SVOBODNA
LETO (ANO) LXVII (61) • STEV. (N°) 13
ESLOVENIA LIBRE
SLOVENIJA
BUENOS AIRES • 10 de abril - 10. aprila 2008
POMEMBEN DOGODEK
Predsednik Türk po Latinski Ameriki
TONE MIZERIT
Mesec maj 1945 je bil za ves svet mesec veselja. Končala se je svetovna vojna, mir se je vračal v prizadete dežele in začela se je obnova. Svetla zarja je napovedovala obdobje sožitja, gradnje, napredka.
A to ni veljalo za vse. Za mnogo narodov in mnogo ljudi je prav tiste dni nastopil najhujši čas njihove zgodovine. Usoda je tudi Slovence postavila pred žrtveni oltar, na katerem so brezbožni krvniki v mesecu juniju uničili na tisoče mladih življenj - grozno maščevanje in cena za nemoteno totalitarno vladanje v temnih povojnih letih.
V	tistih dneh je Slovenija postala eno samo množično grobišče. Poleg slovenskih domobrancev in civilistov je na novo vzpostavljeni komunistični režim pokončal še danes nepoznano število Hrvatov, Srbov in pripadnikov drugih narodnosti, vojakov in civilistov, ki so jih vrnile angleške oblasti s Koroške v Jugoslavijo.
Demokratična slovenska emigracija, predvsem naša v Argentini, si je vsa ta leta prizadevala, da bi ohranila spomin in pričala o teh zločinskih dogodkih. Vrsta knjig je bila natiskana, objavljenih je bilo nešteto dokumentov in seznamov, ki so pričali o tem, kar je bilo v domovini zamolčano. Vztrajali smo tako dolgo, da je zasijala luč svobode. Po osamosvojitvi Slovenije smo baklo pričevanja predali rojakom v domovini. Počasi a vztrajno je resnica prihajala na dan. Posamezne vlade, predvsem tiste s pomladnim predznakom, so vodile raziskavo povojnih pobojev. Rezultat je grozen celo za nas, ki smo resnico vsaj delno poznali, ostali del pa slutili. Slovenija je dejansko posejana z grobišči.
Vlada Republike Slovenije je na 48. seji (10. 11. 2005) imenovala sedanjo Komisijo Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Njeno delo je, da razišče in ugotovi, koliko je grobišč, kje se nahajajo, koliko žrtev je v njih, katere so te žrtve ... Komisijo sestavlja 14 članov, od vladnih predstavnikov pa do zastopnikov civilnih ustanov. Predsednik komisije je Jože Dežman, ki zastopa Muzej novejše zgodovine; člani pa so med drugimi tudi nam znani Anton Drobnič, ki zastopa Novo slovensko zavezo, in dr. Jože Bernik.
Naloge Komisije so:
-	spremljanje evidentiranja večjih grobišč ter števila in območja večjih pobojev in revolucionarnih žrtev med II. svetovno vojno in po njej na območju Republike Slovenije;
-	priprava konkretnega programa aktivnosti za ustrezno zavarovanje in vzdrževanje teh grobišč;
-	dajanje mnenj o vprašanjih, ki se nanašajo na obstoječa in na novo odkrita grobišča ter grobove množičnih pobojev;
-	sodelovanje v postopku za pridobitev idejne rešitve za označitev - zaznamovanje vseh drugih tovrstnih grobišč v Sloveniji;
-	tekoče spremljanje ureditve Spominskega parka Teharje, (gradnja) v Kočevskem Rogu pod Krenom, skupni spomeniki;
-	posredovanje predlogov in pobud Vladi Republike Slovenije v zvezi z ureditvijo in obeležitvijo grobišč.
Na nedavni razstavi v Muzeju novejše zgodovine, pod naslovom ,,Prikrito in očem zakrito", se je slovenska javnost lahko soočila z vso grozo povojnih slovenskih grobišč. V posebni knjigi, ki jo je za to priložnost sestavil Mitja Ferenc, je zabeleženih dotlej evidentiranih 410 grobišč. In še jih odkrivajo.
V	prihodnjih dneh se bo nekaj članov te komisije, na povabilo krovnega društva Zedinjena Slovenija, mudilo v Argentini. V osebnem stiku nam bodo predstavili delo, ki ga opravljajo. Nudili pa bodo našim starejšim tudi možnost, da jim posredujejo svoje osebne izkušnje in pričevanja (glej še str. 2 in str. 6).
Nedvomno je obisk pomemben dogodek, ki nam osvežuje spomin in nas utrjuje v pričevanju. Lahko pa ga vidimo tudi kot priznanje naši skupnosti, tistemu delu naroda, ki je v zdomstvu, tisoče kilometrov daleč od rodne zemlje, skozi desetletja ohranil spomin in pričeval o dejanjih, ki se danes svitajo v Sloveniji, pretresajo čustva vsakega poštenega rojaka in trpko pozivajo k resnični narodni spravi, ki lahko temelji le na pravi zgodovinski resnici.
Predsednik republike Danilo Türk je pretekli teden opravil turnejo po Latinski Ameriki, kjer je obiskal Peru, Brazilijo, Kolumbijo in Venezuelo.
Turneja, ki spada v okvir slovenskega predsedovanja EU, je bila namenjena pripravam na vrh EU-Latinska Amerika in Karibi (LAC), utrjevanju sodelovanja med EU in Latinsko Ameriko ter okrepitvi dvostranskih odnosov.
Na vrhu EU-LAC, ki bo 16. in 17. maja v Limi, bo sodelovalo 60 držav: 27 članic EU ter 33 držav Latinske Amerike in Karibov. Logistično bo za pripravo vrha poskrbel gostitelj Peru, Slovenija pa bo kot sopredsedujoča soodgovorna za pripravo vsebine. Cilj tokratnega vrha je okrepitev strateškega partnerstva med regijama, glavni temi pa bosta zmanjševanje revščine in podnebne spremembe, ki so pomembne tako za EU kot za Latinsko Ameriko. To bo sicer peti vrh EU-LAC, kakršni potekajo na dve leti izmenično v vsaki regiji. Prvi je bil leta 1999 v Riu de Janeiru, zadnji pa leta 2006 na Dunaju.
Slovenija in Peru že nekaj časa sodelujeta v pripravah na vrh. Med drugim je zunanji minister Dimitrij Rupel lani v okviru latinskoameriške turneje obiskal Peru, njegov perujski
Z brazilskim predsednikom
In še objem s Chavezom
kolega Jose Antonio Garcia Belaunde pa je bil na obisku v Sloveniji. Predsednik Türk se je pred turnejo po Latinski Ameriki posvetoval tudi z visokim predstavnikom EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier-jem Solano.
Prva postaja slovenskega predsednika je bil Peru, kjer ga je gostil perujski kolega Alan Garcia. Med glavnimi temami, poleg priprav na vrh EU-LAC in sodelovanja med EU in Latinsko Ameriko, je bilo še dvostransko sodelovanje med Slovenijo in Perujem. Ljubljana in Lima si prizadevata predvsem za okrepitev gospodarskega sodelovanja, ki je sedaj precej skromno.
Predsednik Türk je nato obiskal Brazilijo. S tamkajšnjim predsednikom Luizom Inaciom Lulo da Silvo sta govorila o dvostranskih odnosih, pripravah na vrh EU-LAC, pa tudi o globalnih vprašanjih. Dvostranski odnosi med Brazilijo in Slovenijo se zelo dobro razvijajo, še posebej na gospodarskem področju, obstajajo pa tudi
številne neizkoriščene možnosti, zlasti na področjih znanosti, transporta in kulture.
Državi nameravata v kratkem odpreti veleposlaništvi v obeh glavnih mestih. Trenutno Slovenija Brazilijo diplomatsko pokriva iz Argentine, ima pa častni konzulat v Sao Paolu. Tudi Brazilija ima konzulat v Sloveniji, ki jo sicer diplomatsko pokriva z Dunaja.
Iz Brazilije je predsednik odpotoval v Kolumbijo, kjer je bil njegov gostitelj predsednik Alvaro Uribe. Tudi z njim se je pogovarjal predvsem o vprašanjih, povezanih s pripravami na vrh EU-LAC, in dvostranskih odnosih, poleg tega pa je beseda tekla še o varnostnem položaju v regiji.
Turnejo je Türk sklenil v četrtek 3. aprila v Venezueli, kjer se je sešel s predsednikom Hugom Chavezom. Poleg priprav na vrh je bila pomembna tema pogovorov tudi perspektiva nadaljnjega sodelovanja med EU ter državami in regionalnimi organizacijami Latinske Amerike. Sogovornika sta se dotaknila tudi varnostnih vprašanj v andski regiji in razpravljala o dvostranskih odnosih med državama. Chavez je poudaril, da je Venezuela odločena poglobiti odnose s Slovenijo in napovedal, da namerava odpreti veleposlaništvo v Ljubljani.
160. obletnica prvega izobešanja slovenske zastave
Društvo Heraldica Slovenica je v Ljubljani v ponedeljek, 7. aprila obeležilo 160. obletnico prvega izobešanja belo-modro-rdeče slovenske zastave, ki je z dodanim grbom po osamosvojitvi postala tudi državna zastava.
