______________________________________________________________________________ —----------------------------------------- m m— — — — — — —-----------------------------------—-----------■*— — ■ '"■ — —- —— — — — —------------------ PBmoaSKI DNEVKIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE uto vi. štev. 123 (1514) ss,’;«*:: TRST, petek 9. junija 1950 Cena 15 lir Jasna vprašanja delegata FLRJ delegaciji SZ m zasedanju gospodarske komisije OZN Ali Sovjetska zveza, ki postavlja predloge proti diskriminaciji, želi postaviti izven zakona gospodarsko vojno, ki jo vodi proti Jugoslaviji - FLRJ predlaga anketo o gospodarski blokadi proti njej 2ENEVA, 8. — Na včerajšnjem zajedanju Evropske in *®?Podarske komisije je jugo-“ovanski delegat dr. Vilfan iz-"Vil, (ja je težko razumeti nastopanje Sovjetske zveze proti JPspodanki diskriminaciji, doktor se sovjetska vlada poslujte sredstva gospodarske voj-Be Proti Jugoslaviji. Prehodno ie sovjetika dele-gacija postavila predlog resolu-c*je, v kateri se zahteva, naj se fPrejmejo predlogi «v cilju odklanjanja diskriminacije, ki jo "DA in nekatere evropske dr-•ave vodijo v trgovini«. Jugoslovanski delegat dr. Vilfan ie 'vavezi s tem predlogom izja-f". da se mora vprašanje gozdarske diskriminacije rešeni jz vseh vidikov. Dejal je: NOvjetska delegacija ie v svo-načrtu resolucijo predloži-*!■ naj komite za razvoj trgo-Itoe izdela ukrene za odpravo “Akriminacije, ki jo vodijo fuA in nekatere evropske drve na področju trgovine. Ju-S^lavija ie večkrat imela pri-uko govoriti o diskriminaciji "a Zahodu in ni potrebno, da sedaj vrača na to vpraša-Je- Ona slnatra potrebno, da 2yezi s sovjetsko resolucijo H”StaVi drugo vprašanje: Ali , °vjetska zveza, ko zahteva u-repe preti diskriminaciji, želi da t*viti izven zakona ' gospo-T"rsko vojno, ki jo vodi proti Ugoslaviji. Nato je dr. Vilfan navedel rsto dejstev o gospodarski lnj. ki jo vzhodni blok pod oastvom Sovjetske zveže vodi Jjr°ti Jugoslaviji. Navedel je, vha? vhodne države in So-a zveza, v katere ie bilo »merjeno 50 odst. jugoslovan-lflgQZunan'e trg°vine, v letu »sy Prenehale z obnavljanjem JSOvinskih dogovorov z Jugo-.avijo, ki so jih prejšnje leto J^stjčn= Vzporcd- r° Prekinitvijo trgovinskih fvez SO vzhodne države odpovedale tudi investicijske dogo-Vore. a Jugoslavija ie skoraj "0 odst uvoza kapitalnih do-°r>n, potrebnih za izvršitev petletnega načrta, sklenila s Jpvjetsko zvezo in državami vbodne Evrope. Dr. Vilfan je ? tem v zvezi izjavil, da je i 7°, da je Sovjetska zveza u-da bo z naglo prekinitvijo dob; vila 'aV kapitalnih dobrin usta-izvajanie jugoslovanskega ]t]®Podarskega načrta in prisi- . ** Jlianglatriin n:> ^SpitlllSCi* Sovjetska , Jugoslavijo na kapitulaciji" Dodal je, da ta'2? in države njenega bloka > *e*e gospodarsko vojno proti ^gosiaviji, ker se je pokazal j, brezuspešnega poziv juco- ,‘ovanskim narodom, naj zruči-v »voj« vlado, poziv, ki ga je t’?bova!a resolucija Infrrmbi- ^Rodovinski razvoj — je pri-“mnil dr. Vilfan — je prine-},! Paradoksni položaj, da dr- ftlea' ki se Je od leta 1931 v «i'“narodnih organizacijah bo-bi* Proti diskriminaciji, proti 8°kadi in gospodarski agreriii, iiai • ^0|J Rroh način uporabna '-Sla fredstva proti moji Delegati sovjetskega bloka r?ti^w Prisiljeni nekai odgovo- Usn Madžarski predstavnik je rgh- ’ da v iestih minutah upo-in '.^trikrat izraze «klevete» t^ »klevetnik«, petkrat pa trrti-h„,,. #Prehod Jugoslavi je v im-jeri8listični tabor« in štirikrat jtj.Pmenil ((provokatorje, faši-L ^pione, kriminalce«. Bolj- ij^odeovora ni dala niti bol- Ki °misije. gj. " Im 1 8 delegacija, ki je zadnja /besedo . na jutranji seji I Dopoldanski seji so dele-(! 1 informbirojevskih držav d, a*ljevali z običajnimi napu-. • na jih je iznesel jugoslovanski delegat Vilfan. Na popoldanski seji je jugoslovanski delegat ponovno poudaril. da delegati držav sovjetskega bloka niso odgovorili na konkretna dejstva, ki jih je on iznesel o gospodarski blokadi in diskriminaciji, ki ju njihove države godijo proti Jugoslaviji. Dcdal je, da bi v primeru potrebe anketa Evropske gospodarske komisije lahko temeljito ugotovila materialna dejstva o odnosih držav sovjetskega bloka do Jugoslavije. Današnji beograjski listi posvečajo važno mesto delu gospodarske komisije OZN za Evropo v Ženevi in pri objavljanju agencijskih poročil soglasno poudarjajo v nasiovu besede jugoslovanskega delegata Vilfana, da je težko razumeti nastopanje Sovjetske zveze proti gosprdarski diskrimina-ciji. dokler se sovjetska vlada poslužuje sredstev gospodarske vojne proti Jugoslaviji. «Borba» objavlja razen tega komentar svojega posebnega poročevalca o delu konference. V tem komentarju kritizira sovjetsko tezo, na podlagi katere je treba vprašanja mednarodnih gospodarskih odnosov reševati na podlagi sporazum.« Vzhoda in Zahoda. Dopisnik piše: «Tako razumevanje reševanja mednarodnih vprašanj kaže, da je sovjetska linija v mednarodni politiki hkrati , linija ustvarjanja in uzakonje-vanja imperialistične delitve na vplivna področja. Ta politika se očituj-e v kominfor-mevikem vztrajanju delitve na bloke, t. j,- na obstajanju tako imenovanega «Vzhoda» in ((Zahoda«. Dopisnik dodaja, da se je tako stališče sovjetske delegacije pokazalo tudi pri volitvi predsednika in podpredsednika konference, ko je ta delegacija odkrito zahtevala, da «Vzhod» dobi neko mesto, ki je prej pripadalo. ((Zahodu«. Komisija je s 15 glasovi pro-resolucije. Nato ie začela proti 5 zavrnila' sovjetski pr'dlog učevanje -jugoslovansk-na predloga, ki predlaga n°pristranskn anketo, o gospodarski blokadi nekaterih držav Proti Jugoslaviji. Odločitev so odložili na petek. med FLRJ in Zahodna imčiio FRANKFURT, 8. — Jugoslovanska trgovinska delegacija je v Frankfurtu in se po vesteh tamkajšnjih gospodar.-kih krogov pegaja z ministrstvom za gospodarstvo Zahodne Nem. čije. Jugoslovansko delegacijo vodi dr. Stane Pavlič, namestnik ministra z-a zunanjo trgovino. Sedanji nemško-jugoslovgn-ski trgovinski sporazum ie bil podpisari decembra 1949, ratificiran Pa cd vlade nemške zvezne republike šele aprila t. 1. Predvideva pa jugoslovanski izvoz v Nemčijo v višini 65 milijonov dolarjev, jugoslovanski uvoz iz Nemčije pa v višini 61 milijonov drlarjev. E !Rim mora uvideli propaganda < Zahodni Nemčiji BERLIN, 8. f Berlinski list «Berliner Zeitung«, ki izhaja na sovjetskem področju, piše, da. ,ie. zadnje čfase zelo narastla fašistična propaganda v nekaterih krajih Zahodne Nemčije, List piše, da so fašistične parole sestavljene iz raznih svetlobnih znamenj vedno bolj pogoste na pročeijih hiš. Anketni pododbor Ljudske skupščine FLRJ o preganjanju Jugoslovanov v državah Vzhodne Evrope da se Rapallo ne more ponovili Priče potrjujejo diskriminacijsko postopanje češkoslovaških in .albanskih oblasti proti jugoslovanskim diplomatskim predstavnikom in državljanom -Albanska vlada odgovorna za poslabšanje odnosov s PLR Jugoslavijo BEOGRAD, 8. — Nocoj je začela javna seja anketnega pododbora Ljudske skupščine, ki ima nalogo proučili diskriminacijska postopanja, kater m so podvrženi jugoslovanski državljani in diplomatski predstavniki FLRJ v državah vzhodne Evrope. Pododbor je obsodi] diskriminacijska dejanja, ki so jih podvzele albanske in češkoslovaške oblasti, čeprav je viada FLRj od teta pa uu danes vložila 5o protestnih not vzhod no-evropskim državam. Pododbor je n-ajprvo zaslišal priče, med temi očeta" Dmitra Dimi-trijeviča, katerega so pred kratkim ubili v. ječi na Češko, slovaškem. Oče je potrdil zločinska dejanja, ki so jih tamkajšnje oblasti zagrešite nad njegovim sinom. Zaslišan je bi] nato neki Mikulič, uradnik cije na Češkoslovaškem. Ta je povedal, da so ga najprvo povabili, raj bi pristopil v češkoslovaško vohunsko službo, na-to pa v neko rusko paroplovno družbo. Ves čas so mu groziti s smrtjo, če bi se odrekel vabilom. Pododbor je zaslišal danes tudi dr. Iva Murka, ki se je vrnil marca mesrc-a t. 1. s Češkoslovaškega. Ta je potrdil, da ie še danes neznana usoda jugoslovanskih državljanov, ki so bili aretirani. Priča je svoje izjave potrdil s točnimi podatki, z imeni in datumi. Tudi njegova žena je potrdila, kaj vse morajo pretrpeti jugoslovanski državljani na Češkoslovaškem. Zaslišane so bile tudi nekatere priče, ki so bile v Albaniji. Te so govorile o1 diskriminacijskem postopanju alban- jugoslovanske paroplovne agen- skih oblasti do jugoslovanske- nadzorstvo, kateremu so bili izpostavljeni jugoslovanski državljani, stalno šikaniranje in spraševanje po dokumentih, prepoved gibanja in drugo. Priča Bartoš je v tej zvezi omenil, da so albanske oblasti kršile izjavo o človečanskih pravicah OZN. Po podjetjih, množičnih organizacijah, gradbiščih in vaseh po vsej Jugoslaviji prirejajo se vedno protestna zborovanja proti preganjanju jugoslovanskih diplomatskih predstavnikov v Češkoslovaški. Tem protestom so se pridružili jugoslovanski državljani, ki živijo v inozemstvu, in pripadniki češkoslovaške manjšine, ki živijo v Jugoslaviji. Predstavniki slovaške manjšine so poslali Organizaciji združenih narodov brzojavko, v kateri je rečeno: ((V imenu 70.000 Slova- Bolgarski zapori polni bivših voditeljev KP Bolgarije Zato da sovjetski voditelji in njihovi sodelavci dosežejo svoje namene, so po smrti Dimitrova začeli veliko «epuracijo» v vodstvu KP SOFIJA, 8. — 2e poldrugo leto je v teku v Bolgariji velika epuracija. Po smrti Dimitrova sa je začela obširna akcija za odstranitev vseh onih voditeljev bolgarske KP, ki bi se lahko