaj o davčni amnistiji (condono fiscale). Telefon 040/763965.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
^ optika
ifiKi
foto-kino kontaktne leče
Ulica Boonarroti 6 (prečna Ul, Rossetti)
TRSI	Telefon T7-M-98
PET KOJLCH UNICA ADRIATICA
F. MALE
Tekoča goriva za ogrevanje Pogonska goriva Dodatki gorivom Maziva
SERVIZIO
nHsi
TOTALCOMFORT
TRST - DOMJO 145 - TEL.: 817395 - 824400