,,Borimo se, da bi mladina spoštovala simbol zastave, ki za narod pomeni osebno izkaznico," je dejal predsednik Heraldice Jožef Lajevec.
„Študent prava Lovro Toman, kasneje poslanec v dunajskem državnem zboru, je sedmega aprila 1848 s svojimi prijatelji pri gostilni Zlata zvezda na Wolfovi ulici v Ljubljani razvil slovensko zastavo kot protest proti nemški zastavi," je pojasnil predsednik Heraldice Lajevec. Po njegovih besedah so le-to istega leta izobesili na ljubljanskem gradu privrženci Nemcev.
„Zastavo z belo, modro in rdečo barvo smo Slovenci dobili v mesecu marcu 1848, določili pa so jo slovenski izobraženci na Dunaju," je še pojasnil Lajevec in dodal, da so bile barve za slovensko zastavo vzete iz kranjskega grba. Kot je povedal, je bil kranjski grb moder orel z rdečimi šapami na beli podlagi.
,,V Društvu Heraldica ta dogodek že enajst let beležimo v središču Slovenije, pet let pa prav na Wolfovi ulici, kjer se je slovenska zastava prvič izobesila. Na Wolfovi ulici smo doslej obeleževali dogodek zasebno, saj občina nikoli prej ni prisluhnila idejam društva, da bi prvo izobešanje slovenske zastave obeleževali prav na tem mestu," je povedal predsednik drušjva.
Župan Mestne občine Ljubljana Zoran Jankovič pa je kot slavnostni govornik na spominskem obeležju poudaril, da je zanj zastava simbol ljubezni in spoštovanja do domovine. ,,Treba je delati na tem, da bodo tudi mladi vedeli, kaj je naša zgodovina. Zgodovine se ne da spreminjati, treba jo je spoštovati ter odlikovati in ohranjati za bodočnost."
Pet ur naprej!
V	nedeljo, 30. marca so po vsej Sloveniji morali premakniti urine kazalce za eno uro naprej in tako so prešli na poletni srednjeevropski čas. To pomeni, da je sedaj časovna razlika med Argentino in Slovenijo + 5 ur.
Na slovenskem spletu siol.net so v ponedeljek, 31. marca spraševali obiskovalce če je to premikanje urinih kazalcev na poletni čas smiselno. Rezultat je bil sledeči: 62 odstotkov je glasovalo da to premikanje ni smiselno, 33 odstotkov je bilo za, ostalih 5 odstotkov pa ni imelo posebnega mnenja o tem.
Uveljavitev poletnega časa je posledica razmišljanja o ekonomski in energetski učinkovitosti človeštva. Vpeljali so ga z namenom izkoriščanja dnevne svetlobe, to je, da ljudje ne bi spali v času naravne svetlobe (v tem naj bi bila korist!).
V	Evropi so uvajanje poletnega časa poenotili, saj se povsod začne zadnjo nedeljo v marcu, konča pa zadnjo nedeljo v oktobru; uporabljajo ga vse države z izjemo Islandije.
V Argentino prihaja
I	•••	I «v v
komisija za prikrita grobisca
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
Na uvodnem mestu (str. 1) smo že predstavili pomen in delo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Trije člani te skupine se bodo od 11. do 20. aprila mudili v Argentini. Obiskali bodo skupnosti na področju velikega Buenos Airesa in rojake v Mendozi. Na žalost, zaradi skopo razpoložljivega časa, ne bodo mogli obiskati še Bariloč.
Delegacijo sestavljajo Jože Dež-man, predsednik Komisije, Pavel Jam-nik, višji kriminalistični svetnik, vodja policijske akcije Sprava, in prof. dr. Mitja Ferenc, ki od leta 2002 vodi topografsko raziskavo in sondiranja prikritih morišč in grobišč.
Na srečanjih bo dr. Ferenc predaval o dosedanjem delu pri odkrivanju, raziskavi in urejanju grobišč, Jože Dežman pa bo predstavil temeljne dileme slovenskega 20. stoletja in njihovo obravnavo v slovenskem strokovnem in javnem življenju. Preda-
v a n j a spremlja računalniška projekcija (program power point).
Pavel Jamnik, ki vodi pre-i s k a v o povojnih pobojev, bi želel v osebnem razgovoru, z ljudmi, ki so uspeli pobegniti izpred grobišč ali so bili na kakršen koli drug način prisotni pri izvedbi pobojev, osvetliti njihovo izkušnjo in s tem pridobiti podatke, ki bi pripomogli k nadaljnjemu policijskemu
Raziskave ob jami pod Macesnovo Gorico
Ujetniki v taborišču Šentvid, maja 1945
preiskovanju povojnih pobojev. Predstavnik policije prav tako naproša vse, ki morda hranijo pričevanja ali dokumentarno gradivo že pokojnih ljudi, ki so uspeli preživeti poboje, da mu omogočijo vpogled v to dragoceno arhivsko gradivo.
Obiskovalci bi želeli tudi, da bi v programu našli čas za predvajanje dokumentarnega filma Ljubljana -Buenos Aires - Ljubljana, v katerem je posneta zgodba družine Dolinar. Z njo bi želeli načeti pogovor o pisanju življenjskih zgodb, ki poteka v kusto-diatu Moja zgodba v Muzeju novejše zgodovine Slovenije.
Gotovo so srečanja v prvi vrsti namenjena našim starejšim rojakom, ki so osebno doživeli tiste tragične dni. zato so tudi urniki začetka srečanj dovolj zgodnji, da se jih lahko udeležijo. Prisrčno pa so vabljeni tudi mlajši, ki lahko tako iz prvega vira in z znanstveno zgodovinsko podlago dobijo vpogled v narodno tragedijo, ki je prizadela njihove prednike in jih pognala v svet.
Podroben program in urnik srečanj v posameznih Domovih objavljamo na zadnji strani. Ni treba še posebej poudarjati toplega vabila k udeležbi.
Knjiga o domobranstvu
V Muzeju novejše zgodovine so predstavili knjigo z naslovom Domobranci zdravo - Bog daj, Protikomunistične enote na Slovenskem 1942-1945, ki na 445 straneh prinaša številne dokumente, predvsem fotografije domobranskega gibanja. Po besedah Jožeta Dežmana knjiga daje možnost, da vidimo in zvemo, kaj se je dogajalo, s tem pa odpira možnost za dialog.
Kot je na predstavitvi knjige v Viteški dvorani Muzeja novejše zgodovine povedal njegov direktor Jože Dežman, knjiga prihaja v prostor, ki je radoveden, radovednost pa je po njegovem tisto izhodišče normalnega življenja, ki kaže, da si upamo zgodovinska vprašanja postavljati na novo.
Predsednik Nove slovenske zaveze Tine Velikonja je dejal, da je knjiga ena tistih iz zadnjega obdobja, ki pretekle razmere opisujejo „normalno". ,,Ne zahtevamo propagande, pač pa le to, da se stvari opisujejo tako, kot so se dejansko zgodile," je dodal.
Med zaključki knjige je, da je domobransko gibanje nastalo predvsem kot posledica terorja, ki so ga nad lastnim prebivalstvom izvajale takratne revolucionarne sile, je dejal Velikonja.
Knjiga na 445 straneh prinaša številne dokumente, predvsem pa fotografije povezane z domobranskim gibanjem med drugo svetovno vojno. Kot je na predstavitvi povedal Nose, sicer dolgoletni zbiralec vojaške dediščine in amaterski zgodovinski navdušenec, je knjiga nastala potem, ko je začel proučevati takratne vojaške uniforme in pri tem naletel na obširno zbirko.
Delo, ki ga je vložil v zbiranje gradiva ter knjigo, je bilo po njegovih besedah mukotrpno in dolgotrajno. Tako je knjiga rezultat skoraj desetletnega zbiranja informacij, dogodkov in fotografij ter kasnejšega smiselnega urejanja za objavo.
Pri tem avtor ni odkril vsega, veliko stvari je še neodkritih in čaka na prihodnje raziskovalce, je dejal.
Knjiga je izšla pri založbi Modrijan, natisnjena pa je bila v 2000 izvodih.
19. Mednarodne Salezijanske športne igre v Ljubljani
V Inšpektoriji sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so predstavili 19. Salezijanske športne igre, mladinski festival športa, kulture in vere, ki bo potekal konec aprila in v začetku maja v Ljubljani.
Kot je pojasnil eden izmed organizatorjev festivala Marko Košnik, je namen iger šport, kulturna izmenjava, srečanje in duhovnost.
Eden izmed razlogov, zakaj so te igre prav letos v Sloveniji je tudi to, da želijo z njimi, v okviru predsedovanja Slovenije EU, prispevati delež k prepoznavnosti Slovenije v Evropi in svetu, je še pojasnil Košnik.
Udeleženci iger so mladi športniki in športnice iz 14 evropskih in drugih držav sveta. Tekmovanja pa bodo potekala na različnih prizoriščih v Ljubljani - Gimnazija Moste, Zavod sv. Stanislava, Gimnazija Šentvid, Osnovna šola Kašelj, Športni center Triglav, Rakovnik, Krim, Zavod Tivoli - Enota Ježica, Kodeljevo, Ježica in Poljane.