uprli sklepom, ki so jih keminformistični elementi nameravali izvesti, Zato da odstranijo vse ovire sovjetski predstavniki in njihovi sodelavci ne izbirajo sredstev za dosego svojih ciljev. lz''?h vzrokov so bile na dnevriem redu spletke, klevete, procesi in teroristična dejanj . Bolgarski zapori so polni bivših voditeljev CK KP in drugih vodilnih komitetov paitije. Po V. kongres KP Bolgarije so se pod geslom epuraciie izvedle velike sprememb- v vod stvu partije. Zola Drago.ičeva, Kunin in drugi So bili izklju- ll "■* Jugoslavijo in se izogiba- - • • . vu. Odgovorov na vprašanja, ki I čem iz politbiroja, diu,,. so m li izključeni iz vodstva partije. Od devetih članov, ki so sestavljali politbiro leta 1949, jih Je pet izginilo: Georgij Dimitrov je umrl v Moskvi julrja 1949; Vasi) K- larov Je umrl 23. januarja 1950; Trajčo Kostov je bil abešen decembra 1949; Dobri Terpešev je bil izključen 17. januarja 1950; Antrn Jugov •je bil izključen 10. februarja 1950. Od 37 člšinov CK KR Bolga-rije, ki so bili izvoljeni na V. kongresu partije, so sledeči izginili: Ivan Kinov, ki je bil aretiran; Pelko Kunin. minister, aretiran; Ivan Maslarov, proti kateremu je v teku sodni postopek; Nikola Pavlov, proti kateremu je v teku sodni postopek; Bojan Blgaranov, generalni polkovnik in šef političnega oddelka vojske, izključen; Boris Kočkov, general, izklju-čen; Vasil Markov, namestnik ga poslaništva. Omenili so | kov, ki živijo v Jugoslaviji, ob- tožujemo vodstvo CSR zaradi umorov, preganjanja m ne-znosnih razmer. y katerih živi. jo jugoslovanski diplomatski predstavniki ^ državljani v CSR». Nocoj je Tanjug izdal poro-čilo, v katerem govori o vzrokih začasnega zgpretja jugoslovanskega Poslaništva v Tirani. O teiri .je jugoslovansko zu-nanj.e ministrsko obvestilo 30. maja albanskega odpravnika poslov y Beogradu. Nekaj dni pozneje je ta odgovoril, da njegova vlada ne nasprotuje ohranitvi odnosov med FLRJ in Albanijo, todg da ne smatra, da je treba kaj sprejneniti v postopanju albanske vladp proti jugoslovanskemu poslaništvu jn njenemu osebju, ker da je bilo to postopanje vedno korektno. 7. junija je jugoslovansko zunanje ministrstvo izjavilo, da je treba te izjave smatrati kot namen albanske vlade da hoče nadaljevati z diskriminacijskim postopanjem proti jugoslovanskemu poslaništvu in njenemu osebju. Jugoslovansko zunanje ministrstvo je tudi‘sporočilo, da bodo poslaništvo v Tirani ponovno odprli samo v primeru, da albanska vlada in oblasti jamčijo, da bodo spremenile svoje stališč do jugoslovanskega poslaništva in njenega osebja. Ta jamstva so: svoboda kretanja, ki jo imajo druga diplo.matična predstavništva, normalni delovni odnosi med albansko vlado in jugoslovanskim poslaništvom ter° ukinitev diskriminacijskih ukrepov albanskih oblasti proti jugoslovanskim diplomatskim predstavnikom. Jugoslovansko zunanje ministrstvo smatra, da nadaljnja odklonitev albanskih oblasti, da bi spremenile svoje stališče, pomeni, da albanska vlada ne želi zopetnega odprelja jugoslovanskega poslaništva v Tirani. V tem primeru bo albanska vlada odgovorna za poslabšanje odnosoy med Jugoslavijo in Albanijo. BEOGRAD, 7. —■ Jugoslavija se bo'udeležila 25. umetniške razstave v Benetkah tako imenovane »Biennale«, ki bo od 8. julija do 25. oktobra. Komentar časopisa »Mednarodna politika" o italijanski kampanji proti Jugoslaviij BEOGRAD, 8. — Časopis ((Mednarodna politika« objavlja članek, v katerem je rečeno, da sta italijanska vlada in grof Sforza v zadnjem času ponovno skušala postavljati svoie zahteve P° Tržaškem ozemlju z diplomatsko akcijo in z razburjanjem svetovne javnosti. Kakor v dneh pred rapalsko pogodbo po prvi svetovni vojni. ko je Jugoslavija pod pni tiskom velikih sil odstopila Re-ki ji je pripadala po mirovni pog-odbi, ki Pa ,io ie D’Annunzio nasilno priključil k Italiji, so napravili poskus, da sc s pritiskom in protijugoslovansko kampanjo Jugoslavija prisili na popuščanje. Odgovarjajoč na- vprašanje, kdaj bo možno rešiti vpraša. nje Tržaškega ozemlja, piše list: «Tedaj, ko bo Rim uvidel. da se Rapallo ne more več ponoviti ' in da, je z Beogradom možno razgovarjati se brez pozivanja na pemeč kakršnih ko li fantomov v smislu tristranske deklaracije ali moskovske note, edino na Pddlagi treznega rezjnotrivanja dejstev ZDA in Britanija ne priznavata sporazuma o nemško poljski meji BERLIN, 8. — Predsednik nemške vzhodne republike Wil-heiaa Pieck j.e poslal predsedniku poljske republike Bolesla-vu Bierutu pozdrave, v katerih pravi, da je poljsko-nem-ška skupna izjava o mejah na Odri in Nisi dokončno zaključila žalostno zgodovinsko poglavje, ko so bili odnosi med obema narodoma nekaj stoletij zastrupljeni. Pieck je naprej dejal, da varšavski sporazum jasno dokazuje, da je pod vodstvom ZSSR in njenega voditelja generalisifna Stalina mogoče ustvariti mirne in prijateljske odnose med- narodi, čeprav so bili zasenčeni v preteklosti. V Londonu so na zunanjem ministrstvu izjavili. da angleška vlada na noben .način ne more priznat; dvostranskega spora- zuma o vzhodnih nemških mejah. V angleških uradnih krogih pravijo. da je ta sporazum kršitev potsdamskih dogovorov »n Stalinovih obljub iz leta 1945. Tedaj da je namreč Stalin dejal, da b0 vprašanje nem-ško-poljskih meja rešeno na mirovni konferenci. Floleg' tega pa nadalje pravijo, da angleška vlada -ni nikdar priznala zakonitosti Grotewohlovc vlade, Tudi vlada ZDA je danes sporočila, da ne priznava sporazuma, ki sta ga sklenili Poljska in vzhodna Nemčija gifede mej na Odri in Nisi. Predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil, da vprajanja nemških meja n; mogoče rešitt ne z enostransko ne z dvostransko pogodbo. Mogoče jih je rešili Je z dokončno mirovno pogodbi, z Nemčijo Nemška tiskovna agencija ADN pod sovjetsko kontrolo poroča, da je bil sinoči odstavljen sovjetski komandant v Berlinu generalmajor Aleksander Kotikov, Njega je z-uenj;,! civilni komisar Sergej Alekse-jevig Dengin. Hkrati je agencija javila spremembe tudi v pokrajinah Vzhodne Nemčije pod sovjetsko kontrolo. Vsi vo-lUški poveljniki so biij namreč zamenjani s civilnimi komrior-li, ki nosijo naslov komisarji sovjetskega .nadzorstva. Vsi ti komisarji so predstavniki sovjetskega ministrstva za zunanje zadevo. Sovjetsko poročilo pravi, da ie Kotikov bil odstavljen z»Iq, ker bo prevzel drugo mesto v Sovjetski zvezi. Ista naloga čaka ostale odstavljene generale. Sovjetske oblasti so tudi spc/ročile, da bodo znižale tudi oscoje kontrolne komisije, in sicer za 20 do 25 odst. Nobene vesti pa ni v zvezi z visokim komisarjem in vrhovnim poveljnikom Vasilijem Ivanovičem Cujkovcm. Ni izključeno da bodo zamenjali tudi njega in njegovega političnega svetovalca poslanika Simeonova. HELSINKI, 8. — Predsednik finske vlade Kekkonen in sovjetski getjeral Savanenkov sta danes odpotovala v Moskvo ministra za železnice, izklju. čen; Kast-ju Dobrev, izključen. Od kandidatov za CK so bili januarja 1950 izključeni sledeči člani: Kosta Stojčev, Vlk( Gošev in Ivan Bašvarov. Zaprli so Plane odbora za pomoč španskim anlif WASHINGTON, 8. 11 čla- nov odbora za pomoč španskim antifašistom so danes zjutraj zaprli v zvezno jetnišnico v Washingtonu. Vsem tem sp odbili prošnje, da bi jim c-dgodili kazen, na katero so bili obsojeni. ker so leta 1946. odklonili izročitev dokumentov njihove organizacije parlamentarni preiskovalni komisiji za protiame-riško de-javnost. Ministrstvo za sedstvo je namreč njihovo organizacijo označilo kot prevrat no. V Belgiji pripravljajo Leopoldov povratek Socialisti poudarjajo, da se bodo odločno borili proti kraljevemu povratku BRUSELJ, 8. — Duvieusart je sestavil novo vlado, ki je včeraj opoldne prisegla. Popoldne pa je imela že prvo sejo. Vlado sestavljajo izključno le krščanski socialci. Zunanje ministrstvo je prevzel Paul Van Zeeland, notranje zadeve Albert de Vlesschauvver, finance J Van Houtte, gospodarske .zadeve Gaston Eyskens, državno obrambo Henry Moreau de Melen. delo Oskar De Beho-gne, kolonije Pierre Wigny. sodstvo Henry Carton de Wiart, promet Paul W. Segers obnovo A. de Quale, javna dela A. Coppe, higieno A. de Taeye, vzgojo Pierre Harmel, poljedelstvo Maurice Orban. Vlada se bo predstavila obema zbornicama, ko bo senat končno sestavljen, in to šele po 28. t. m. Ko bo vlada dobila zaupnico, bosta obe zbornici izglasovali zakon o kraljevem povratku. Po kraljevem povratku pa bo vlada podala ostavko. Najbrže pa bo to le formalnost, kajti edina stranka, ki je za kraljev povratek, so samo krščanski socialci. Po prisegi so sofcialistični poslanci izdali poročilo, v katerem so se ponovno izrazili proti kraljevemu povratku in ob- tožili krščanskosocialno stranko, da izkorišča položaj, ker ima tesno večino štirih glasov. Socialisti so v izjavi omenili, da so katoličani dobili večino le s pomočjo flamske koncentracije, ki se je odlikovala s ko-laboracionizmom. Socialistična skupina je nato opozorila vse katoličane, da se bodo socialisti brezobzirno borili proti Leopoldovemu povratku in da se ne bodo sprijaznili s tem, da bi se morala demokracija ukloniti izvršenemu dejstvu, katerega bi preskrbela večina s pomočjo sramotnega zavezništva s flamsko koncentracijo. Novosestavljena vlada bo morala rešiti • številna vprašanja. Razen dinastičnega vprašanja bo treba doseči odobritev proračuna. Prav tako čaka na rešitev načrt davčne reforme. V zunanji politiki pa sta na obzorju Schumanov načrt in pa Benelux. Na vsak način pa bo v notranji politiki še .vedno vprašanje stališča, ki ga bodo zavzeli liberalci in socialisti do Leopolda. Nekateri kraljevi pristaši mislijo, da bo Leopold po svojem povratku zapustil Belgijo in začasno izročil oblast svojemu sinu Baldovinu. L pUu prstu izrazito naciona-i*stlčnili in šovinističnih izjav .‘ Ukrepov Vidalijeve frakcije - 7 nam govori o tem, da je li® liniji italijanskega impena-lA^a. Podrobno naštevanje bt J0 odvei in preobširno, zato ,7'° nekaj najbistucnejših: jen odnos do slovenske feul-k ki jo hočejo odtrgati od »ničnega naroda in navezati L Italijo, pozabljanje nu o-C»h° slovenskega solatna, Lobiranje raznarodovalnih ta linija? Bilo bi nu-misliti, da kominjormi-t0 ®1 center v Moskvi Za vse 1'd ne vč, cbi lega ne odobrn-Ji,' f)Q4 na lahko trdimo prav tJ‘rot„o. Moskovskim mogot-ljQ, 3e to pogodu, ker uporab-bjj0 Tržaško ozemlje za dro-,'ikd>ri "oojili kupčijah. Pa bi Ha | 9 rekel, saj je nemogoče, ^ tako strahotno iztirili iz len^h pozicij marksizma-Jietl '^nd. Ce hočemo to razu-Loui! Poglejmo samo nekaj ha^tnih primerov rešitve bjet nalnega vprašanja b Sp BlatfpJ- zvezi sami. V Kijevu, !>ubtm ,nestii Ukrajinske rc-*® v iti.ne. manjka le univer-ukrajinskem jeziku, tem-toučuL^di na srednjih šolah fn j1® Izključno v ruščini. Je Ukr smemo pozabiti, da da Vl,Ul večja kot Pran ci* P®lceu JJ1® .49 milijonov prebi-Ta»Jf«u je industrijsko moč-ta in ima staro kultu• Ne more biti socialističen proletariat, ki se strinja le z najmanjšim nasi I j em svoj ega naroda nad drugimi narodi iLenin) ro, starejšo kot Rusija. Prva clržava na teritoriju Sovjetske zveze je bila kijevska država, vendar je potrebno, da so člani centralnega komiteju in vlade Rusi. Tega do sedaj Se nihče ni demantiral. Verjetno bo do to skušali tržaški kominjor-misti saj so o vsem «najbolje» poučeni in to iz »prvega turan. Tatari so bili majhen Bilo jih je samo 2 milijona. Stoletja so prebivali na prekrasnem Krimskem polotoku ob obali Azorskega m Črnega morja. Bili so, toda zdaj Jih ni več, uničili SO jih s pomočjo ešalonov v Sibiriji, po taboriščih, ali pa enostavno pobili. Nekdo bi rekel, bili so izdajalci. Toda težko je razumeti, da postane ves narod izdajalec in to od otroka, matere, do starca, posebno še takrat ko je živel dolgo vrsto let v Sovjetski zvezi. Pa tudi če so bili, saj celd Nemcev ni nihče uničil vseh po vrsti, kljub temu, da s0 oni v tej vojni hoteli uničiti cele narode. To so grozna dejstva, toda resnična, saj danes ni yeč ta- tarske republike, kot je bila pred vojno, temveč le Krimska oblast v sklopu ruske republike. Da o »meločahn, drobnarijah kot pravijo Rusi, to je o Kazahstanu in Povoljških Len-cih sploh ne govorimo. Ta dejstva so rezultat nacionalistične politike, to je tiste politike, ki je ustvarila teorijo o vladajočem narodu, teorijo, ki tako čudovito spominja na «Herrenvolky>. Je to marksi-stično-leninistična linija? So ta dejstva in nauk v skladu z Marxom, Engelsom in Leninom? Najboljši odgovor na to vprašanje nam dajo klasiki marksizma sami. Marx pravi: »Ne more biti svoboden tisti proletariat, ki zatira tuje naroden. kngels pravi: «Eno je ne-dvomno: zmagoviti proletariat ne sme nikakršnemu tujemu narodu naprtiti nikakršnega »osrečevanjan, ne da bi s tem izpodkopal svoje lastne zrna-gen. Lenin pravi: «Proletariat ne bo postal svet in se ne bo za-varoval pred napakami in sla- bostmi samo s tem, ker bo izvršil socialistično revolucijo. Mogoče napake (sebični interesi, poizkusi, da se vsede na hrbet, tujemu narodu), ga neizbežno privedejo do spoznanja te resnice. (Lenin: Zbrana dela v ruščini, zvezek 19, stran 266, izdaja 1930. leta). Pojasnjevanje teh citatov je nepotrebno, jasni so, da bolj jasni biti ne morejo. Taka kakršna je sovjetska, le tudi politika tržaških in italijanskih kominformištov, kar ni nič čudnega, ker oni pač delajo tisto, kar jim je ukazano iz «najvišjega mestan in za unajvišje ciljev. Vzemimo konkretno vprašanje slovenskega šolstva. To je važno vprašanje ne samo za naš narod na Tržaškem, temveč še posebej za tržaški proletariat. Pa naj spregovori o tem Stalin sam: «To nikakor ne pomeni, da se proletariat ne sme boriti proti politiki zatiranja narodnosti. Omejevanje ' svobodnega gibanja, jemanje volivne pravice, preganjanje jezika, zmanjševanje števila in drugi repre- sivni ukrepi ne zadevajo de-lavs-tva nič manj če ne še bolj kakor buržoazijo. Takšen položaj lahko samo zavira svoboden razvoj delovnih revolucionarnih sil proletariata zatiranih narodov. (Stalin.- #Nacionalno in kolonialno vprašanje»). Takrat, ko občinski svet razpravlja o šolstvu in ne najdejo kominformistični svetovalci niti besedice za zaščito slovenskih šol, kaj takrat tudi vršijo svojo internacionalistično dolžnost? Takrat pač pozabljajo na marksizem-leninizem, ki se nanj tako radi sklicujejo. Takrat so pač samo kominformisti in nič drugega, takrat pač pozabljajo na ta Stalinop nauk. Jen mar ta nauk že zastarel, ali je morda preteklo že preveč vode, odkar je bil napisan? Kaj so storili kominjormisti, ko je fašist Almerigogna Peter javno grozil našemu svetovalcu tov. dr. Deklevi. da mu bo živemu iztrgal srce? Kako so se n. pr. vedli, ko je tov. Dekleva hotel govoriti v občinskem svetu v slovenščini? Molčali so in s tem pritrjevali šovinistom. Je to niar od njih zahteval in-ternacionalizem? Katera nacija je v Trstu ki ima oblast v rokah? Brez dvoma eksponenti italijanske bur-žoazije. S tem b; se morali strinjati tudi korginformisti. Pa se ne! Oni pravijo, da je vladajoči narod angloamerilki! Poudarjam še enkrat: italijanske bar. žoazije in to ne samo po for-mcilnem rezultatu prevarantskih volitev temveč tudi zato, ker ima oria v rokah vse gospodarstvo in ves birokratični aparat. Katera narodnost je potemtakem v Trstu zatirana? To so brez dvoma samo Slovenci, ki prebivajo na tem ozemlju. Te resnice so za vsakega marksista tako jasne, tako očitne, da bi jih ne bilo potreba več poudarjati, ko bi se danes namerno ne pačile. Iz njih izhaja da danes ni bojazni za italijanske otroke v Trstu, da bi jih kdo potujčeval, je pa nemirnost, in to zelo velika, da bi se potujčevali slovenski otroci, in se tudi potujčujejo! Zakaj se torej kominfnrmisti tako borijo prot; počitniškim kolonijam v Jugoslaviji in agitirajo za kolonije — jgotujčevalnice v Italiji? Mar ne vedo prav dobro, da bodo te kolonije v Italiji v rokah klerofašistov' z izrazito raznarodovalnimi tendencami? Tudi v teh na videz tako majhnih, a zelo važnih problemih, tako Za narod kot za proletariat, se je treba držati Leninovega načela, na katerega pač pozablja CK VKP(b), CK KPl in njegova tržaška sekcija, da ne more biti socialistični proletariat, ki se strinja z najmanjšim nasiljem enega naroda nad drugimi narodi. Ali so potujčevalne Počitniške kolonije nasilje nad slovenskim narodom ali niso? Brez dvoma, da so. Ali so te Leninove besede napačne in zastarele, ali pa niso v skladu s kominformističnimi' cilji? Lenin se v njih prav gotovo ni zmotil, samo cilji Kominforma se razhajajo s cilji Lenina. Ne samo razhajajo, temveč očitno izdajajo ženinov nauk in cilje mednarodnega delavskega gibanja. Kaj pa naj rečemo za slovenskega kominformista Justa Košuto, ki je sinoči nagovarjal ljudstvo v Križu, naj gre rajši gledat amerikanski film «Me-ksikanske noči« kot pa na predstavo. ki jo je priredila domača dramska družina? Nič drugega kot to; Justo Košuta ni samo izdajalec delavskega gibanja, temveč tudi izdajalec lastnega naroda. in ne na Proseku kot lepijo kominformistični prevaranti čez naše plakate, da bi zvabili ljudstvo na neke svoje prireditve Na stadionu „Prvl maj" Vrdelska cesta št. 7 11. junija 1950 - TRST SOBOTA LO. JUNIJA 1950 OB 20.30: Drama Mire Pucove »OGENJ IN PEPEL" Izvaja Slovensko narodno gledališče za Tržaško ozemlje; režiser Milan Košič. NEDELJA 11. JUNIJA 1950 OB 10.30: OTVORITEV FOTOGRAFSKE RAZSTAVE : NAŠI KRAJI IN LJUDJE" ir Sodeluje pionirski pevski zbor iz Dijaškega doma v Trstu. OB 16. URI: I. Revija narodnih noš Nastopajo: tržaško-okoličanske, goriško - okoličanske, beneško-slovenske, istrske, koroške, gorenjske, prekmurske in belokranjske narodne noše. II. Pozdravi III. Koncert domačih pevskih zborov in zborov iz Istre, Goriške in Koroške 1. ZBOR a M. MATJAŠIČ# IZ BARKOVELJ ; dirigent M. Pertot a) A. Foerster: Naše gore b) O. Dev: Soča - mešani zbor. 2. ZBOR «V- VODNIK« IZ DOLINE; dirigent: C. Marc a) V. Vodopivec: Ob večerni uri b) F. Venturini: Vasovalec . moški zbor. 3. ZBOR IZ PODGORE, GOHISKA; dirigent I. Klavčač a) M. Devčič: Ognjeni vlak b) E. Adamič: Ples Kralja Matjaža. 4. ZBOR »IVAN CANKAR# IZ TRSTA; dirigent V. Švara a) V. Švara: Selška dolina b) Kocijančič: Vinska. 5. ZBOR »OTON ZUPANČIČ# IZ KOPRA; dirigent Guštin a) Matetič: Slobodo b) Aljaž: Triglav. 6. ZBOR ((IVAN VOJKO# IZ PROSEKA - KONTOVELA dirigent Viktor Čermelj a) E. Adamič: Lucipeter ban b) H. Sattner: Na planine. 7. ZBOR IZ STANDREZA PRI GORICI; dir. F. Lupin a) F. Venturini: Pozdravljena domovina b) Bratuš: Kaj viharjev. 8. ZBOR uS. ŠKAMPERLE# IZ TRSTA; dirigent Franc Venturini a) A. Foerster: Domovini b) A. Foerster: Gorenjci -meš. zbor. 9. ZBOR IZ KOROŠKE; dirigent Z. Hartman a) Narodna: Gor čez jezero b) Narodna: Pojdam v Rute. dirigent P. Kernjak a) Narodna: To te prosim, ljubo dekle b) Narodna: Pojdem v Skufče. 10. ZDRUŽENI TRŽAŠKI PEVSKI ZBORI a) F. Venturini: V nove zarje b) M. Kozina: Naša vojska c) R. Simoniti: Le vkup uboga gmajna. IV. Nastop folklornih skupin Izvajajo folklorne skupine iz Trsta, Koroške, Istre in folklorna skupina društva «Tone Tomšič# iz Ljubljane. 