Približno 1300 udeležencev se bo pomerilo v dveh starostnih kategorijah, fantje in dekleta med letniki 1990 in 1994 in mlajši, ter več športnih panogah: odbojka, košarka, mali nogomet, veliki nogomet in namizni tenis.
Igre bodo potekale od 26. aprila do 1. maja. Igre so podprli tudi Apostolski nuncij v Sloveniji Santos Abril y Castello, ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran, salezijanski inšpektor Alojzij Slavko Snoj, minister za šolstvo in šport Milan Zver, evropski komisar za izobraževanje, kulturo, medije, mladino in šport Jan Figel in ljubljanski župan Zoran Jankovič.
Ob tem so na novinarski konferenci predstavili tudi dve knjigi, ki se navezujeta na tematiko vere in športa. Prva je Šport in krščansko življenje, ki jo je založila Družina, druga pa Tudi šport ima dušo založbe Salve.
Položaj se je nekoliko ustalil. A to ni mir, je le premirje, preveč krhko, da bi lahko vzbujalo optimizem. Vse je odvisno od tega, kako si bodo izhod zamislili eni in drugi. Dosedanji razvoj pa ne vzbuja optimizma.
PreveC napadalnosti. Poljedelske organizacije so končno prekinile stavko. Počasi so manifestanti tudi sprostili ceste. A zadnja zborovanja, na katerih so glasovali o prihodnjih ukrepih, niso bila mirna. Razlogi so bili pri roki. Gospa predsednica je na številnih govorih tistih dni znova zavzela do polja napadalno držo. Najbolj jasno se je demagoška strategija vlade pokazala na zborovanju, ki ga je peronizem organiziral v torek, 1. aprila na majskem trgu. Pred množico (kakih 50.000 duš - zbrali so jih politični vodje, sindikalisti in piketeri) je obtožila nasprotnike, da iščejo desestabilizacijo. Primerjala je položaj s tistim, leta 1967, ki je vodil do vojaškega udara proti tedanji predsednici (Isabelita Peron). Napadla je tudi tisk, da krivo poroča o položaju in konfliktu, ter se obregnila še ob karikaturo o njej, ki jo je objavil buenosaireški jutranjik. Nerazpoloženje opozicije je torej razumljivo.
Kam se mudi? Vlada je že zamudila prvo priložnost sprave v petek 28. marca. Tisti dan so pogajanja trajala pet ur, brez vsakega konkretnega zaključka. Po skoraj petih letih vladanja (ministri so isti kot pod Kir-chnerjem) ne more vladni pogajalec izraziti, da sedaj pač pozna probleme poljedelcev. Zlasti še, ko kmetje že štiri leta prosijo za sprejem in zahtevajo odgovor na svoje predloge. V teh dneh je bil razvoj podoben: kmetje pričakujejo vladnih korakov, vlada pa odlaša. Razlog, ki ga navajajo za odlašanje je, da pač hočejo staviti resne in stvarne ukrepe. Resnica pa je ta: vlada nima začrtane dolgoročne poljedelske politike. Ko povsod gori in je treba gasiti, sprašuje, kje je voda.
Zmeraj pripravljeni. Mir se zato ni vrnil na polje. Čeprav kmetje hitijo na vso paro, saj je čas žetve, se tudi zbirajo ob cestah, pripravljeni na nove manifestacije in nove blokade. Ne zaupajo vladi ne njenim obljubam. Njihovi predstavniki, stari in novi, zasedajo tribune na televizijskih programih in delijo intervjuje za časopisje. Tudi nepoučenemu	bralcu/ poslušalcu postaja jasno, da je vlada ubrala napačno pot. Pa še eno težko pomoto je zagrešila vlada: šla je v boj v trenutku, ko so poljedelci močni. Glavno delo bo kmalu opravljeno, večina pa ima dovolj finančne rezerve, da lahko kar lep čas vzdrži v stavki.
Mesta pa v dveh tednih ponovno ostanejo brez zalog, na robu kaosa.
Ugled upada. Položaj, v katerem se je znašla država, seveda ne koristi ugledu predsednice. Razne ankete kažejo, da podpora vladi znatno pada. Že za časa njenega moža se je prvotno navdušenje precej uneslo. Sedaj je treba temu prišteti še zelo nerodno postopanje gospe Cristine v tem konfliktu. Krha se tudi notranja fronta. Kar nekaj guvernerjev je javno izreklo svoje pomisleke spričo vladnega zadržanja. Tudi sami pero-nistični parlamentarci ne soglašajo, čeprav tega javno ne povedo. Bojijo se posledic. Eden izmed tistih, ki so se upali kritizirati vlado, je bil peronistični senator Reutemann. A posledice so že vidne. Smatrali so ga kot enega podpredsednikov stranke v novem vodstvu, ko bo peronizem normaliziran. Sedaj pa že dvomijo: padel je v nemilost. Kaj se dogaja v Argentini se sprašujejo tudi v Združenih državah. Veleposlanik Ti-merman je razposlal kakih 300 pisem vladnim funkcionarjem in kongresnikom. Tam razlaga vladno stališče glede stavke in njenih vzrokov.
Gasijo z bencinom.
Spomnimo se, da je vlada napovedala zvišanje neljubih pridržkov na izvoz z namenom, da bi znižala notranje cene. Temu je sledila stavka in spričo pomanjkanja mesa, zelenjave in drugih stvari, so cene zelo poskočile. Sedaj se je dostava normalizirala, cene pa so ostale tam, zgoraj. Kupci protestirajo, trgovci se izgovarjajo, vlada pa kot da ne sliši ne enih ne drugih. Jasno je, da so prvi ukrepi imeli ravno nasproten učinek. Morda se sedaj vlada pripravlja, da bo nastopila bolj uspešno. Raste pa zanimanje, kaj bodo pokazali vladni računi. Že tako osovražene in deskre-ditirane statistike vladne ustanove INDEC bodo gotovo padle še bolj globoko. Saj bodo verjetno za ceno mesa uporabljali uradne cene, tiste, od zadnjega dogovora, ki ga nihče ne spoštuje.
Za notranjo uporabo. Medtem je predsednica pohitela na obisk v Francijo. Udeležila se je manifestacije za osvoboditev ugrabljene Ingrid Betancourt, se sestala s francoskim predsednikom Sarkozyjem, in celo odpovedala tiskovno konferenco, da se je lahko srečala s top manekenko Naomi Campbell. Vprašanja argentinskega zunanjega dolga s povezavo evropskih držav (Club de Paris) se pa v pogovorih ni dotaknila, čeprav je bila ta snov napovedana kot glavni razlog potovanja. To je končno izzvenelo docela propagandistično: iskanje zunanjega ugleda za notranjo uporabo.
Predsedovanje Evrope v Buenos Airesu H
V domovini, pa tudi drugod po svetu, kjer ima Republika Slovenija svoja diplomatska predstavništva, ali pa kjer samo živijo slovenske skupnosti, na posebne načine spremljajo slovensko predsedovanje Evropski uniji. Ta izredno važen, res zgodovinski dogodek pač zasluži, da se ga spomnimo in ga proslavimo.
Zato je veleposlaništvo RS v Buenos Airesu organiziralo veliko kultur-
(neuradni prevod je naš, op. ur.):
„Predsedstvo Evropske unije je delo in skrb, kot je slovenski narod še nikoli ni prevzel v svoji več kot 1250 letni zgodovini.
Pred nekaj leti so vsi Slovenci podprli vstop v Evropsko unijo.
Prav tako Slovenci popolnoma podpirajo slovensko predsedstvo Evropske unije in jo smatrajo kakor narodno prioriteto.
no srečanje, na katerega je povabilo, poleg zastopnikov argentinske vlade in diplomatskih predstavnikov tujih držav, tudi celotno slovensko skupnost. Za kraj proslave je izbralo ogromno dvorano gledališča Coliseo, v središču mesta.
V četrtek, 3. aprila se je torej ,,ves slovenski svet" v Buenos Airesu, pa tudi zastopniki iz notranjosti dežele in sosednjega Urugvaja, že zgodaj začel zbirati pred lepim poslopjem. Zastopana so bila vsa društva in organizacije raznih valov slovenskih naseljencev v Argentini. Impozanten je bil pogled v notranjost dvorane, kjer so rojaki zasedli prostore v spodnjem delu, pa tudi vse tri nadstropne galerije. Privabila sta jih tako narodni ponos, kot izredna umetniška ponudba, saj so nastopali Mešani pevski zbor iz San Justa, basbaritonist Marko Fink ter pianistka Carmen Piazzini in argentinska komorna skupina Camerata Bariloche, ki so izvajali slovenske narodne in umetne skladbe. Vsak obiskovalec je tudi prejel lično tiskan program (oblikovanje Erike Indihar).
S predvidljivo zamudo se je program pričel z nagovorom veleposlanika RS v Argentini, prof. Avguština Vivoda. Pozdravil je prisotne goste v španskem in slovenskem jeziku, nakar je v španščini podal sledeče misli
Po dveh svetovnih vojnah, po letu 1945, so si ,,očetje Evropske unije" zaželeli, da bi Evropa postala kraj miru, sodelovanja, svobode, blaginje, medsebojne pomoči, spoštovanja pravic in sprejem dolžnosti.
Med svojim predsedstvom bo bila Slovenija pozorna na veljavnost bistvenih vrednot, ki so iz Unije zgradili sedanjo velesilo - ter na vse vrednote, ki so potrebne za dobro sožitje in razumevanje med sosedi in kjerkoli na svetu, kjer sta v nevarnosti mir in spoštovanje človekovih pravic.
Se naprej bo vzbujala pozornost glede varovanja zdravega okolja, saj klimatske spremembe zahtevajo prizadevanje in prevzemanje odgovornosti od vsega človeštva.
Predsedovanje Evrope predstavlja tudi možnost, da dvignimo pogled nad našimi notranjimi problemi - ki so posledica življenja v družbi, ki se stalno spreminja - ter da razširimo naša obzorja.
V času našega predsedovanja smo povabljeni, da čutimo in mislimo kot Evropejci. To pomeni, da poglobimo našo narodno identiteto a predvsem utrdimo evropsko zavest.
Tako bomo lahko ugotovili, kako močno smo zasidrani v preteklost, ki nam otežkoča pot in omejuje svobodo, bodisi osebno ali skupnostno, in koliko smo pripravljeni stopati po poti nalezljivega upanja v lepšo prihodnost, ki je vredna naših naporov.
Slovenija je prva država izmed ,,novih evropskih članic", ki predseduje Unijo in veruje, da Evropa je in
bo tudi v naprej vidna kot nosilka upanja za mnoge ljudi po vsem svetu. Zato si prizadeva za sodelovanje, pomoč, resnico, pravičnost, dialog, ljubezen in mir.
Moja želja je, da danes, na tem kulturnem srečanju - izredno kvalitetnem, na kar smo ponosni - Slovenci in Argentinci, Evropejci in Latinoameri-kanci potrdimo naše vrednote in tako občutimo, da se splača živeti življenje s pozitivnim pogledom na prihodnost."
Besede veleposlanika Vivoda so prisotni potrdili z močnim ploskanje. Takoj nato se je pričel kulturni del. Najprej je zapel Sanjuški zbor, pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vom-bergar. Najprej nam je podaril Benjamina Ipavca Domovini, s solističnim posegom Marka Finka. Sledila sta Alda Kumarja Dajte, dajte, ... in Alojza Srebotnjaka Venci beili.
Sledil je prvi nastop komorne skupine. Camerata Bariloche je predstavila slovenske ljudske plese posameznih slovenskih pokrajin (Alojz^ Srebot-njak): Koroška (Andantino), Štajerska (Allegro) in Primorska (Moderato).
Nastopil je nato solist Marko Fink ob klavirski spremljavi. Pesmi so bile sledeče: Kamilo Mašek Pod oknom, Anton Lajovic Mesec v izbi in Fran Gerbič Pojdem na prejo.
Zopet je zapel sanjuški zbor, in sicer sledeče: Samo Vremšak Marko skače in Alojz Mihelič Polje, kdo bo tebe ljubil.
Poseben užitek nam je nato nudila Camerata z izvedbo Istrske suite Alda Kumarja (Animato, Cantando in Festoso).
Nit izvajanja je povzel Marko Fink, to pot s skladbo Alojzija Gerži-niča Jesenska pesem in Stanka Prem-
G. jOZE RAZMIŠLJA
Veselo priznanje
rla Kmetiška.
Zadnji del programa je znova otvoril sanjuški zbor. To pot je zapel: Planinska (Anton Foerster), Pesem o rojstvu (Luka Kramolc - s solističnim posegom Marka Finka) in Triglav (Josip Flajšman).
Program je zaključila Camerata Bariloche z drugim delom narodnih plesov v kompoziciji Alojza Srebotnjaka. Na vrsto so prišle Bela krajina (Andante Allegro giocoso), Rezija (Allegro rustico) in Prekmurje (Moderato Allegro vivace). Ni namen pisca (tudi ni usposobljen), strokovno analizirati posameznih interpretacij. Navdušeno ploskanje občinstva je jasno podčrtalo kakovostni nivo umetnikov.
Zaključek pa je bil nadvse ganljiv. Vsi nastopajoči (Zbor, solist in Camerata) so pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar povzeli Devovo Kje so tiste stezice. Pritegnila je glasno slovenska publika, saj je bilo besedilo tudi natiskano na programu. Pesem je mogočno odmevala v dvorani in nas združila v globoki čustveni povezavi.
Počasi so se razhajali rojaki. Za posebne goste je bila pripravljena še zakuska in priložnost za razgovor. Na cesti, v parkirišču in po bližnjih ulicah pa je kar mrgolelo rojakov. ,,Kot po romanju v Lujan", je komentiral znanec. Za nekaj časa je okolica postala slovenska. Vse pride in vse mine. Slovenija pa ostaja!
-e. -t.
bi moralo razveseliti vsakega Slovenca, dobro mislečega in pravilno usmerjenega, posebno pa še javnega delavca, ki je z ostalimi doprinesel velik delež k skupnemu dobremu in skupnemu življenju.
To veselo priznanje je bilo dano ravno na nedeljo dobrega pastirja.
Jezus sam je rekel o sebi, da je dobri pastir. Človek je vedno potreboval obojnega. Dober in pastir. Božjo in človeško dobroto in božje vodstvo.
Biti dober v življenju je posnemanje Jezusa in je tudi naš krščanski poklic.
Biti pastir pa je Jezusova druga lastnost. Njegova glavna skrb so ovce in če je treba (bilo je tako) da zanje svoje življenje.
Veselo priznanje je ravno v tem, da je slovenski rojak javno povedal, napisal in priznal, da je on in vsa njegova družina zelo veliko prejela od slovenske skupnosti, od Slovencev na sploh, da so jim oni mnogo dolžni in da ga (jih) boli, da tega nekateri ne priznajo in da govorijo in pišejo ravno nasprotno.
Torej je slovenska skupnost kakor dobri pastir, ki je vedno skrbela za svoje ljudi in jim skušala pomagati. Tu pridejo v poštev mnogi znani pa tudi neznani - tihi delavci, ki so skupnost (smo mi vsi) posvetili svoj prostor in prosti čas, delali brezplačno, da bi pomagali rojakom. Ne bi rad koga pozabil ali izpustil, a prav je, da se spomnimo vseh tistih, ki so pomagali in, na različne načine, gradili naše domove in to skoraj po vsej Argentini: učitelji in učiteljice, profesorji in drugi, ki so toliko let brezplačno, iz samega idealizma, pripravljali naše mlade na življenje. Isto so vršili naši duhovniki na duhovnem polju. In mnogi, mnogi drugi, ki bi jih še mogli omeniti. Preveč jih je in vsem gre priznanje. Pa tudi zahvala vseh in vsem.
Nismo svetniki in tudi skupnost ni družba svetnikov. Vsi smo grešni ljudje in vsi spadamo v to skupnost. Imamo svoje nepopolnosti, napake in pogreške. In vse to prenesemo tudi v skupnost. Zato tudi ta ni popolna. Tega od nje ne zahtevajmo in ne pričakujmo.
V kolikor se bomo potrudili posamezniki, v toliko bo imela korist tudi naša skupnost, ki naj v bodoče še veliko naredi za naše ljudi. Pa ji bodimo hvaležni ali ne.
PERPETUUM JAZZILE V NASEM DOMU
Čudna noč
Sanhuščani smo lepo navajeni na številne obiske zborov, inštrumentalnih skupin in še veliko drugega kar se glasbe tiče. Če Vam povem, da nas je v četrtek obiskal še en zbor iz Slovenije, se Vam ne bo zdelo nič posebnega.
Toda ,,Ne zameri mi", če te nisem povabil na koncert. S to funk-rap skladbo so začeli koncert v dvorani Našega doma. Kdo pa? Perpetuum Jazzile.
Priznam, da nisem imel na jasnem, s čim se bom znašel v dvorani.
Z malo več kot polurno zamudo se je začel koncert, s predhodnim pozdravom in kratko predstavitvijo zbora s strani Doma, saj je bila večina publike pismena in smo lahko sami prebrali program v španščini in slovenščini.
Sledil je pozdrav dirigenta Tomaža Kozlevčarja, ki nam je zaželel, da bi nam zbor razburil kri in duha. Sodeč po odzivu občinstva potrjujem, da so to v polni meri dosegli.
S Piazzollovo ,,Libertango", so se prikupili nam in prijateljem iz drugih okrajev, sploh pa manjšini neslovenske publike.
Nato so nam podali, drugo za drugo, različne stile swinga, jazza, bossa nove in še drugih.
Presenečena publika je radovedno sledila izvajanju, kot da bi iskala, kaj se kje, ali kdo skriva s kakšno posebno aparaturo: Perpetuum jazzile, nam je podal svoje glasbene strasti, kot je sam dirigent predstavil svoj ,,šest strunski kontrabas". Res, imel sem občutek udarca na strune in njegov odmev.