1. TRŽAŠKI OKOLICANSK1 PLESI (Tržaška folklorna skupina) 2. GORENJSKI PLESI (Folklorna skupina univerzitetnega kulturno-umetniške-ga društva uTone Tomšič# iz Ljubljane). 3. BRSKO OPASILO (Folklorna skupina iz Dekanov) 4. PANONSKI SVATBENI PLES (Folklorna skupina univerzitetnega kulturno-umetniške-ga društva »Tone Tomšič# iz Ljubljane) 5. VENEC HRVATSKIH KOL (Folklorna skupina Društva slov. srednješolcev iz Trsta) 6. PREKMURSKI DELOVNI PLESI (Folklorna skupina univerzitetnega kulturno-umetniške-ga društva »Tone Tomšič# iz Ljubljane) 7. STEHVANJE IN VISOKI REJ (Folklorna skupina iz Brnce na Koroškem) 8. RAJANJE POD MLAJI (Stiliziran ples tržaške folklorne skupine) 9- ZAKLJUČNA TOČKA: Polka in mimohod vseh skupin. MiMslične intrige prul Mn Mia i Mil Zaskrbljenost tržiškega ko-minformističnc ga uodstua zaradi kolor.i.j v Sloveniji postaja od dne do d:-e večja■ Zaman so vsi njegovi triki, ti katerim se zateka, zato da bi prikrilo, da sodeluje Pod firmo Rdečega križa tudi proslula Lega naZio-nale in še druge organizacije njenega kova. Zaman je tudi pisanje o epidemiji gripe v Sloveniji, potvarjanje resnice in napihovanje lači okoli nje. Odbor za poiitmške kolonije, ki mu je poverjena vsa skrb za naše otroke v kolonijah in v katerega imajo starši zaupanje, ker že peto leto vrši vestno svoje delo,' je dal svojo izjavo. V njej starši lahko vidijo, koliko je resnice na stvari o epidemiji gripe v Sloveniji in koliko je k tej resnici primešanih kominformističnih laži in napihovanja. Navzlic tej izjavi pa smo prepričani, da bodo tržašk. ko-minformističnj prvaki poskušali še naprej bolezen gripe uporabljati za svojo propagando. Čeprav te bolezni ni n.k,er več, bodo skušali z njo odvračati starše, da bi poslali otroke v kolonije v Slovenijo. Tudi kolonije so namreč del njihovega boja proti socialistični Jugoslaviji in proti dcshdni borbi za pravice narodov in osvoboditev d lovnega človeka. Zato se tudi s tako silo zaganjajo vanje in se ne ustavljajo pred nikakršnim i sredstvi, pa naj bodo ta sredstva še tako nizkotna, le da bi z njimi do- segli svoj namen. Ta sredstva so pač na liniji kominfcrmou-ske politike, cdm rjena in nalašč ukrojena zan o. Naši ljudje jo odklanjajo, čim se spoznajo z njeno nenačelnostjo in s cilji, ki jih ta politika zasleduje tudi u Tržašk.m ozemljem. Kako pravilno doumejo vprašanje kolonij v Italiji, nam priča dopis iz Velikega Repna, ki nam ga je poslal tov. Lazar Jožef. Tov- Lazar Jožef je naslovil svoj dopis na matere iz Velikega Repata in iz ostalih vasi. ((Zavedajte sen, pravi, «da smo Slovenci in da so vaši otroci tudi Slovenci. Ali jih boste dale v kolonijo v Italijo? Ne, tja prav gotov ' ne! Vaš: otroci morajo v Jugoslavijo, kjer se bodo učili slov nske kulture in bratstva med naredi. V kolonijah v Italiji bi ne slišali ene same slovenske besede, kar se je že zgodilo lansko leto, ko st; nasedle in ste poslale svo-}e otroke z Lego nazionale, misleč da jih pošiljate z Rde čim križem. Mi moramo biti odločni Slovenci in ne taki, ki se da o teptati od vsakega tujca■ S mo če bomo odločni v naši borbi in naših zahtevah, bomo pomagali tudi italijanskemu delavcu v njegovih zahtevah -a zboljšanje njegove mezde. Za vedajmo se, da smo trpeli 25 let Pod fašistično Italijo in da se to trolienje ne za nas in ne za italijanskega delavca ne sms ponoviti. Cene življenjskih potrebščin v maju Ce pregledamo statistične podatke o dviganju in padanju cen življenjskim potrebščinam v mesecu maju, potem lahko ugotovimo, da so se nekatere stvari sicer nekoliko pocenile, da so se pa druge zato tem bolj podražile. Med hraniva, ki so se v maju najbolj podražila, spada prav gotovo meso in to vse vrste, katerega cena se je v tem mesecu zelo zvišala. Posebno drago je bilo v mesecu maju telečje meso. V nasprotju z mesom se je pa pocenilo surovo maslo, ne-izpremenjene pa so ostale cene maščobam. kot tudi vsem vrstam olja. Zelo nestalne so bule v mesecu maju cene Sadju in zelenjavi. Ce je bila cena sadju nekaj dni bolj nizka, se je prav gotovo kmalu za tem precej povišala, tako da so znašale razlike pri kg sadja v nekaj dneh tudi po 20. 30 in še več lir. Zelenjava je ostala v preteklem mesecu tudi precej draga, če izvzamemo glavnato solato. Nekoliko bolj ugodne cene so bile za sočivje, ki se v teku meseca niso preveč spremenile. Ribji trg je bil v maju precej dobro obložen. Razen nekaterih dražjih rib, kot n- pr. tona itd., so bile vse druge ribe zelo poceni, prav posebno pa še sardele in sardoni ter sipe. Cena krušni moki, in mleku je v maju nekoliko padla. Tako stane n- pr. liter mleka sedaj 66 lir, medtem ko je bila cena temu prejšnje mesece 68 do 70 lir. Prav tako se je znižala cena krompirju; pač pa so se podražila jajca kot tudi eva-porirano mleko. Cb sinočnji predstavi dramske družine v Križu Križani, Ir laku naprej! Just Košuta, «zaščitnik» slovenske kulture, je nagovarjal domačine, naj gredo rajši gledat lilm «Notti messicane« Po vsej vasi, od hiše do hiše j je tekal sinoči Just Košuta »zaščitnik slovenske kulture«, da bi prepričal ljudi, naj ne gredo na predstavo domače dramske družine, ki je sinoči uprizorila v Križu Standekerjevo «Prevaro». «Ne smete tja! Pojdite rajši v kino, kjer predvajajo krasen film «Notti messicane«. Vrli Košuta noče, da bi naši slovenski ljudje, zlasti pa mladina, poslušali našo lepo slovensko besedo, nagovarja jih naj gredo rajši gledat plesalke, rumbe itd. Tako je nagovarjal domačine človek, ki se drzne imenovati se Slovenec, pomagal pa mu je njegov pomagač Stojan Lasič, vnet kominfor-mist. Košuta se je torej zatekel iz ((Ljudskega odra« v «Notti messicane« in se sam dokončno razkrinkal pred vsemi Slovenci, zlasti pa pri svojih domačinih. Toda Križani ga niso poslušali, šli so k predstavi svojega prosvetnega' društva. Prostorno dvorišče pri Bibčevih je bilo polno domačinov, starih in mladih, več kot 700 gledalcev. Se zunaj dvorišča je bila večja skupina, balkoni polni in z vseh oken so sledili lepemu igranju domačih igralcev. V prvi vrsti pa je bila Košutova mati, čeprav jo je rotil, naj ne gre k predstavi. Lepo so igrali. Skoraj ne bi l hvaliti 73 let staro SEMEC SHPZ podelila nagrade našim prosvetnim društvom ki so si jih priborila ob prvomajskem tekmovanju Včeraj dopoldne je bila v VI. R. Manna 29 majhna toda prisrčna slovesnost. Podelili so razpisane nagrade prosvetnim društvom, ki so se izkazala kot Skupna pevska vaja za zbore, ki bodo nastopili v nedeljo 11. t. m. ob Dnevu slovenske kulture na stadionu «Prvi maju, bo isto nedeljo ob 14.30 (in ne ob 11.30 kakor je hotel tiskarski škrat v prejšnji objavi). najboljša ob letošnjem prvomajskem tekmovanju. Predsednik Slovensko-hrvat-ske prospetne zveze tov. dr. Budal je imel na odposlance nagrajenih društev kratek nagovor, kjer je med drugim dejal: «Prosvetno delo se ne da primerno nagraditi. Njegova cena je že po naravi taka, da se ne da izraziti s številkami, vsotami ali z gmotnimi dobrinami. Zato imajo nagrade predvsem simbolen pomen. To se pravi, da hočejo biti vidna oblika priznanja za opravljene prosvetne naloge, ne morejo pa biti primerno plačilo nagrajencem. Ta simbolni pomen nagrad naj upoštevajo prav tako tisti, ki so jim bile priznane, kakor tisti, ki jih še niso dosegli. Plemenita tekma na prosvetnem področju se mora nadaljevati. Nagrajena društva naj dokazujejo z nadaljnjim delom, da so vredna nagrad in da bodo stremita zmeraj više in zmeraj dalje v širjenju in iz- Okradli so ju v javnem prenočišču Zgodaj zjutraj, točno ob 5.55 je bilo, ko so včeraj nekateri člani civilne policije zbudili vse one, ki spijo v javnem prenočišču v Ul. G. Gozzi 5. Vzrok, da so prišli čldnj CP v javno prenočišče, pa je v dveh tatvi-nicah, ki sta se izvršili prejšnjo noč. Neznani tat, ki je tudi spal v Ul. G- Gozzi 5, je namreč stegnil svojo nepošteno roko ter iz jopiča, ki je bil obešen nad posteljo, kjer je spal Zadro Antonio, izmaknil denarnico, v kateri je bilo 1500 lir ter osebni dokumenti. S tem plenom pa neznani dolgo-prstnež še ni bil zadovoljen ter je poskusil srečo tudi pri Frausinu Nikolaju, ki je prav tako prenočeval v javnem prenočišču. Tu j? bil plen manjši, in sicer 735 lir. Policisti so takoj ko so prišli v prenočiščne sobe izvršili več telesnih preiskav, ki pa so bile vse brezuspešne, tako da okradenee-ni preostalo drugo, kot tatvino pravilno prijaviti popoln jev an ju naše prosvete. Drugim društvom naj bo njih delo v spodbudo, da tudi sama dosežejo tako višino ali jo po možnosti celo prekosijo«. Sledila je podelitev nagrad. Nekatera društva so bila kar zelo pridna, kakor n. pr. Sv. Križ, če lahko sklepamo samo iz števila nagrad, ki so si jih priborila v prvomajskem tekmovanju. , Ob koncu je tajnik tov. Žarko povabil vse navzoče. na majhno zakusko, ki se je končala v veselem razpoloženju, tu in tam pa celo v resnih pogovorih o bodočem delu. Največje delo pa je sedaj priprava za «Dan slovenske kulturen, v katerem sodelujejo vsa prosvetna društva. k etiki Repen Skrb za otrokovo zdravje in napredek Odbor OF 'je na svdji redni seji v sredo zvečer razpravljal o kolonijah. Ugotovilo se je, da vaščani nikakor še ne razumejo kako dobro vpliva na otroka sprememba zraka. ((Demokracije« vo udeležba še mnogo večja kot je bila 1. maja. Zdravega jedra našega ljudstva ne more nihče uničiti. Večkratni Iiasko Agneletove Ze pet let hodijo otroci v kolo-nije v Slov. nijo in kako so se tam počutili vam lahko sami