Vokalni boben ... kako naj to ali tega opišem? Različne razdalje mikrofona, potisnjenega k ustom, nosu, udarci na prsa. Vse to in več se je videlo z dvorane, slišalo pa neštete variante bobnov in tolkal, kaj šele zvok obroča bobnarja (redoblante).
Skladbe so se vrstile vsakič težje in bolj dovršene, dirigent pa nam je „ponižno" zaupal, da jih ne privlačijo enostavne skladbe.
Preoblačili so nam uspešnice v jazzovske barve: Killing me softly, As, Happy day, v odlični španščini zapeta ,,Brez besed - Eres tu", v Bee Geesovi priredbi.
Poudariti je treba glavno vlogo tonskega mojstra in profesionalno uporabo elektronske aparature za ojačevan-je. Strateška umestitev ojačevalcev, ki so viseli nekaj metrov nad nami in tik pred odrom.
Naj gre zahvala še organizatorjem tega večera; mislim, da so veliko tvegali, ko nismo navajeni na take koncerte.
Perpetuum Jazzile: hvala, ta ,,Čudna noč" je bila res „Drugačna" (najboljši komad, full FUNK-a)
Grega
SAN JUSTO
Velika noč v Našem domu
SLOMSKOV DOM
Vstajenje 2008
Vsepovsod je Velika noč čudovit in najbolj vesel dan! Zmaga Vstalega Zve-ličarja je tudi v nas, Sanhuščanih, vzbudila slovesno vzdušje! Zbrali smo se pri slovenski sv. maši, kjer smo skupaj z našim dušnim pastirjem, patrom dr. Alojzijem Kukovico počastili našega Nebeškega Kralja. Skupina 24 ministrantov se je zbrala, da bi z mašnikom oznanili prazen grob, v tem nedeljskem jutru. Z mogočnimi in ubranimi glasovi je Mešani pevski zbor San Justo, pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar, naznanil Kristusovo zmago.
Po mašnem slavju smo si farani pred cerkvijo voščili blagoslovljene praznike, medtem se pa počasi bližali Domu in se podali v dvorano, da bi doživeli velikonočno akademijo. Predstavila sta jo Sonja Poglajen in Pavel Modic.
Z voščili so se nam pridružili: predsednica Našega doma Mici Malavašič Cassullo, predsednica mladine Ana Klara Zafra, v imenu Balantičeve šole voditeljica Irena Urbančič Poglajen, predsednica krajevne Zveze mater in žena Nežka Lovšin Kržišnik, v imenu upokojencev Stane Mustar ter predstavnica mladcev in mladenk Anika Ur-bančič.
Zbor Zveze mater in žena nam je s svojimi pesmimi ,,Pozdravljen danes bodi" in ,,Jezusu pušeljček", prebudil upanje, radost in mir ob tem prazniku vstajenja!
Tudi Mešani pevski zbor nam je s pesmimi „Kristus je vstal" ter „Življenje novo se budi" prepričal o zmagi obljubljenega Zveličarja.
Otroci in skupina mladih so nam v gorenjski narodni noši, navdušeno reci-
tirali velikonočne poezije. Program nas je popeljal v razmišljanje in razkril, da je tudi v naših življenjih lahko vsak dan novo vstajenje, ko se kesamo za storjene grehe, ko opravljamo naše vsakdanje delo z veseljem in odgovornostjo ter z ljubeznijo do Boga in do bližnjega!
Nastopajoči so bili: Mikaela Puntar,
Tatjana Malovrh, Lucijana Oblak, Katerina Javoršek, Barbara Kržišnik, Nataša Qualizza, Ani Malovrh, Cecilija Urbančič, Uršula Urbančič, Klavdija Belič, Erika Omahna, Tatjana Marušič, Aldana Silvero, Marjan Vombergar, Andrej Vombergar, Matjaž Oblak, Gabrijel Bergant, Vanči Štrubelj in Tomaž Erjavec.
Akademija je bila pripravljena pod skrbnim vodstvom Blaža Mikliča in Mirjam Oblak.
Naš mojster, g. Tone Oblak nas je presenetil z novo sliko Vstalega Kristusa, ki je še posebno zablestel ob lepi razsvetljavi, za katero so poleg zvoka poskrbeli Marko in Luka Štrubelj, Erik Oblak in Aleks Puntar.
Po programu, nas je na pogrnjenih mizah, že čakal velikonočni žegen, ki smo ga bili deležni v krogu naših družin in prijateljev. Mladina je tudi letos barvala pirhe. Pridne žene in matere so spekle potice, skupina mladih in odbornikov je pa poskrbela za pripravo odra, velikonočnega žegna in miz.
Gospodovo vstajenje in vse velikonočno vzdušje sta napolnila naša srca z veselo radostjo: Kristus je vstal za vsakega izmed nas in nas ljubi! Sonja Poglajen
Največji krščanski praznik je krepkeje razgibal versko občestvo v Domu.
Priprava. Župnik Franci Cukjati je za duhovno pripravo na praznike povabil misijonarja Jožeta Bokaliča CM v petek, 7. marca. Globoke misli in obilno spovedovanje so razpoložili vernike za veliki teden.
Velikonočni običaji. Slovensko praznovanje Velike noči ima svoje posebnosti. Dušno pastirstvo ima zaslugo, da je vse to lepo pognalo med rojaki: butarice, pirhi, blagoslov jedil (svinjina, hren, pirhi, potica) in slovenski obredi.
V Domu je tudi letos odbor staršev Slomškove šole organiziral pripravo butaric v velikem obsegu^ (koordinacija: Tonči Kožel-nik Malalan). Številne žene in dekleta se lotijo pletenja, potrebni pa so drugi sodelavci. Zelenje oskrbi družina Zupan.
Pirhe pripravljajo po družinah. Letos pa so barvali pirhe na veliko tudi mladci in mladenke v Domu pod vodstvom Anke Smole Kokalj.
Cvetna nedelja. Lepo vreme je omogočilo slovesen blagoslov oljk in butaric pri s oven-skem znamenju na vrtu Doma. Nato se je razvila ob mogočnem petju številna procesija v gornjo dvorano k službi božji. Načelovali
so otroci v narodnih nošah z butaricami v rokah in mladina z veliko butaro.
Blagoslov jedil je po okoliših, veliko košaric pa se zbere k blagoslovu tudi pri slovenskem znamenju v Domu.
Velika noč. Slovesne vstajenj-ske maše se je udeležilo res veliko število rojakov. Obdan od številnih ministrantov jo je daroval župnik Franci Cukjati, mladina pa je vodila petje.
V gostinskem prostoru so pripravile žene iz odseka ZSMŽ praznično mizo z velikonočnim zajtrkom. Medtem, ko so imeli mladi igre s pirhi so pa žene žrebale orjaški čokoladni pirh, katerega dobiček je šel v dobrodelni sklad. Žreb je bil naklonjen Emilu Černetu.
Občni zbor
Za nedeljo 30. aprila je odbor Doma povabil svoje članice in člane na občni zbor, da skupno pregledajo in ocenijo dejavnosti v pretekli poslovni dobi.
Predsednik Marko Selan se je uvodoma z molitvijo spomnil pokojnih v času od prejšnjega občnega zbora. Bili so naslednji: Jože Malovrh, Ivanka Makovec Marinič, Ivan Šiler, Marija Danijela Mehle, Franci Urbančič, Jože Omahna, Pavle Novak, Ivanka Tomaževič Skvarča, Stanko Jerebič, Štefan Bizjan, Martina Maček Berlot, France Mi-klavc in Ivan Uštar. Ohranimo jih v lepem spominu!
Sledila so poročila tajnice dr. Marijane Poznič Mazieres, blagajnika cont. Miha Bokaliča, gospodarja Aleksa Kastelica, za odsek ZSMŽ Metka Erjavec Tomazin, za Slomškovo šolo voditeljica Mateja Hribar Šmalc, mladinski referent Toni Javoršek in voditeljica mladcev in mladenk Anka Smole Kokalj.
Predsednik Marko Selan je strnil v svojem poročilu različne dejavnosti v Domu, pokazal na šibke točke na posameznih področjih, spregovoril pa tudi o prizadevanjih odbora pri iskanju najboljših rešitev.
V imenu nadzornega odbora je dr. Boris Štrfiček ocenil delo odbora, poudaril, da je dosledna kontrola pokazala resno in odgovorno delo vseh odbornikov, zato predlaga občnemu zboru potrditev vseh poročil.
Pri volitvah so bili na zapadla mesta izvoljeni naslednji: Toni Javoršek, Andrejka Kinkelj, Metka Erjavec Tomazin, Veronika Javoršek, cont. Gregor Hribar in dr. Boris Štrfiček. Pri slučajnostih je občni zbor izrazil zadovoljstvo članstva z delom odbora, čestitke pa je zaslužila tudi Gledališka skupina. Na svoji nedavni uspešni turneji po Sloveniji je namreč žela mnogo pohval in priznanj in tako širila tudi ugled Slomškovega doma.
J.T.
MLADCI IN MLADENKE
Skupni žur!
V ponedeljek, 24. marca smo se mladci in mladenke vseh domov zbrali v Našem domu. Bilo je prvo srečanje v letu. Namenili smo se, da obnovimo spomine na naše
p o t o -vanje v Mendo-zo. A ne samo to, saj smo tudi izrekli dobrodošli-
co osmošolcem ter poslovili starejše člane.
Naše srečanje se je pričelo s skupno molitvijo. Bogu smo se priporočili za lep dan. Sledilo je gledanje filma, ki ga je snemala ga. Anka Smole Kokalj. Spominjali smo se na lepo doživete počitnice in med predvajanjem tudi uživali okusen prigrizek. Tehnične težave s televizijo so pripomogle, da smo se odločili, da se gremo igrat.
Razdelili smo se po letnikih ter tekmovali. Igre sta pripravila prof. Jure Urbančič in Matjaž Marušič. Glasba nas je spremljala skozi ves dan. Na teh zabavnih igrah
smo dokazali, da je bila najbolj organizirana ekipa drugega letnika. Zmagovalci so dobili za nagrado izvrstne čokoladne pir-he.
Dekleta smo postavila mrežo za odbojko, fantje so pa postavili nogometna loka. Sestavili smo ekipe in medsebojno tekmovali. Nekateri fantje so kljubovali dekletom za skupno igro med dvema ognjema.
Po končani igri smo se zopet zbrali in si ogledali slike. Smejali smo se našim obrazom. Zopet smo se najedli dobrih pic. Med tem smo se pa pogovarjali, smejali, peli nagajali, itd.
Z molitvijo smo se zahvalili Bogu za preživeti dan. Ob koncu tega dneva se je ga. Emi Marušič zahvalila vsem za dobro voljo in sodelovanje.
Radi bi se še izrekli zahvalo vsem, ki so pripomogli, da smo lahko imeli tako nepozabno srečanje.
Malovrh Ani, Puntar Mikaela in Urbančič Uršula
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
INFLACIJA V MARCU
Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se marca v primerjavi z mesecem prej v povprečju zvišale za 1,3 odstotka. Rast cen na letni ravni pa se je zvišala že tretji mesec zapored in je sedaj 6,9-odstotna (v enakem obdobju lani 2,3-odstotna). Inflacija je tokrat zaznamovana z močnimi sezonskimi vplivi, ostaja pa eden večjih problemov Slovenije. Na finančnem ministrstvu ocenujejo, da bo inflacija višek dosegla v prvem četrtletju. Kot pričakujejo, se bo glavni pritisk na cene srednjeročno umiril, inflacija pa se bo počasi zmanjševala.
DRŽAVNI DOLG
Slovenija je lani za sektor država beležila minimalen primanjkljaj, ki je znašal 24 milijonov evrov oz. 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Ob tem se je skupen dolg države konec decembra lani zmanjšal na 8,071 milijarde evrov, kar predstavlja 24,1 odstotka BDP.
KLJUB VSEMU - SE VEDNO NA VRHU
DunČBradstreet je v aprilskem poročilu ohranil rating Slovenije na DB2b. S tem je država na regionalni lestvici še vedno na vrhu, rating pa nima priponke za rast. Bonitetna hiša ocenjuje, da glede na globalna gibanja slovenski izvoz presenetljivo zdravo raste.
NOVO VELEPOSLANIŠTVO
Ob obisku indijskega državnega ministra za zunanje zadeve Ananda Sharme v Sloveniji je Indija v Ljubljani odprla veleposlaništvo. Slovesnosti ob odprtju se je ob indijskem gostu udeležil tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel.
ZA LIPO - CROMAGNON - PET LET
Na Okrožnem sodišču v Ljubljani se je končalo sojenje v primeru Lipa. Robertu Zavašniku, lastniku lokala Lipa, pred katerim so decembra 2005 v gneči umrla tri dekleta, je sodišče izreklo petletno zaporno kazen. Zavašnikov zagovornik Milan Vajda sodbe ni komentiral, tožilka Tatjana Devčič Svetek pa je dejala, da je z njo zadovoljna. Sodba je namreč sledila navedbam obtožbe, je pojasnila tožilka, ki je sicer zahtevala kazen zapora sedmih let. A tudi za izrečeno, petletno kazen pravi, da je "resna in dosti visoka".
PO SVETU
BUSH IN PUTIN
Ameriškemu predsedniku Georgeu Bushu in njegovemu ruskemu kolegu Vladimirju Putinu na poslovilnem srečanju, 6. aprila v Sočiju ni uspelo premostiti razhajanj glede ameriških načrtov za postavitev protiraketnega ščita v Evropi.
RUSKI PREDSEDNIK IN PREMIER
Predsednik dume Boris Grizlov je napovedal, da bo ruski parlament Vladimirja Putina na položaj premiera potrdil, dan po izteku njegovega predsedniškega mandata. Novi predsednik, Dmitrij Medvedjev, ki ga je izbral Putin, bo umeščen 7. maja. Naslednji dan pa bo potrjena kandidatura nosilca liste Enotne Rusije Vladimirja Putina za premierski položaj. Kot komentira francoska tiskovna agencija AFP, bo Putin pod Medvedjevom ohranil znaten vpliv nad notranjepolitičnimi zadevami, vključno nad gospodarstvom, ki ga poganja nafta. Njegova moč se bo še okrepila, če bo postal tudi vodja Enotne Rusije, ki ima v rokah več kot dve tretjini sedežev v parlamentu.
ZVEZA NATO
V petek, 4. aprila se je končal tridnevni vrh zveze Nato v Bukarešti. Teme srečanja so bile predvsem tiste, o katerih se Rusija in večina zahodnih držav ne strinjajo: Kosovo, ameriški načrti za namestitev protiraketnega ščita na evropskih tleh in včerajšnja odločitev voditeljev članic Nata, da bosta Ukrajina in Gruzija postali članici Nata. Voditelji držav članic zavezništva so povabili v Nato Albanijo in Hrvaško, ker sta izpolnili pogoje za članstvo Makedonijo pa, žal, še ne ker ni bilo napredka v grško-makedonskem sporu glede imena.
TIBET IN DALAJLAMA
Tibetanski duhovni vodja je izjavil, da se spričo trenutnih incidentov v Tibetu počuti nemočnega. Hkrati je poudaril, da svet ne more več zanemarjati težav, s katerimi se sooča Tibet. V indijski Dharamsali je prebral izjavo, v kateri naproša Tibetance izven Tibeta, naj bodo pazljivi in se ogibajo nasilju. Dalajlama, ki živi v Indiji v izgnanstvu, rešitev krize vidi v srednji poti. Zanj je to regionalna neodvisnost z odločbo o samoupravi v vseh zadevah, razen v zunanjih odnosih ter v državni obrambi. Dalajlama je povedal tudi, da podpira olimpijske igre v Pekingu in pozval Tibetance, naj prireditve ne skušajo onemogočiti, saj bi tako le izzvali sovraštvo med Kitajci.
DAN ZDRAVJA
Vsako leto več milijonov ljudi umre zaradi bolezni, katerih pojav je v tesni povezavi s podnebjem. Prav zato je
SLOVENSKA PESEM V COLONU
... Letošnjo koncertno sezono so otvorili v Buenos Airesu pretekli teden z gala predstavo v gledališču Colon. Ta gala predstava je bila obenem proslava 50 letnice obstoja gledališča Colon. Izvajali so Beethovnovo Deveto simfonijo. V kvartetu je pel tenorski del tenorist Anton Dermota, ki je že dolgo vrsto let član dunajske opere. Rodil pa se je Anton Dermota v Kropi in je svojo pevsko kariero začel v Ljubljani. Danes je eden izmed posebno cenjenih tenorjev ne le v Evropi, ampak tudi drugod po svetu. V torek, 8. t. m. je imel Anton Dermota samostojen koncert v gledališču Colon, ki je izredno lepo uspel. Na sporedu so bile pesmi Schumanna, Brahmsa in Straussa. Anton Dermota je s svojim izvajanjem občinstvo tako zajel, da po končanem sporedu nobeden ni vstal s sedeža, ampak je bilo ploskanja in odobravanja toliko, da je moral Dermota dodajati še in še. Dodajal je v glavnem Straussa in Schuberta. Med te pesmi pa je uvrstil ,,pesem svoje domovine" kakor jo je sam napovedal in sicer Kje so tiste stezice. Verjetno je bilo to prvič da je s Colonskega odra odmevala slovenska pesem in to v odlični Dermotovi izvedbi.
SLOVENCI V ARGENTINI
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča. V družini g. Franca Medica in
njegove žene ge. Anice, roj. Smolič, v Barrio San Roque v Moronu se je rodil sin Franc. Družino g. Andreja Jelena in njegove žene ge. Zinke, roj. Skvarča, je pa razveselila hčerka. Srečnima družinama naše čestitke.