povedo. Vsake matere dolžnost je, da skrbi prtdvsim za otrokovo zdravje in tudi za njegovo razvedrilo, ker le zdrav človek se lahko uspešno bori v življenju. Čeprav je hudo v poletnih mesecih zaradi dela, otrok tudi kaj pomaga, tcd?. prava mati in oče morata tudi nekaj žrtvovati za srečo svojih otrok. Prilika je lepa in otrok bo zadovoljen. Naj matere ne kolebajo preveč, vsak izgovor gre le ni>m in otrokom v škodo. Veliki Repen ne sme j zaostajati za ostalimi vasmi.! kjer jih gre veliko število v ] kolonije, čeprav je tudi dru- j god delo. Sklep odbora je bil, da se bo za to stvar pobrigal in dolžnost vseh je, da mu pri • tem delu pomagajo. Ca« beži j in potrebno je to stvar takoj j pričeti, da se popravi, kar je zamujenega. Kot druga važna točka je bila priprava za praznovanje 11-junija, to je, kulturnega festivala, ki bo na stadionu «Prvi maj« v Trstu. Vsi vaščani že vedo, kako važen :ie ta praznik za nas Slovence. Pokazali bomo razvpj naše kulture in dobro ohranjene naše prelepe stare narodne običaje. Priprave so velike In o njih gre glas že povsod. Zat i bo prav goto- in nienih se-stankov je pokazal, da se naše ljudstvo ne pusti zastrupljati z nezdravimi idejami. Pljuvali ne bodo naši ljudje na grobove naših žrtev in slavno borbo našega l-judstva, v kateri je toliko žrtvovalo-za svojo svebodoo Ravno tako so d živeli svoj fiasko kominformisti, ki so pri-I šli na zborovanje na prazen j trg in končali zaradi «slnbega vremena« v vaški gostilni. Ljudstvo v Velikem Repnu se dobro zaveda, kje je njegova prava pot. Po njej je hedi lo že med narodnoosvobodilno borbo in se s te poti ne bo dalo odvrniti. To r.aj si zapomnijo vsi oni, ki hečejo s svojo hinavsko politiko varati naš narod m to le zato, da bi zadostili svojim osebnim ambicijam. Veliki Rrpen bo postala ena izmed prvih vasi v našem demokratičnem gibanju in pokazala vrata vsakomur, ki bi skušal netiti sovraštvo do bližnje Jugoslavije in zavajati vaščane s prave poti. Ob zaključku je bilo omenje- j no boleče gospodarsko vpraša-1 nje vasi, to je. silna suša, ki uničuje že itak boren pridelek kraškega kmeta. Pomanjkanje mokrote se že tako silno občuti, da naš kmet skoroda ne bo imel kaj pobirati s svojih bornih njivic, ako v kratkem ne pride do obilnega dežja. znali koga bolj pohvaliti. Izgovorjava prav dobra v kri-žanski barvi. Pozna se, da so se vsi zelo potrudili in dali vse iz sebe. Pohvala gre tudi igralcu SNG tov. RAZTRESE-NU, ki je ves čas vadil družino, da je s takim uspehom odigral dokaj težke vloge. Predvsem moramo omeniti GIORGI SONCE MARIJO, ki je lepo prikazala Lemeževo ženo Terezo, pa SREČKA MA-GANJO, strastnega Lemeža. Starko Pepo je ves čas dobro zastopala VERA KOŠUTA, klepetavo Tino pa SVAB MARIJA, ki je bila odlična v izgovarjavi. KOŠUTA RUDI, brat Justa ((zaščitnika« je bil kos svoji vlogi ženina, SEDMAK ALMA je kljub učenju in skrbi ob koncu šolskega leta našla časa, da je dobro naštudirala in odigrala vlogo Lonke. Prav posebno pa moramo po- ANO, pristno in prepričljivo Hano. Pozna se ji, da je v svojih mladih letih že igrala. Tudi že skoraj 70 let stari PU-RIC FRANC je dobro igral. Ze ko smo omenili najstarejše igralce, naj omenimo tudi najmlajšega: KUSUTO KAMILA, starega 14 let, ki je bil pravi prežar. Nastopali so še KOŠUTA i EDI — Simon, DOVSAK MIR-| ko — kmet, ANTONČIČ ERVINA — godec, KRALJ JOŽE, TANČE MILA, SIRK IRENA in KOVAČ VANDA kot svatje ter STEPANČIČ SREČKO in KARIŽ VLADIMIR. Dramski družini y Križu čestitamo za lep uspeh in pričakujemo, da bo nastopala s ((Prevaro« tudi po drugih vaseh in sčasoma naštudirala še nove igre. V jutrišnji številki borno ob-javili nekaj slik. Kongres ^imjikalisloiT DZ brez nevarnosti za stolčke starega vodstva Kot kaže, nameravajo cati tudi voditelji L la, k zbornice svoj prvi kongres, vendar še ni znano, ezirema ni dokončno odločeno, kdaj naj bi se ta vršil. Voditelji te ((Sindikalne« organUaiije so se dolgo časa bra il- sklicati kongres, ker so bili do sedaj vajeni razpravljati in odločati o vseh vprašanjih le sami, ne da bi se ozirali na želje ip zahteve svojih članov. Da zakrijejo pred svetom svoje del vanje, ki je postalo očitno že vsem članom in tudi nečlanom, so se končno vdali ter ižjavili, da bodo prvi kongres vendarl^ sklicali. Kaj si voditelji Delavske zbornice s sklicanjem tega kongresa obetajo? Prav gotovo DELAVCI! Poslušajte danes zvečer ob 19.40 referat B. Petronia: »O opozorilu akcijskega odbora za obnovo razrednih sindikatov STOja pa resno ekonomsko stanje tržaških delavcev in predlogih za lz-boUšanjen, ki ga bo oddajala radio-postaja jugoslovanske cone STO-ja na valovni dolžini 212.4 m. skli- Kaj bodo razpravljali na' tem kongresu, če bo do tega sploh prišlo? Gotovo bodo kot do sedaj zagovarjali tudi v naprej stališče delr.da-j l.cev ter prikazovali svojim ijlanom, da je takšno stališče še najbolj »koristno« za »zboljšanje« njihovega dosedanjega položaja. Prepričani smo, da bo pripomogel prav ta kongres odpreti oči še .marsikomu, ki je živel do sedaj v prepričanju, da predstavlja Delavska zbornica vendarle sindikalno organizacijo. Naloga članov te organizacije bo torej, da d lova-nje svojih voditeljev do konca razkrinkajo ter da zahtevajo pričetek resnično razredne bor be, ki bi lahko edina p ipom: g-la tržaškemu delavstvu do končne zmage. jim sedaj niso bolj mar interesi delavskega razreda, pred katere so yednp postavljali in-terese delodajalcev- S kongresom si hočejo samo utrditi svoj vodilni položaj v tej organizaciji, ki je ppstal po vseh mogočih «zmagah» že precej omajan. Da bi se zavarovali pred kakršnim koli ((presenečenjema s strani svojih malo številnih članov, ki bi lahko upravičeno zahtevali spremembo vodstva ter dosedanje sindikalne politike, so voditelji te organizacije izdali nekaka pravila, po katerih bi morali «kongresisti» vo. liti novo vodstvo sindikalne organizacije. Ce pregledamo ta pravila, potem vidimo, da ni za sedanje sindikalne voditelje res nobene nevarnosti, da bi izgubili svoje stolčke. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 6950-7000. pirnati šterling lar 627-631 1550-1570, pa- do- KOLEDAR Qledaii-45:5T. rečila v ital. in objava spo®, 7.00: Napoved časa - poročil« slov.; 7.15: Jutranja glasba. w 11.00: oddaja za italijaf^ri. srednje šole; 12.00: Vedra banška glasba; 12.30: Prilju.mJ.®,, melodije; 12.45: Poročila v 'JV in objava sporeda; 13.00: NaP*. ved časa - poročila v slov.; ljMi Glasbene slike; 13.45: Lju#T univerza (slov.): Zgodovina dre«; be (zaključno predavanje); Mjnj Igra vaški kvintet; 14.30; Preg1® tiska v ital.; 14.45: Pregled tisk* v slov. ,, r(i 17.30: Politične aktualno«' (itak); 17.40: Italijanske lju®8! pesmi; 18.00; Športni preg'®" (ital.); 18.15: Beethoven: Krew> zerjeva sonata za violino in kje. vir; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; U-m Poročila v ital.; 19.30: Napovea časa - poročila v slov.; 19.45: sindikalna vprašanja (ital.); 20.00-Uganite kaj igramo (ital.); Iz Wagnerjevih oper; 22.00: N®' vo jugoslovansko gospodarstva (slov.): Jablanica; 22.10: Re',M, znanih orkestrov; 23.00: Zadnj« poročila v ital.; 23.05: Zadnja,P?" ročila v slov.; 23.10: ot,jaVj dnevnega sporeda za naslednj dan; 23.15: Uspavanke. LJUBLJANA, MARIBOBiA rel. postaja NOVA GORICA (Oddaja na valih 327,1; l88-9, 212,4; 202,1 m.) PETEK 9. 6. 1950 6.15: Napoved časa, poročil3’ vremenska napoved in chHj,-dnevnega sporeda; 6.30 - “-rj Pester glasbeni spored; 7.00:.Na poved časa, poročila in radij«11 koledar. 11.30: SolsKa ura za višje rag rede sedemletk in nižje razre“~ gimnazij; 12.00: Vedra opol°3a ska glasba; 12.30: Napoved, in poročila; 12.40: Popularni k°t, cert; 14.00: Igra Vaški seKStL! 14.30: Jezikovni pogovori; H-Jj! Italijanska sodobna glasba; r.n -Napoved časa in poročila; l5'‘nje 15.30: Slovenske samospeve Franc Koren, pri klavirju M« jan Vodopivec. 17.30: Šolska ura za višje rede sedemletk in nižje razr| , „r«pster n' Igra orkester - teraU’ Samospevi _0_sk«J gimnazij; 18.00: _ Qia Ljubljana; 18.30: Literat oddaja: 18,50: ja Deva; 19.00: Napoved časa 1 poročila; 19.J5: Želeli ste - P, slušajte!; 20.00: Predavanje izobraževalne tečaje; 20.20: ‘ ster spored slovenske narodne umetne glasbe. Sodelujejo: F*L. je na vasi, baritonist Tone zlevčar in Avgust Stanko s n , moniko, vmes plošče; 20.^50 21.00: Gospodarsko predavam 22.00: Prenos poročil Zvezne P -staje Beograd- 22.15: Zabav večerni spored; z_.45: Komor ura. Dela Bedricha Smeta' 23.30: Poročila. KINO Rossetti. 16.00: ((Zgodbe VVhitea«, Betty Hutton in J ‘ Lund. .-n- Excelsior. 16.30: ((Pahljača«, J ne Crain, Madaleine CaroH. „ Fenice. 16.30: «Ivonne je zma* gala«, Olga Villi. Fiiodrammatico. 16.00: «lmj( tum v Chicagu«, Alan Ladd. džunglJ,f čar«*' >■ Alabarda. 16.00: »SOS Virginia Grey. Garibaldi. 15.30: »Rdeča niča«, Ideaie. 16.00: «Modra dalija*’ lan Ladd. a), Impero. 15.45: «Mlada vdov Jean Russell. -At Italia. 