SAN MARTIN
Delo za lastni dom lepo napreduje. V nedeljo, 30. marca, je bil v farni dvorani drugi splošni sestanek Slovencev iz San Martina in okolice. Udeležilo se ga je nad 60 oseb. Sestanek je začel g. svetnik Škulj, nadaljeval ga je g. Gabrenja. Poročilo o zemljiščih, ki so na razpolago za lastni društveni dom, je podal g. Pavlovčič Oskar, poročilo o obliki društva pa g. Smersu. O društvenih financah in o višini deleža je govoril g. Potočnik. Po daljši debati k vsem podanim poročilom je bilo sklenjeno, da se ustanovi v San Martinu zadruga, ki bo gradila in zgradila društveni dom. Delež znaša $ 1.000 in se bo v izjemnih primerih z odobritvijo odbora lahko plačeval v obrokih. Dalje je dobil pripravljalni odbor potrebna pooblastila glede nakupa zemljišča. Tudi so bili določeni zaupniki za posamezne okraje, ki bodo obiskali vse slovenske domove in povabili vse rojake, da se vpišejo v zadrugo. Posebej moramo naglasiti, da se za lastni društveni dom zlasti zanima mladina iz San Martina in okolice.
LANUS
V nedeljo 25. maja bo v novi cerkvi, ki jo grade v Slovenski vasi, prvikrat sv. maša. Spored vseh slavnosti tega dne bo objavljen pravočasno.
Svobodna Slovenija, 10. aprila 1958 - št. 15
RESUMEN DE ESTA EDICION
svetovni dan zdravja, ki so ga obeležili 7. aprila, bil posvečen podnebnim spremembam. Najbolj so in še bodo zaradi podnebnih sprememb prizadete države razvoju in njeni prebivalci. Kot opozarjajo v Svetovni zdravstveni organizaciji, pa število žrtev v orkanih ali vročinskih valovih in poplavah v ZDA in Evropi prav tako kaže, da bodo tudi bogate države žrtev podnebnih sprememb.
SISTEM GALILEO
Prometni ministri Evropske unije so v Luksemburgu pod taktirko ministra Radovana Žerjava potrdili temeljne smernice za nadaljnje izvajanje sistema evropske satelitske radionavigacije Galileo. Smernice naj bi bile sprejete tik pred izstrelitvijo drugega Galileovega satelita, predvideno za 26. april. Dogovor o uredbi za izvajanje Galilea je ključen za vse nadaljnje korake, da bi sistem dejansko postal operativen leta 2013, kot je še vedno načrtovano.
TÜRK POR AMERICA LATINA
El presidente esloveno Danilo Türk realizo una gira por Latinoamerica y visito los pa^ses de Peru, Brasil, Colombia y Venezuela. Fue en el marco de la presidencia eslovena en la UE y los preparativos para la cumbre UE-LAC (Latinoamerica y el Caribe), como as^ tambien para fortalecer las relaciones de cooperacion entre las regiones. (Pag. 1)
IMPORTANTES VISITAS
Tres integrantes de la Comision para el relevamiento de las fosas comunes ocultas, dependiente del gobierno de la republica de Eslovenia, visitaran la Argentina del 11 al 20 de abril de 2008. La delegacion estara compuesta por Joze Dezman, presidente de la Comision, Pavel Jamnik, asesor criminal^stico y el prof. dr. Mitja Ferenc que encabeza desde 2002 las investigaciones topograficas y realiza el sondeo de los osarios. En los encuentros (el cronograma esta publicado en la ultima pagina) el dr. Ferenc disertara sobre el trabajo realizado hasta el momento, Dezman presentara algunos de los dilemas de los eslovenos en el siglo XX. Ambas charlas incluiran presentaciones en PC. Jamnik, quien investiga las atroces muertes tras la guerra desea dialogar personalmente con testigos de la epoca, para recolectar datos. Asimismo, solicita a todos aquellos descendientes y a los propios protagonistas que tengan documentacion relacionada con quienes lograron salvar su vida, le permitan tomar nota de los invaluables archivos. De mas esta decirlo, que estan todos invitados a participar de los encuentros. Los mayores para que testimonien lo ocurrido y los jovenes para conocer con mas profundidad lo ocurrido en aquellas epocas con algunos de sus ancestros. (Pag. 2)
PARA LA HISTORIA
Con motivo de la presidencia eslovena en la Union Europea la embajada de la republica de Eslovenia en la Argentina invito a los representantes del gobierno argentino, integrantes del cuerpo diplomatico y a toda la colec-tividad eslovena a una noche cultural. La cita fue el 3 de abril en el teatro Coliseo donde por un instante, el son de la lengua eslovena prevalecio incluso en las inmediaciones del teatro. El embajador, prof. Agust^n Vivod, saludo a los presentes y destaco el orgullo que siente Eslovenia al presidir la UE. Luego fue el turno de deleitar los o^dos con las interpretaciones del coro mixto de San Justo, el bajo bar^tono Marko Fink junto con la pianista Carmen Piazzini y de la Camerata Bariloche. El broche de oro fue cuando todos juntos - artistas y publico - cantaron la cancion Kje so tiste stezice... (^Donde estan esos senderos?) Fue una agradable noche para celebrar un acontecimiento historico de relevancia mayuscula para Eslovenia. (Pag. 3)
LA REGIÖN DE LOS BALCANES
La embajada de Eslovenia informa sobre el Seminario de la cultura e historia de los Balcanes que dictara Blaz Bostjancic a partir del 8 de abril de 15 a 19 hs. y cuya duracion sera de 30 horas. Bostjancic es diplomado en Lengua espanola y Ciencias pol^ticas de la universidad de Liubliana; es oriundo de Eslovenia y tambien ha sido activista pol^tico-social. En el semanario se hara un recor-rido historico-cultural de la pen^nsula de los Balcanes que comprende los pa^ses de la ex Yugoslavia, Grecia, Bulgaria, Turqu^a y Albania. Esta abierto a todo publico y es gratuito (solo se abonan los materiales de estudio). No se requiere inscripcion previa. El punto de encuentro es el aula 151 de la Facultad de Filosofi'a y Letras (Puan 480, Caballito).
APRENDER EL IDIOMA
La embajada de Eslovenia informa que se abrira la XXVII escuela de verano de la lengua eslovena del 30 de junio hasta el 11 de julio y/o 14 o hasta el 25 de julio de 2008, en Eslovenia. El cronograma propone 4 horas de clases diarias de lunes a viernes y actividades variadas a la tarde y los fines de semana. Los descendientes eslovenos menores de 25 anos pueden presentarse al concurso de becas hasta el 16 de mayo. Organiza el Centro de Esloveno como Segunda Lengua/Lengua Extranjera de la Facultad de Filosof^a y Letras de la Universidad de Liubliana. Mas informacion en http://www.centerslo.net.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Marko Vombergar, Gregor Modic, Jernej Tomazin, Pavel Brula, Sonja Poglajen, Ani Malovrh, Mikaela Puntar in Uršula Urbančič. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 150, pri pošiljanju po pošti $ 190, Bariloche $ 175; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /
California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (54-II) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar
o on7 Ar	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
	
MALI OGLASI	
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 Počitniški dom „Dr. Rudolf Hanže-lič" sporoča, da je gostom na razpolago vse leto. Tel.: 03548-494046; Mobitel (011) 15-6152-9978; email: hoteldecampo@yahoo.com.ar
ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog, Nevropsihiater. Konzultorij v Ramos Mejiji, Tabladi in Belgrano. Ordinira ob ponedeljkih in torkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14 ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-6942-7574.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148 - 15-4088-5844-mpoznic@fibertel.com.ar
DAROVALI SO
Zveza slovenskih mater in žena se toplo zahvaljuje vsem, ki so darovali v njen dobrodelni sklad: ga. Milka Brumen 100.- pesov ob obletnici moževe smrti; ga. Pavlina Dobovšek 200.-pesov v spomin Tomaža Hostnika in Alojzija Gerži-niča; Karmen in Miha Ru-perčič iz Slovenije 300.-pesov. Vsem darovalcem Bog povrni!
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
9. aprila 2008
1 EVRO	239,6 SIT
1 EVRO	1,57 US dolar
1 EVRO	1,59 KAD dolar
1 EVRO	5,07 ARG peso
Ameriški kapital v Slovenijo
Ameriška podjetja se vse bolj zanimajo za Slovenijo. Slovenija je majhen trg, ki doživlja velike gospodarske reforme in vesti iz Slovenije, ki jih dobivajo gospodarstveniki v ZDA so dobre. Zato je tudi vse več zanimanja podjetij iz ZDA za Slovenijo, je na posvetu, ki ga je organizirala ameriška gospodarska zbornica, povedal pomočnik ameriškega ministra za trgovino Paul Dyck.
Med zunanjetrgovinskimi partnericami ZDA je Slovenija na 104. mestu, kar je razumljivo glede na velikost Slovenije. Slovenija v času predsedovanja EU postaja v ZDA vse bolj prepoznavna, poleg tega pa ima zelo dobro geografsko lego, kar je zelo zanimivo za ameriška podjetja, ki hočejo delati v regiji.
Dyck, ki je govoril predvsem o odnosih med ZDA in EU, je dejal, da je trgovinsko partnerstvo med unijo in ZDA najpomembnejša trgovinska zveza na svetu. Poleg številnih rešenih vprašanj v transatlantskih odnosih obstajajo tudi nekatera, ki še niso rešena. Med drugim je Dyck naštel priznavanje različnih certifikatov in standardov. Tako zaenkrat obstajajo razlike v standardih za testiranje hrane, kozmetike in varnosti avtomobilov, kar onemogoča večji ameriški izvoz v EU. Zato je potrebno težiti k temu, da bi obe strani priznavali standarde druga drugi ali pa bi te poenotili, je dejal.
Ob tem se je Dyck tudi ustavil pri pri vprašanju tarif. Kot je dejal, bi odprava netarifnih trgovinskih ovir med EU in ZDA bruto domači proizvod (BDP) unije zvišala za 3,5 odstotka, BDP ZDA pa za tri odstotke.
Po podatkih ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji so zdA v Evropo doslej naložile za 1200 milijard dolarjev, kar je trikrat več kot v Azijo oz. to znaša 59 odstotkov vseh ameriških neposrednih investicij v tujino. Premoženje ameriških podjetij v EU je po podatkih zbornice vredno 2300 milijard dolarjev.
Podjetja iz EU so v ZDA doslej vložila 1300 milijard dolarjev, ZDA pa so glavna destinacija za naložbe iz EU. Samo Švica, ki sicer ni članica EU, ima v ZDA za 1200 milijard dolarjev premoženja, Velika Britanija pa za 1100 milijard dolarjev. EU je npr. doslej samo v ameriško zvezno državo Kalifornija vložila več kot na Kitajsko.
Zlata medalja slovenskemu inovatorju
SLOVENCI IN SPORT
Na mednarodnem inovacijskem sejmu Salon novosti v Ženevi (Ginebra, Švica) je slovenski predstavnik Aleksander Polutnik prejel zlato medaljo za izvirno inovacijo - posebno monokolo.
Aleksander Polutnik iz Malečnika v občini Maribor, član Aktivnih slovenskih inovatorjev (ASI), je predstavil posebno monokolo, ki ga imenuje eniCy-cle. Njegove prednosti so električni pogon, ravnovesje vzpostavlja sam od sebe s pomočjo giroskopa, vožnje z njim pa se je možno naučiti v pol ure, so sporočili iz Inovatorskega centra ASI iz Kamnika.
Strokovna komisija sejma, ki je od srede 2. do nedelje 6. aprila potekal v
Ženevi, je inovatorju podelila najvišje priznanje za inovativnost - zlato medaljo. Prejel pa je tudi posebno priznanje novinarjev, saj je bila njegova novost uvrščena na prvo mesto kot medijsko zanimiva novost. Na sejmu je sicer sodelovalo 726 inovatorjev iz 45 držav in predstavilo 1018 novosti.
ASI - Aktivni slovenski inovatorji so izumitelji, inovatorji, avtorji avtorskih rešitev, tehničnih, tehnoloških in storitvenih izboljšav iz malega gospodarstva. So pridruženi člani GIZ R TIM -Gospodarskega interesnega združenja svetovalnih organizacij in zasebnih svetovalcev, ki ima svoj sedež v Žalcu, inovatorska pisarna ASI pa je v Kamniku.
OBVESTILA
SOBOTA, 12. aprila:
Občni zbor S.K.A. v Slovenski hiši ob 17. uri. Rast XXXVII vabi na zabavni večer. NEDELJA, 13. aprila:
Občni zbor v Našem domu San Justo. Nato kosilo krajevne
Zveze mater in žena. Občni zbor na Pristavi in člansko kosilo. Občni zbor v San Martinu. PETEK, 18. aprila:
Zveza slovenskih mater in žena iz San Martina pričenja s svojimi rednimi sestanki. Izredno v petek ob 16. uri bomo imele razgovor s komisijo vlade Republike Slovenije za raziskavo prikritih grobišč. SOBOTA, 19. aprila:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v
Slovenski hiši.
Ponovitev igre ,,V pričakovanju voza" v izvedbi G.S.S.D.,
v Slomškovem domu ob 20. uri ČETRTEK, 24. aprila:
42. občni zbor Zveze slovenskih mater in žena, ob 16. uri
v Slovenski hiši. Vljudno vabljene. NEDELJA 27. aprila:
Občni zbor Zedinjene Slovenije, po maši v Slovenski hiši.
OSEBNE NOVICE
Poroka
V	soboto, 29. marca sta se poročila v cerkvi Marije Pomočnice kristjanov (Don Bosco, Ramos Mejia) An-drejka Zupanc in Cristian Dujmovic. Priče so bili njuni starši: Marko Zupanc in Jožica Zupanc roj. Kopač ter Juan in Ana Maria Duj-movic. Novemu zakonu čestitamo in želimo srečo!
Umrli so
V	Castelarju je umrl prof. Alojzij Geržinič (92) in v Čilu g. Dano Šerko iz Salte (94). Naj počivata v miru!
FINALE V LJUBLJANI
Košarkarji Uniona Olim-pije so se uvrstili na zaključni turnir lige NLB. V odločilni tretji tekmi četrtfinala so v Beogradu premagali Crve-no zvezdo s 97:74 in s skupnim izidom 2:1 v zmagah napredovali med najboljše štiri ekipe tega tekmovanja. Ostale tri so: Partizan, Zadar in Hemofarm.
Vodstvo košarkarske lige NLB in župan mesta Ljubljane Zoran Jankoviž pa so sporočili, da bo letošnji zaključni turnir lige NLB od 25. do 27. aprila v Ljubljani.
VOJAŠKI BIATLON
Slovenska biatlonca Klemen Bauer in Vasja Rupnik sta se na svetovnem vojaškem prvenstvu v avstrijskem Hochfilznu presenetljivo okitila z odličjem. Bauer
Tiskamo en dan kasneje
Zaradi boljše koordinacije s tiskarno, lažjega sprejemanja gradiva in bolj aktualizirane-ga poročanja, smo za en dan prestavili zaključek, oblikovanje in tisk našega lista. To bo tudi preprečilo stalno menjanje dni ob raznih praznikih, ki jih država prestavlja na ponedeljek.
Od te številke dalje lahko poročevalci in oglaševalci dostavljajo gradivo vključno v ponedeljek v popoldanskih urah. Izvodi za razpečavanje pa so na razpolago raznašalcem od srede popoldan naprej. Računamo na razumevanje vseh!
Uredništvo in uprava
je na v šprintu zasedel drugo, Rupnik pa tretje mesto, prvi je zgrešil en strel, drugi pa je bil na strelišču tako kot zmagovalec Francoz Simon Fourcade stoodstoten.
NAJPREJ DVA, KONČNO LE EDEN
V Nantesu so se končale kvalifikacije za nastop na olimpijskih igrah v Pekingu. Od slovenskih tekmovalcev v namiznem tenisu je bil uspešen pa je bil le Bojan
Tokič, ki je svojo priložnost izkoristil že v prvem od treh možnih poskusov.
Mitja Horvat, Biljana Todorovič in Manca Fajmut so možnosti izgubili že po dvobojih v predtekmovalni skupini, nekoliko dlje je trajala agonija poškodovane Martine Safran, ki se je prebila med najboljših 32, nato pa na treh turnirjih izpadla po prvem obračunu in tako obstala daleč od Pekinga.
Komisija Vlade Republike Slovenije
v	•	v	•	«ri«!	I «v v
za reševanje vprašanj prikritih grobisc
bo na obisku v Argentini od 11. do 20. aprila.
Srečanja z rojaki bodo v sledečih krajih
Sobota, 12. in nedelja 13. aprila v Mendozi
Torek, 15. v Našem domu v San Justo od 18. ure dalje
Sreda, 16. v Slomškovem domu, od 17.30 dalje
Četrtek, 17. pri Zvezi slovenskih mater in žena, v Slovenski hiši ob 14.30 Petek, 18. v Slovenskem domu v San Martinu, od 16. ure dalje Sobota, 19. v Slovenski vasi, ob 19. uri Nedelja, 20, na Pristavi v Castelarju po sv. maši, ob 11. uri
Na programu so predavanje, filmski prikazi, razgovori in pričevanja.
Vsi rojaki iz srca vabljeni!
RINCÖN DE MI PATRIA
Asociacion civil sin fines de lucro Mat. 19197 leg. 1/95350
CONVOCATORIA - ASAMBLEA GENERAL ORDINARIA
El dia 13 de abril de 2008 a las 10.30 hs. en la sede de la Asociacion civil sin fines de lucro Rincon de mi Patria, con domicilio social en la calle Ramon Carrillo 2362/66 de la ciudad de San Martin, Pcia. de Buenos Aires, a efectos de tratar el siguiente orden del dia: 1)
2)
Apertura de la sesion por el sr. presidente.
Eleccion de dos asambleistas para firmar el acta de la asamblea junto con el presidente y el secretario.
3)	Informe del secretario, lectura del acta de la asamblea anterior.
4)	Informe del tesorero, lectura y consideracion de la memoria, balance general, inventario, cuentas de gastos y recursos y el dictamen del organo de fiscalizacion el ejercicio cerrado el 31 de diciembre de 2007.
5)	Aprobacion del balance economico 2007.
VICTOR LEBER Presidente
JUAN MIGUEL FILIPIC Secretario