16.00: Operacije najve kirurgov v filmu. , , da bi se odnosi med sobnima državama in sosedni-naiodi v Jugoslaviji in Ita-spremenili, da bi bile odjavljene sovražnosti, ki so na-, a'e kot posledica šovinistične b imperialistične politike po-°lnega italijanskega režima. uSoslavija je bila prva,- ki je °Jožila prijateljsko roko in tudi prva žrtev na oltar a medsebojno rešitev obstoje- čih sporov. Ta žrtev je bila S*k jugoslovanske armade z a Primorske, ki so jo jugo- slovanski borci osvobodili za ceno tolike krvi. Poleg tega so jugoslovanski voditelji, zlasti tovariš Kardelj, že neštetokrat poudarili svojo pripravljenost, da bi pra-šlo med jugoslovansko in italijansko vlado do neposrednih pogajanj, vendar je na vsak tak poziv odgovoril nasprotni tabor z molkom, in sicer ne z molkom v pravem smislu besede, ampak z molkom konkretne dejavnosti. Morda so takrat, še bolj govorili o potr°bi zb :-žania, vendar je vse skupaj ~-slalo samo pri besedah, deja n ja ra so sf z besedami čeda-lj,- bolj s! akala v lase. Italijanski ministrski predsednik je imel ob svojem obisku furlanske prestolnice Vidma govor o jugoslovanskoita-lijanskih odnosih. V njem Jugoslavije poimensko ni imenoval, vendar se je vsaka njegova beseda nanašala nanjo. Dejal je, da resnično želijo zbli-žanje,’ in to kot ljudje, ki so ponosni na svoje prepričanje in na svojo preteklost. Priprav, ljeni pa so se pogajati kot svobodni ljudje s svobodnimi ljudmi, kot partizani s 'partizani, kot borci z borci, kot ljudje, ki ljubijo svojo domovino z ljudmi, ki ljubijo svojo domovino na drugačen način; kot ljudje, ki se oslanjajo na svobodno delo z ljudmi, ki se oslanjajo na delo, ki je organizirano na drugačen način. Besede italijanskega ministrskega predsednika De Gasperi-ja so vsekakor lepe, zveneče, so pa vedno besede in bodo besede tudi ostale, če jim sama italijanska vlada ne bo dala vsebine, konkretne osnove. Morda ni nikogar na svetu, ki bi bil toplo in z navdušenjem pozdravil resen, moški korak med obema državama kot mi, ker se zavedamo, da smo v sredi med tema dvema svetovoma, da se tako izrazimo, in vodi prav zaradi tega pot sporazuma nujno preko tega mosta. Nujno je torej da se najprej popravi ta most, če hočemo, da je sploh mogoče priti v kontakt in si podati roko. Mi, Slovenci v Italiji, ki predstavljamo ta most, ki smo preizkusni kamen italijanskih obljub, smo sicer italijanski državljani, živimo na ozemlju italijanske republike, toda naše misli in naša stremljenja so obrnjena tja, od koder nam sije toplejše sonce, od koder srkamo sokove moči, da lahko uspešno še nadalje kljubujemo viharjem. Zato se zavedamo, da je naša usoda predvsem v naših rokah in da vse skupaj skrbno čuva nova in svobodna Jugoslavija, ki zna zaradi stoletnih preganjanj in narodnega zatiranja ceniti narodno svobodo SVOJIH narodov. Prav zaradi 'tega bo Jugoslavija v odnosu do italijanske vlade še nadalje poudarjala, da se pri podajanju roke ne sme izgubiti izpred oči 80.000 Slovencev na Goriškem in v Slovenski Benečiji. Italijanska vlada pa naj od svojih diplomatskih besed že enkrat napravi korak dalje. Naj ne ostaja tam, kjer je bila leta 1945 in tudi prej, ampak naj se otrese superiornosti ene nacije nad drugo. Ce že De Ga-speri pravi, da želi zbližanje kot partizan s partizanom, kot svoboden človek s svobodnjakom, potem naj dokaže. Dokazal pa bo le tedaj, če bomo Slovenci v Italiji enakopravni državljani, svobodni ljudje z enakimi dolžnostmi in enakimi pravicami. ZakliuEGk šolskega lela in izpiti Kakor smo že javili je prosvetno ministrstvo odredilo, da bodo zaključili s poukom na srednjih šolah v četrtek 15. junija. — Izpiti na slovenskih srednjih šolah v Go. rici, razen obeh matur, pa se bodo pričeli dne 16. t. m., in sicer: Sprejemni izpiti v I. razred nižje srednje šole ob 9. uri; vsi ostali izpiti pa ob 8.30. Vrstni red izpitov je objavljen na razglasni deski vsake šole. Pri vsakem izpitu naj bodo dijaki vsaj deset minut pred pričetkom izpita v šoli; zamudniki ne bodo pripuščeni k izpitu. S seboj naj prinesejo le pero, ker bodo dobili papir in črnilo v šoli. Pouk na osnovnih šolah se bo zaključil 20. junija. Vendar pa bo točen dan zaključka za posamezne kraje določil šolski skrbnik kraja. Pouk na osnovnih šolah se bo predvidoma zopet pričel v jeseni 20. septembra in 4. oktobra. Plače za delavce zaposlene pri mlačvi Za delavce, kj bodo 'letos zaposleni Pri mlatilnicah in bodo opravljali delo za druge, so letos določili naslednje, plače: Celotni prejemki na uro: strojnik 171 lir, delavci pri stroju, pri vrečah in vezanju slame po 155 lir; mladina od 16 do 18 let starosti pc 114 lir, pod 16 leti po 77; ženske od 18 do 50 let starosti po 103.55; pod 17 leti po 77 iir na uro. Krušna doklada bo znašala 60 lir dnevno. Za izredno delo 60 odstotkov poviška, za nočno delo in delo ob praznikih pa. 50 odst. poviška. Najvišja cena za mlačvo žita je 400 lir za stot. = KINO = VERDI, 17: «Otok na gori«, J. Allyson in V. Johnson. VITTORIA, 17: «Pas čistosti«, N. Taranto. CENTRALE, 17: «Sahara», H. Bogart. MODERNO, 17: «Kruti ljubimci«, D. Lamour. EDEN,. 17: «Grad na Hudsonu«. Delavci iržišae oljarne ari prefektu Kot je znano predstavniki delavcev še sedaj niso dosegli z delodajalci v tržiški tovarni olja nobenega sporazuma. Zaradi tega spor še nadalje traja. Pred dnevi so se vršila pogajanja na Uradu za delo v Gorici, vendar delodajalci niso pokazali pravega razumevanja za ugoditev delavskih zahtev zato se je spor in razprava o njem prenesla na ministrstvo za delo. Predvčerajšnjim popoldne je goriški pretekt dr. Palamara j0 svoje blago vsak dan od 6 sprejel petčlansko komisijo de- Krmin Oddaja sviloprejkinih bub Ta teden se je v, Krminu pričela oddaja sviloprejkinih bub, ki jih kupuje predilnica v Krminu in pa predilnica v Bračanu. Gojitelji sviloprejke bodo prejeli plačilo za svoje blago pri oddaji ali pa v banki, kakor lani. Ob oddaji bodo prejeli predujem. Interesenti lahko odda- lavcev tržiške tovarne olja Luz-zato, ki so mu prikazali nujnost, da se spor, ki spravlja delavce kakor tudi njihove družine v izredno težak gospodarski položaj, čimprej odpravi. Seja pokrajinskega upravnega odbora Danes dopoldne se b0 na goriški prefekturi sestal pokrajinski upravni odbor zaradi preučitve številnih sklepov, ki jih je predložila pokrajinska uprava in uprava ostalih občin naše pokrajine. do 12 in od 14 do 19 tudi ob nedeljah in praznikih. Trčenje v dveh avtomobilov Predvčerajšnjim se je na ovinku pri Fari pripetila prometna nesreča, ki ni povzročila hujših posledic. Zaletela sta se namreč ' dva avtomobila, in sicer Fiat 1500 z evidenčno tablico GO 5982, ki ga je vozil inž. Jurij De Petris, ter manjši tovorni avto Fiat z evidenč-110 tablico GO 5035, ki gg je vozil Rojneo Bassanese iz Gorice. Pri trčenju sta se vozili laže poškodovali, medtem ko sta bila voznika nepoškodovana. IZ SVOBODNIH BRD Ne koloni, temveč gospodarji svoje zemlje Lepo, j e v Brdih. Kmalu bo trgatev breskev in drugega sadja, ki bo trajala v.se do trgatve grozdja. Brici imajo mnogo dela tudi na pol-jih in vinogradih ter pri gradnji zadružnih gospodarskih poslopij. — Tako je danes v svobodnih Brd-h. Zadružniki sadjarsko - vinogradniške zadruga v Dobrovem so lani vložili od svojih prihrankov na svoje hranilne knjižice 1,150.000 din. V zadružne sklade pa so določili 1,113.000 din ali 24 odst. dohodka. Za nagrade najboljšim zadružnikom so določili 100.000 din. Tod ne živijo več koloni, temveč svobodni ljudje, gospodarji svoje zemlje. Zadruga je bila ustanovljena precj enim letom in pol s 40 gospodarstvi in 160 ha zemlje. Danes ima že 75 gospodarstev in 100 ha obdelovalne zemlje več. Gospodarile so tako, da so staro živino zamenjali za mlado plemensko, kupili so .traktor in dva traktorska pluga in drugo orodje ter kosilnico. Popravili so tudi primerne prostore za živino. Vsa dela so organizirali po brigadno-skupinskem načinu. V začetku je bilo težko, posebno z normami, pa tudi brigadniki so se večkrat menjali. V eni izmed brigad, v Biljani, je prišlo celo do sporov, kar ni baš ugodno vplivalo na delo. Dvainsedemdesetletni predsednik zadruge tov. An- ton Klinec ali kot ga zadružni, ki nazivajo cče Klinec, kateremu so leta upognila pleča ne pa volje, je ob pomoči ostalih odbornikov uredil vse te zadeve in kot pravi oče dajal bri-gadnikom in zadružnikom ko-ristne nasvete. Zadruga Se je na ta način utrdila in je že š prvo skupno žetvijo in trgatvijo uspela. Državnim odkupnim podjetjem so od svojega prvega pri-»delka oddali 110 ton raznega sadja. 700 hi vina, 22 hi žganja ter več vagonov mesa in raznih pridelkov. Tudi letos so že oddali večjo količino češenj in zelenjave. V bodočih letih pa bodo dali za prehrano delovnega ljudstva in za izvoz še več svojih proizvodov. Saj so letos zrigolali nov sadevnjak na površini 3 ha, na katerem so nasadili 1110 breskovih sadik, ter razširili vinograd za 6000 novih vinskih trt. Zadružna zavest se iz dneva v dan krepi in nobeden si več ne želi vrnitve v staro dobo, ko so jih tlačili razni grofje, veleposestniki in drugi izkoriščevalci. Polelni urnik za lavna kopališča Pričenši z jutrišnjim dnem, soboto 10. t. m., se bo, javno kopališče v Ul. Bagni držalo poletnega urnika. Bazen bo občinstvu odprt od 9. ,do 18. ure. Tekmovanje v počastitev okrajne partijske konierence v polnem teku SIAU je organizirala zadnje dni precejšnje število množičnih sestankov, na katerih je obravnavala pomen okrajne partijske konference, - ki bo zadnje dni tega meseca. S tem v zvezi se j® pridružila s sklepom sektorske mladinske konference KP v Sv. Petru, -/lasti v tem pogledu, da bodo tudi člani SIAU podvzeli podrobno agitacijo za poravnavo zaostalih davkov iz leta 1948, ter za organiziranje prostovoljcev v frontno brigado. Po naših informacijah je i-mela ta akcija že do sedaj tak uspeh, da so v Strunjanu, Semedeli, Koštaboni in v Kopru plačali predpisan^ davke že za leto 1949 do višine 70 do 87 odst. Isto tako vlada tudi v o-stalih krajih zanimanje našega ljudstva za čim točnejše plačilo davčnih zaostankov. Nadaljnji uspeh je ta, da je SIAU organizirala frontno brigado, ki šteje danes že 1Q3 osebe, katere število pa še nadalje raste. Ta brigada bo sodelovala pri gradnji važne ceste Ankaran - Križišče do Rižane. Tako dokazuje naša mladina na vsakem koraku svojo zrelost in politično zavest ter ve, da moramo prijeti za delo vsi zlasti tamkaj, kjer gre za skupno korist. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - IJl. Cesare Battisti 2 - Telefon 70 an Babiči I Naj naše delo pod vodstvom KP dokaže lažnivcem in obrekovalcem z vzhoda in zapada, da tu živijo svobodni in srečni ljudje, ki prvič v zgodovini gojijo napredno in narodno kulturo Ha naših njivah se je pojavil koloradski hrošč Qs^red dnevi so kmetje vasi avie zapazili na svojih nji- i. :•> Posajenih s krompirjem, "■Qlort ' v»h ’ * ruoojtrii radskega hrošča ali krom-. Jevca. Samo na enem steblu vaščan odkril petnajst Mnk. ^Jbetjg SQ pojav koloradske-ni hrošča takoj javili pristoj-^ °blastem. Tega najvočjega ražnika krompirjevih nasa-itu ®° badalje zasledili tudi v w *>'h krajih v Brdih in v pU Alojzi je višča v Gorici. tki] °aj inski inšpektorat za v i'-delstV() je takoj po prija--t(^r'2adf'tih kmetovalcev pre-°al njihove njive in pod-1'd vse potrebne ukrene,- da Za tiskovni sklad «Soče» nabrano v Standrežu ob premieri «Veronike Deseniške« 13.500 lir; v isti namen so beneški Slo. venci nabrali ob obisku De Ga-sperija v Čedadu 8.500 lir. ™gO' Op,, škodljivca zatre že pri veni pojavu. ^ . cenjeni inšpektorat zato t^'va vse poljedelce, da na-K^ no Pregledajo vse krompir-VjA nasade ter nemudoma ja-hr^.. Prisotnost koloradskega ljuja. Inšpektorat nadalje ob-L.ti , sv'ojo pomoč. Med pri-ksi^.e kmetovalce bo razdelil Uist )ev arsenut, ki ga je 01 i-'il0 sbv° za poljedelstvo dode-ftiu borbo proti koloradske-°šču in jih bo poučil o ,?°vi uporabi ir. najuspešnej- ši ŠLO, hačinu 0(Jliivca. zatiranja tega D Ih a rovi 'iaško matico so nabra- J^vci ob koncertu pevskega v Doberdobu 'z Nabrežine in Sempo- Oje.tno društvo iz Doberdo-isti namen 2.100 lir. 2.500 lir; HOJSTVA SMRTI IN POROKE V soriški mestni občini je bilo od 28. maja do 3. junija t. 1 U rojstev, 2 primera smrti. 6 vknjiženih porok in 6 porok Rojstva; Zei Lavra. Valentinčič Ana, Delmaggio Marilina, Mozetič Enzo, Pahor Dorica, Gorjan Jožef, GoriaD Marij Craselli Gianfranco. Blasco Marij. Smrti: 67-metna upokojenka De Blaseo vd. Freitag Terezija 50-letni kmet Mavrič Ivan. Vknjižene poroke: geometer Vidoni Viktor in uradnica Mozetič Renata, železničar Vidož Alojz m gospodinja Taljanut Olivija, agent Mozetič Advard in gospodnja Cej Olga, strugal Lanhardl Karel m gospodinja Lipič Hedviga, kapitan Ivanov Rudolf in gospodinja Mazacco Ines, delavec Škerl Peter in deluvka Ferrari Margarita Poroke: mehanik Martinetto Karel in Šivilja Jcvsič Marija zasebni uradnik Milocco Alojz in uradnica Marchi Olivija, mi zar Furlan Odino in tkalka P** cotti Mafolda, policist Brando. lin Bruno in delavka Kocijančič Marija, delavec Domeniš Marij in delavka Borghese R ta, delavec Hoban Ivan in gospodinja Pavletič Marjetica V nedeljo je bilo v dvorani zadružnega doma V Bujah zborovanje vseh hrvatskih prosvetnih društčv Bujščine. Poleg delegatov so bili navzoči tudi odgovorni za kulturno -prosvetno delo v množičnih organizacijah po vaseh in naj. bolj delavni članj društev. Bil je navzoč tudi tov. Perman, tajnik Zveze kulturno prosvetnih društev reške oblasti. Navzoče je pozdravil tov. predsednik Benolič Franjo, _ ^ r-,—f . _____ Podzveze hrvatskih prosvetnih E; ljudstvo želi prireditev Spored 1, javnega nastopa baletne šole Koper - Portorož i. 1. Grečaninov, mazurka -Rebec Jelka; 2. Grečaninov, valček - osnovna šola v Kopru: 3. Maček na klavirju . igra prof. Milossi; 4. Krička, lutke «Pupe» - osnovna šola v Kopru; 5. Krička, lutke «Vragi» -osnovna šola v Kopru; 6-. Sdhu-mann, «Ciganski ples« - Rebec Jelka; 7. Gregorc, Kmečki ples - L. Pišot, M. Martinuzzi; 8. Milossi, Fantazija - igra prof. Mi-lossi; 9. Bašnjakovič, Kolo «Poj lutko mojo«, Kolo «Devojačko» osnovna šola v Kopru. II. 10. M. Frey, menuet - Križ mančič, Racman, Novak, Novak; 11. M. Frey, menuet - igra Hiti-Kumar Vuka; 12, M. Frey, suita - Križmančič, Hrovat, Racman, De Bernardi; 13. Grieg, Metuljček - igra Hiti -Kumar Vuka; 14. Čajkovski, valček Slov. gimnazija iz Portoroža; 15. Čajkovski, mazurka - Bene-detti, Valentič; 16. Pinterič, Fantasia Pastorale - igra Hiti . Kumar Vuka; 17. Pinterič, Du-daš - Pulgerio Novela; 18. Krička, Pravljica «Zivallce in razbojniki« - igra Hiti-Kumar Vuka; 19. Gerbič, Slovi nski ples -slov. gimnazija iz Portoroža. III. 20. Čajkovski, Bolna punčka, Pogreb punčke, Nova punčka . slovenska gimnazija iz Porto roža; 21. Chopin, mazurka v as-duru - igra Hiti-Kumar Vuka; 22. Scarlatti, sonata - igra Hiti, Kumar Vuka; 23. Čajkovski, Sanje - Pulgerio, Rafon, Olimpia; 24. J. Suk, Vetrček -igra Hiti-Kumar Vuka; 25. Čajkovski polka - slovenska gimnazija iz Portoroža; 26. Mozart, I, II. menuet - igra Hiti -Kumar Vuka; 27. Čajkovski Ruski ples «Trepak» - De Bernardi, Hrovat, Križmančič; 28. Schumann, Pesnik govori - Ppl gerio, Rafon, Olimpia; 29. Ipa vec, Pri zibeli - igra Hiti - Kumar Vuka; 30. O. Zim, Češki ples - slovenska gimnazija iz Portoroža; 31. J. Slavenski rjesma iz Jugoslavije, Make donska igra, Pesma iz Hrvat ske, Slavenska igra - igra Hiti Kumar Vuka; 32. Kačeroski Boljarsko kolo - Bošnjakovič Sremsko kolo - Slovenska gimnazija iz Portoroža. društev, nakar je tov. Sraj Jožef podal poročilb o delovanju društev. Uvodoma je tov. Sraj poudaril veliko zatiranje, ki so ga pretrpeli Hrvati Bdjščine v času fašizma. Z osvoboditvijo je ljudska oblast ustvarila vse pogoje za dviganje kulturne in narodne zavesti, katero so vsi prejšnji režimi hoteli zadušiti. Pod vodstvom Partije in ljudske oblasti, so se začela ustanavljati prosvetna društva s ciljem razvijati kulturo. «Delo društev pred volitva- Žiniji, Butarj ih, Murinih in Ku-bertonu. ki so z malim števb lom članov vseeno priredile nastope. Popolnoma pa sla obmolknili prosvetni društvi v Krašici in Novi vasi. V teh dveh vaseh so vsi pogoji za dobro kulturno delovanje. Prav tako je v Bibalih in Kostanjici«. Tovariš Sraj je podčrtal važnost sodelovanja med - odbori društev in. učiteljstvom. Odbori naj bodo bolj delavni, ker množičnih sestankih je treba pojasnjevali pomen kulture in pridobiti za sodelovanje najširše plasti ljudstva po vaseh. Vsa društva naj začnejo z aktivnejšim delom in pripravami za Festival kulture, ki bo od 1. do 8. oktobra. Zaključil je poročilo z besedami: «Naše nadaljnje delo naj se razvija na uspehih, ki smo jih že dosegli. Naj bo naše delo v korist naši socialistični domovini, za čim hitrejšo preobrazbo in dvig širokih ljudskih množic. Naj naše delo pod vod- B a let n a šola Koper - Portorož priredi v soboto II. junija ob 20 v koprskem gledališču PRVI JAVNI NASTOP Na sporedu so: karakterni, folklorni in moderni plesi; Pri klavirju uč. Luciano Milossi in Vuka Hiti - Kumar. Plese naštudirala Vuka in Slavko Hiti. mi je bilo: po vaseh je bilo 24 kulturnih predstav in od dne. va volitev do 1. maja še drugih ‘16. Na teh prireditvah je bilo navzočih nad 6000 ljudi, kar dokazuje, da je zanimanje za kulturo zelo živo, Podzveza je organizirala V istem razdobju nastope raznih skupin in društev iz LR Hrvatske, ki so imela 15 prireditev, katerim je prisostvovalo nad 4000 ljudi. Januarja in februarja so imela društva 91 raznih predavanj z udeležbo nad 3000 ljudi. V predvolivnem tekmovanju pa je bilo 47 predavanj o pro-) gramu Ljudske fronte in 21 drugih ljudskega značaja. Prosvetna društva so organizirala 19- tečajev za izpopolnjevanje jezika in 17 čitalnic, katere je obiskovalo nad 500 ljudi. V predvolivnem tekmovanju so bile ustanovljene štiri nove folklorne skupine in otvorjena dva nova sedeža za prosvetna društva. Člani prosvetnih društev so v predvolivnem tekmo-vanju dali 873 prostovoljnih ur. Ze U podatki dokazujejo, da je delavnost prosvetnih društev bila uspešna. Ce pogledamo malo globlje in analiziramo položaj vidimo, da se bo za naprej lahko Se več napravilo na tem polju. Imamo 38 prosvetnih društev. Od teh je imelo prireditve s predvc-livnein, prvomaj skem in Titovem tekmovanju H društev. Od teh imajo p-ro-svetna društva V Bujah, Ka-štelu, Marušičih Materadi, Ra bičih, Kmetih in Medežiji vse pogoje za delo na kulturno -umetniškem polju in so to tudi dobro izkoristile. Dobro voljo do kulturnega udejstvovanja so pokazala društva v Bu- stvom KP dokaže lažnivcem in obrekovalcem iz vzhoda in zapada, da tu živijo svobodni in srečni ljudje, ki prvič v zgodovini gojijo napredno in narodno kulturo. Naj živi ljudstvo bujskega okraja! Naj živi bratstvo hrvatskega in italijanskega ljudstva!« Temu poročilu je sledila živa debata nakar so bili objavljeni uspehi tekmovanj za volitve, 1. maj in rojstni dan maršala Tita. Na osnovi teh uspehov so bila nato nagrajena z 20 tisoč dinarjev vsaka izmed sledečih prosvetnih društev: ' «Ante Babič« iz Buj, «Hrvatska Zvijezda« iz Mate-rade, «Naša sloga« iz Babičev, ((Bratstvo« iz Marušičey in ((Lipa« iz Kaštela. p0 15 tisoč dinarjev nagrade sta prejeli društvi: «Slavija» iz Kmetov in «Lina Cakinja« iz Medežiie. Deset tisoč din nagrade le dobilo društvo ((Jadran« iz Buži-nije, po 5.000 din pa «Napri-jed« iz Butarjev, «Istra» iz Ku-bertona in «Osvit» iz Murinov. Knjižne nagrade je dobilo 56 najboljših članov nagrajenih društev. Ob zaključku zborovanja je bilo razglašeno tekmovanje med posameznimi društvi in poslana protestna brzojavka zaradi zločinskega postopanja z državljani Jugoslavije v Ce-škoslovaški. Šahovske beležke NOVI ODBOR ŠAHOVSKE GA DRUŠTVA V KOPRU se je na prvi seli dno 31 5 konstituiral kakor sledi: predsednik LOVREČIČ Stefan, podpredsednik DOLHER Alfonz tajnik KRAVANJA Pino, bla gajnik LONZAR Giovanni, gospodar KODARIN Drago, odborniki JELEN Srečko. KAL-CTC Rudolf. KERSEVAN Drago, SUSA Karel in ŽERJAL Marijan. Revizorja sta RUPNIK Andrej in BREGANT Albert. Tov. Jelen je obenem referent za mladinski in pionirski šah, tov. Kalčič referent za brzopo-tezne turnirje, tov» Kerševan referent - za medkrajevno šahovsko tekmovanje, tov- Suša referent za sodelovanje s šahi-sti iz vrst JA in NZ in tov. Žerjal referent za tisk in pro. pagando ter predstavnik Zveze društev za telesno vzgo.to v odboru. MEDMESTNI SAHOVSK1 DVOBOJ KOPER - NOVA GORICA na 30 deskah bo predvidoma v nedeljo II. junija v Novi Gorici. Na 20 deskah bodo nastopili odrasli šahisti in na 10 deskah' mladinci. Koprski šahisti bodo otpotovali s kamionom v soboto, dne 30. t-m. ob 6.30 popoldne. TEKMOVANJE ZA SINDIKALNO MOŠTVENO PRVENSTVO KOPRSKEGA OKRAJA. Ob precejšnjem zanimanju koprskih šahistov se je vršil 25. maja zvečer na vrtu kluba VUJA prvi dvoboj med finalistoma, sindikalnima podružnicama VU.TA in pravosodnih ustanov, ki pa je ostal ne od-ločen 2 in pol proti 2 in pol. Zato je bilo treba odigrati ponoven dvoboj, ki Sq je vršil 1-juniia v prostorih kluba VUJA, Obe moštvi sta nastopili v po-jačani postavi, kor sta bila ob prvem srečanju dva močnejša igralca zadržana in sta morali nastopiti rezervi. Rezultat je bil naslednji: na prvi deski Dolher - Rupnik 1:0, na tretji deski dr. Peterin - Ložar 0:1, na četrti Strah - dr. Jug 1:0 in na peti Furlani - Faraguna 0:1. Prvonavedeni so igralci sindikalne podružnice pravosodnih ustanov- Na drugi deski je bila partija Kermavner - Serdoč pa 4 urah igranja prekinjena in se bo nadaljevala v torek 6. ju. nija zvečer v prostorih kluba VUJA. Ker je stanje sedaj 2 proti 2, bo prekinjena partija verjetno odločila. Ako bi izpadla remis, se bosta moštvi tretjič spoprijeli V ponedeljek 12. t. m. in bo V primeru neodločenega izida merodajen rezultat na prvih treh deskah. Pomoč vojske -Mi vrtec bomo dobili V nedeljo 4. junija smo imeli v naši vasi zopet udarniški dan. Zaradi nujnih del na polju je bila udeležba sicer nekoliko manjša kot navadno, vseeno pa je bilo to nedeljo pri prostovoljnem delu zelo živahno. Sodelovalo je 25 tovarišev in tovarišic, od katerih je vsakdo žrtvoval po 4 ure dela. Poleg tega pa se je tega udarniškega dela udeležilo 9 zidarjev iz Marezig in Loparja, ki so prav tako prispevali po 4 ure. Tako smo opravili vsega skupaj 136 prostovoljnih ur. Posebej pa je delala mladina na nogometnem igrišču. Tam je prispevalo 10 mladincev na daljniih 40 ur. Priznanje pa smo dolžni dati zopet vojakom JA, ki so pomagali pri poljskih delih. Pretekli teden je namreč priskočilo na pomoč nič manj kot 65 tovarišev naše ljudske vojske. Končno sporočam veselo vest, da bomo tudi v našo vas dobili otroški vrtec. V ta namen bomo popravili neko staro poslopje, kjer bq imela ta prevažna socialna ustanova svoje prostore. S tem bo tudi našim ženam prihranjena skrb za otroke med časom, ko bodo one zaposlene pri težjem delu doma in na polju. Hkrati bodo otroci dobro vzgojeni ter se ne bodo zgubljali v odsotnosti staršev po vasi. in se pri tem izpostavljali že nevarnostim prometa. Zanimivo predavanje o tuberkulozi Danes 9, junija ob 20 uni bo v mali dvorani koprskega gledališča zanimivo predavanje v italijanščini o tuberkulozi in e-pidemiji. Predaval bo tov- dr. Prodan. Obvestilo članom ZPP Okrajni odbor Zveze primorskih partizanov sporoča, da bo v soboto 10. junija ob 20 uri v prostorih menze «Edilit» množični sestanek. Vabljeni so vsi člani in aktivisti mesta Koper. Žetev seje Na skrajfiem robu jugoslovanske cone STO od Umaga pa do Novega grada sta kosa in žetveni stroj že zapela zrelemu klasju in vsem, ki so sejali, tisto značilno pesem, ki jo tako radi slišijo vsi, ki delajo. Prvo klasje je padlo pod na-brušeno koso v ponedeljek zjutraj., V torek so bile «« obširnih njivah umaških ravnin že vidne tu pa tam dolge vrste snopovja zloženega v kopice. Ne bomo se danes spuščali v reportažno opisovanje življenjskih lepot žetve, četudi je naš fotograf ponagajal svinčnikar-ju, k;i je sedel za njim in opazoval njivo za njivo. To bomo napiavili, prihodnjič, ker čutimo, da je to riaša1 dolžnost, ker čutimo, kaj je tista sk-čivnestna sila, ki privablja smeh in zadovoljstvo na zagorela lica za-drugarjev in kmetov, ker čutimo, kaj je privabilo nied zre. le klasove, med tiste mlade ža-njice, ki so z rdečimi rutami na glavah podobne cvetovorr zorečega maka, tudi starega in od garanja nekdanjim grofom vsega izčrpanega deda. Ni sedel na rob njive, da bi od tam opazoval delo. Oprt na palico je počasi sledil koscu z enega konca do drugega. Na vprašanje, kako bo letina, je odgovoril: «Ker smo dobro sejali, dobro in bogato žanjemo«. ■ Res je. Dobra in bogata bo letošnja žetev. Vse, kar smo ob naših obiskih na terenu ugotovili, moramo povedati. Pšenica, rž in ječmen so letos izredno zdravi. Ni opaziti nikjer Koper dobiva vedno lepše lice [ - M snetljivosti in tudi ne rje, ki sta dva glavna sovražnika žita in sta zmožna prav zadnje čase zoritve uničiti do 50 in še več odstotkov pridelka. To je zasluga kmetijskih strokovnjakov in kmetov samih, ki so upoštevali nasvete o razkuževanju in čiščenju semen. Lahko so zadovoljni ko ugotavljajo, da so bili nasveti in navodila, ki jih je dala ljudska oblast, njim v korist. Ne smemo ob gornjih ugotovitvah mimo vsega, kar je potrebno pri žetvi, da ne bi naleteli na razne težave. Predvsem naj se pri tem zanimajo referenti za kmetijstvo pri KLO-jih, da ne b0 manjkalo potrebnega Orodja in prav tako, da bo dovolj delovne sile. Vsi vemo, da je bolje, ako žanjemo tudi, če slama žita še ni popolnoma suha, Zoriiev se vrši tudi potem, ko je prekinjen stik z zemljo. V slami je namreč še polno sokov, ki počasi pronicajo v klasje in v zrnje. Tudi tako se izognemo izpadanju zrnja iz klasov, ki ob veliki zrelosti doseže precejšen odstotek. Se na nekaj drugega moramo opozoriti. Kadar kosimo žito, ostaja za koscem polno klasja, katerega grablje kose niso ujele. Videli smo lani, kako so se s tem klasjem gostile miši m vrabci. Letos smo na njivi blizu Novega grada videli, kako je takoj za koscem tovarišica z grabljami spravljala vse ostale klase. Zdi se nam, da bi bilo prav, če bi to uvedli povsod. To delo lahko opravljajo tudi odrasli pionirji. Gospodarske komisije pri KLO-jih imajo prav sedaj ob žetvi polno nalog. Kot smo že omenili, je treba, da vedo, koliko je na razpolago orodja in drugih potrebnih stvari. Na] poskrbijo, da bodo žetveni stroji pravilno razmeščeni, da bodo imeli doix>lj vrvice za vezanje snopov, aa bodo na razpolago nadomestni deli v primeru kake okvare, da bo do-volj goriva tam, kjer bodo želi z motorji. Niti eno uro ne sme žetev zaostati. Vsaka minuta je pri tem dragocena. Naše de. lovne zadruge imajo prav pri tem priložnost, da dajo zgled vsem ostalim. Tudi tu bijemo tisto ostro borbo Za boljši in višji pridelek kot smo jo v NOB za svobodo. POD FAŠISTIČNIM VLADANJEM JE BILO MESTO ZELO ZANEMARJENO. DANES DOBIVA MESTO LEPŠE LICE. KANALIZACIJA JE SKORAJ DOVRŠENA. TRG BROLO V SREDINI MESTA BO V KRATKEM POPOLNOMA PRENOVLJEN IN ASFALTIRAN. Buje Pionirji na obisku pri 0L0 V torek so šli pionirji vseh osnovnih šol bujskega okraja na sedež okrajnega ljudskega odbora, da pozdravijo zastopnike ljudske oblasti. Od vsake osnovne šole je šel najboljši u-čenec, vsakih pet je spremljala po ena mati. Pionirje je sprejel tov. Medica Erminij, ki je imel kratek govor, v katerem je poudaril pomen Tedna matere in otroka in omenil veliko skrb, ki jo ljudska oblast posveča prav najmlajšim. Pionirji so se zahvalili in obljubili, da bodo pri učenju storili vse, kar je v njihovi moči, da bo ljudska oblast zadovoljna. Tov. Medica je ob slovesu daroval radioaparat za dom pionirjev — sirot padlih borcev, ki bo v kratkem otvorjen v Bujah. 0 Ul nad — Teinron Štev »3 »98. ~ UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefonska št. 73-38 29-477 Čene oeiTsov Za vsak 'mm višine v Sirim 1 siolpca trgovski 60, fmančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. O« Za FLRJ: Za vsak mir, širine 1 stolpe; za vse vrste oglasov po 10 din. »rednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskali zavod - Podruž, Gorica, Ul. S. Pellico MI., Tel. 11-32 - Koper. ul. Battisti 301a-I, Tel. 70. °Gl »NlSl Vu- ULICA MONTKUCH1, St. od 8.30-12 In od 15-18 . Tel 21 NAROČNINA: Cona A; meseCna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, mesečno 90 din Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo; Agencija demokratičnega Inozemskega tiska -Ljubljana, Tyrševa 34 . tel, 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. . TRST Pevski zbor iz Koroške Tržaški komorni zbor Tamburaški zbor s Koroškega V NEDELJO Tl. Um. OB 16VSI NA PRVI 10 BO NAŠ PRAZNIK! Pevski zbor iz Lonjerja Skupina žena v narodnih nošah s Proseka in iz Sv. Križa Primorska in gorenjska noša Noše iz komedije »Primorske zdrahe« Korošec in Korosrca Ziljska narodna nosa i nn* m Ricmanjsko dekle Pevski zbor «V. Vodnik« iz Doline Kranjska noša Pevski zbor »S. Škamperle« iz Sv. Ivana Pevski zbor iz Boršta Skedenjska narodna noša Dekle v okoličanski noši